Odgovori na pobude in vprašanja

28. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

Na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da občanke in občane zanima kako je s širitvijo Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Nekateri iščejo prostor za svojce, za starše, nekateri za sebe in čakalne vrste so dolge. Ker ni prostora, jih napotijo v Radlje, v Prevalje in v Črneče. Ljudje pa si v veliki večini želijo starost preživeti v lokalnem okolju. Zanima ga kakšni so načrti o širitvi doma starostnikov in pa seveda o nekoč obljubljeni gradnji varovanih stanovanj v tem domu. 

Odgovor:

Glede na politiko deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, ki jo vodi EU in tudi Republika Slovenija je težko pričakovati nove kapacitete za dolgotrajno oskrbo v kratkem času.  Gradnja varovanih stanovanj je tržni projekt in upamo lahko, da se bo investitor, ki je kupil zemljišče pri starem MKC za projekt tudi čim prej odločil.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je na Tomšičevi ulici parkirišče, ki je tlakovano, zelo lepo urejeno in je dober primer ureditve parkirišča v Slovenj Gradcu. Ima pa eno pomanjkljivost. Odmaknjeno je med blokovsko naselje in ni osvetljeno. Zato so pripombe bližnjih stanovalcev in tistih, ki tam parkirajo svoja vozila, da je pogosto hrup, nekaj se dogaja, vendar si nihče ne upa  pogledati, ker ni osvetljeno. Predlagal je, da se uredi javna razsvetljava na tem parkirišču. 

Odgovor:

Javna razsvetljava na omenjenem parkirišču bo izvedena do konca meseca avgusta 2017.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil na parkirišče pri vrtcu na Maistrovi ulici. Tam je zelo nevarno, nepregledno, starši vozijo otroke v vrtec in puščajo vozila dobesedno na cesti. Z otrokom hitijo čez cesto, da pridejo v vrtec in je zelo nevarna situacija. Ker lahko pride do nesreče, bo treba nekako urediti prometni režim, da bo dovoz na Maistrovo ulico samo za tiste, ko vozijo svoje otroke v vrtec. Mogoče bo treba poiskati kakšno drugo rešitev glede parkirišča, zadaj so zelenice, kjer bi lahko uredili parkirišče.  

Odgovor:

Pri vrtcu na Maistrovi gre za večletni problem dostopa z vozili pri dovozu in odvozu otrok. Težave smo pred leti poizkušali odpraviti z razširitvijo ulice, vendar nekaj stanovalcev, ki so lastniki zemljišča, ni podalo soglasja za poseg. Predlagamo, da si skupaj s Svetom za preventivo in Četrtno skupnostjo Polje ogledamo lokacijo in najdemo morebitne rešitve.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel zaprosilo vodstva mestne organizacije upokojencev, da tudi letos mestna občina organizira ob občinskem prazniku srečanje upokojencev Mestne občine Slovenj Gradec, tako kot je to bilo v lanskem letu. V tem smislu je predlagal, da povabijo predstavnike društev upokojencev na sestanek, da se dogovorijo glede izvedbe in točnega datuma tega srečanja.

Odgovor:

V ta namen bomo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec in se dogovorili za podrobnosti glede njihovih aktivnosti ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da so na eni prejšnji seji sprejeli sklep o prodaji zemljišča parkirnega prostora pri krožišču Nama Nova. Pobudo je podal zainteresiran občan. Potem pa se je zgodila neka drugačna varianta in ga zanima kdaj je bil objavljen javni razpis, kje je bil objavljen in kdo je kupec.

 

Odgovor:

V predmetni zadevi razpolaganja s stvarnim premoženjem, Opr. št.: 478-0127/2016 smo dne