Novice

POMEMBNO JE, KAKŠEN ZRAK DIHAMO

Skrb za čisto okolje in neoporečen zrak, ki ga vdihavamo, je naloga slehernega posameznika, seveda pa tudi lokalne skupnosti.

  • 30 november 2017
  • Število pogledov: 95
POMEMBNO JE, KAKŠEN ZRAK DIHAMO

Vsak dan vdihnemo 14 kg zraka. Pri tem vstopijo v telo mnoge škodljive snovi. Promet, industrija, posamezniki in kmetijstvo skupaj v tem vrstnem redu prispevamo k vnosu strupov v zrak. Vdihavamo jih nehote, ko smo aktivni ali pasivni udeleženci prometa, predvsem na avtocestah, v parkirnih hišah, na delovnem mestu ali pa kar prostovoljno zaradi udobja in užitka. Vemo namreč, da učinek prižgane cigarete v ustih prekaša prej naštete negativne vplive.

Naše mesto leži v najnižjem delu kotline, kjer je zrak še posebej v zimskem času pogosto onesnažen z nevarnimi trdimi delci, t. i. PM 10 in PM 2.5. Njihov izvor je v prometu in individualnih kuriščih. Razvoj mesta v preteklosti je terjal umeščanje industrijskih con v samo mesto in širitev stanovanjskih naselij v ravninska kmetijska zemljišča. Prav slednje, ob novi okoliščini, da se na ta zemljišča postavlja hmeljišče, je povzročilo vznemirjenost prebivalcev ČS Polje, ki so zaradi bližine kmetijskih zemljišč bolj izpostavljeni vplivom intenzivnega kmetovanja. V starem prostorskem aktu je bila med zadnjimi hišami naselja Polje in kmetijami načrtovana trasa južne obvoznice, ki pa smo jo na podlagi Študije variant poteka južne obvoznice (Zavod za urbanizem Maribor, 2014), na podlagi okoljskih, prometnih in socialnih sodil, umaknili. Zaradi emisij hrupa in plinov v bližini obvoznice so takšno rešitev podprli tudi lastniki robnih hiš v naselju Polje.

Dne 9. 11. 2017 sem prejel obvestilo o ustanovitvi Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravje občanov Slovenj Gradec (CIVOZ), ki si je zadala cilj opozarjati na dosedanje neprimerno umeščanje nasadov hmelja in neprimerno ravnanje z našim okoljem. V nadaljevanju CIVOZ v svojem dopisu na vodstvo MO naslavlja več vprašanj. Kot župan podajam svoje poglede na ta vprašanja.

 1.            PROSTORSKA ZAKONODAJA IN RAZVOJ KMETIJSTVA V MO SG

Področje razvoja kmetijstva in kmetijske politike se ureja na državni ravni v okviru pristojnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Strategije razvoja kmetijstva v obliki samostojnega dokumenta, sprejetega na občinskem svetu, Mestna občina Slovenj Gradec (MO SG) v vseh letih samostojne države nikoli ni imela, kot ga v pretežni meri niso imele tudi ostale občine. Ker lokalne skupnosti posebnih pristojnosti za kreiranje kmetijske politike nimajo, se inventarizacij, analiz kmetijskih zemljišč ter razvoja kmetijskih dejavnosti v pretežni meri lotevajo zgolj znotraj posameznih poglavij strokovnih podlag, ki služijo sprejemanju ostalih strategij in prostorskih aktov. Tako je tudi v MO SG. Eden takšnih temeljnih, strateških in izvedbenih dokumentov, ki na ravni celotne Mestne občine Slovenj Gradec ureja in predpisuje posege v prostor, je Občinski prostorski načrt (OPN). MO SG je nov prostorski načrt dobila ravno pred kratkim. Skozi postopek izdelave akta, ob upoštevanju navodil Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07), smo skupaj z zunanjim strokovnim izdelovalcem in svežimi usmeritvami nosilcev urejanja prostora (NUP) dobili nov, sodoben občinski prostorski akt, ki vsebuje na področju urejanja prostora vse napredne usmeritve in določbe. Glavni cilj slednjih je, da morata država in lokalna skupnost z regulativami na področju prostorskega načrtovanja in planiranja prebivalcem omogočiti kakovostno življenjsko okolje, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno vse posege v prostor načrtovati tako, da bodo le-ti v prvi vrsti upoštevali varstvo okolja, naravnih virov in zdravja prebivalstva.

Glavnino teh varstvenih in trajnostnih usmeritev, ki jih v svojih OPN povzemajo lokalne skupnosti, izhaja iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS). SPRS je temeljni državni dokument o vsebinskem usmerjanju razvoja v prostoru. Gre za temeljno strategijo, ki podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države Slovenije in postavlja usmeritve, ki predstavljajo lokalnim skupnostim pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov izhodišče in obvezo. Glede razvoja in usmerjanja kmetijske pridelave je v SPRS govora v povezavi z razvojem krajine in kvaliteto kmetijskih zemljišč. Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Taka območja v Sloveniji predstavljajo doline, polja in obrečne ravnice.

OPN MO SG vsebuje strateški in izvedbeni del. V izvedbenem delu OPN so ob upoštevanju področnih predpisov prikazane namenske rabe, ki se delijo na območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Območja kmetijskih zemljišč se naprej delijo na območja najboljših kmetijskih zemljišč (K1) in območja drugih kmetijskih zemljišč (K2). Izvedbeni del OPN poleg območij namenske rabe prostora vsebuje tudi prostorsko izvedbene pogoje za vsak dopusten oziroma načrtovan poseg v prostor. Ti predstavljajo podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj, v kolikor so ta za poseg v prostor potrebna. Ureditev hmeljišča na območju travnikov ali njiv predstavlja spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča. Pri tem je potrebno pojasniti, da namenska raba, ki jo določa OPN, ostaja nespremenjena. Dejanska raba zemljišča je raba, ki predstavlja trenutno rabo zemljišča. V evidencah jo lahko spremenimo le, če je prišlo do spremembe stanja v naravi. Med drugim sem spadajo tudi trajni nasadi. To področje urejajo Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o kmetijstvu in Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Namenska raba zemljišča pa je načrtovana raba, ki je opredeljena v prostorskih načrtih občine. Za spreminjanje namenske rabe je pristojna izključno občina, kjer leži zemljišče, skladno z mnenji in zahtevami nosilcev urejanja prostora. Kmetijska zemljišča se lahko uporabljajo v skladu z namensko rabo – kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. Konkretno OPN MO SG na območju najboljših in ostalih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih med dopustne posege in vrste objektov uvršča tudi postavitev pomožne kmetijsko-gozdarske opreme (npr. žična opora, opora za mrežo proti toči, ograja ter opora za trajne nasade itd.). Problematika širitve hmeljišč je veliko bolj kot problematika prostorske politike problematika kmetijske politike. Lokalne skupnosti same nimajo neposrednega vzvoda, s katerim bi lahko kmetom predpisale, s katero kulturo naj se ukvarjajo. Kmetijska politika se je pretekla leta v zakonodajnem okvirju veliko bolj ukvarjala s prostorskimi vidiki zaščite kmetijskih zemljišč kot pa s strategijo razvoja kmetijskih gospodarstev. S politiko subvencij in uvozom poceni tuje hrane so se kmetje pričeli sami prilagajati in odločati za kmetijsko dejavnost, kateri bodo v prihodnje posvečali trud in pozornost svojih družin.

 
2.             STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V MO SG

MO SG ima sprejeto strategijo razvoja turizma za obdobje 2011–2015, ki jo je izdelal javni zavod SPOTUR, v okviru slednjega pa je v pripravi posodobljen predlog strategije, ki bo za sprejem na občinskem svetu pripravljen v začetku prihodnjega leta. Obstoječa strategija temelji na športno-rekreativnem in kulturno-kulinaričnem turizmu. Cilj je obema kategorijama turistov nuditi dobro počutje, ki si ga domači in tuji obiskovalec ali turist ustvari z obiskom Slovenj Gradca kot mesta glasnika miru, ogledom kulturne ali športne prireditve, rekreacijo in bivanjem v naravi ali spoznavanjem dediščine. Svojo ponudbo MO SG preko JZ SPOTUR trži na domačem in mednarodnih trgih, kjer ponujamo turistične proizvode, prilagojene iskalcem kulture, športa, rekreacije in dediščine s poudarkom na kratkih in daljših počitnicah. Z bogato kulinarično dediščino, ki se neguje predvsem na turističnih kmetijah, se primarnim elementom razvoja turizma dodajata avtentičnost in bogata dodana vrednost. Usmeritve v razvoju turizma in rekreacije smo sprejeli tudi z novim OPN, kjer smo izpostavili, da se turizem v MO SG razvija na območjih z naravnimi kakovostmi in kulturno dediščino ter na prepoznavnih krajinskih območjih, pri čemer se obstoječo dediščino varuje in obnavlja ter programsko dopolni. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij, urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter izkoriščanje vseh drugih naravnih in kulturnih potencialov občine. Za vsakodnevno rekreacijo so opredeljene površine v občinskem središču in ostalih naseljih. Za namen rekreacije se izkoristijo tudi naravna območja.

3.             SAMOOSKRBA IN KMETOVANJE V MO SG

Zavedam se, da je hrana poleg energije postala v 21. stoletju strateška in vedno pomembnejša dobrina. Prav zato si želimo s projekti in aktivnostmi, ki jih izvajamo, pridružiti tistim lokalnim skupnostim, ki povečujejo stopnjo svoje prehranske samooskrbe. Tako smo v povezavi s trajnostno lokalno preskrbo že izvedli nekatere projekte, kot npr. uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja (gre za projekt, katerega glavni namen je povečati stopnjo prehranske oskrbe večjih javnih zavodov, kot so šole, vrtci, bolnišnica, dom starostnikov, s sadjem, zelenjavo in drugimi poljščinami lokalnih pridelovalcev), nadalje smo izpeljali projekt ureditve skupnostnih urbanih vrtov v MO SG, ki predstavlja temeljno samooskrbno funkcijo več kot dvestotim gospodinjstvom v strnjenih blokovskih naseljih, za lokalno kmetijsko proizvodnjo zelenjave v rastlinjakih smo v OPN zagotovili skoraj 5 hektarjev zemljišč, visoko med prioritetnimi projekti pa je tudi novogradnja tržnice, katere izgradnjo načrtujemo v prihodnjem štiriletnem obdobju.
  

4.             MONITORING ZRAKA V MO SG

Četudi se pogosto varstvo okolja v povezavi z marsikaterim projektom, tako na državnem kot lokalnem nivoju, ne omenja eksplicitno, to ne pomeni, da se je na varovanje okolja pozabilo ali da se ga daje v drugi plan, ampak gre za posledico dejstva, da varstvo okolja postaja v sodobnem svetu vedno bolj samoumevna norma, standard, ki je vedno bolj sistemsko vgrajen v vse pore človeškega delovanja, toliko bolj v varstveno načrtovalske in investicijsko izvedbene projekte.

Glavna okoljevarstvena področja, s katerimi se neposredno ali posredno preko javnih podjetij ukvarjamo na MO SG, so ravnanje z odpadki, ravnanje z odpadnimi vodami, varstvo zraka, varstvo pred hrupom in ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora, kot so vode, prst in zelene površine. V MO SG posvečamo varovanju okolja v okviru načrtovanja novih prostorskih rešitev še posebno skrb, kar se kaže v umeščanju načrtovanih prometnic, izbiri gradiv pri novogradnjah, širjenju kanalizacijskega omrežja, energetski sanaciji javnih objektov, izgradnji mreže polnilnih postaj za električna vozila ter informiranju in osveščanju prebivalcev o problematiki varovanja okolja s strani našega komunalnega podjetja in Koroškega centra za ravnaje z odpadki.

Morda smo od takrat, ko je Termoelektrarna Šoštanj prenehala valiti stotine ton žveplovega dioksida preko Graške Gore v našo kotlino, živeli v prepričanju, da je zrak okoli nas čist. Rastoč promet, ponovna uporaba lesa v zastarelih kurilnih napravah, potencialni požari v tovarnah, kjer se uporabljajo nevarne snovi, pa tudi vplivi pesticidov v kmetijstvu, komunali in zasebni uporabi so še vedno prisotni dejavniki onesnaževanja zraka. In na to moramo biti pozorni.

Zato razumem in ocenjujem ustanovitev in delovanje CIVOZ bistveno širše; torej ne zgolj kot odziv skupine občanov, ki se počutijo ogrožene zaradi uporabe pesticidov v bližnjih hmeljiščih, temveč tudi kot nujen impulz lokalni skupnosti in občinski upravi, da v sodelovanju z vsemi deležniki čim prej naredimo korak naprej. Kot župan pa se bom še posebej zavzel za to, da bodo strokovne službe v najkrajšem času pripravile podlage za sprejem vseh aktov in ukrepov, ki nam jih dovoljuje zakonodaja, da bomo lahko na osnovi sprejetega vzpostavili učinkovit in dosleden monitoring vseh evidentiranih onesnaževalcev zraka.

 

S spoštovanjem.

Andrej Čas,
župan

Koledar dogodkov in prireditev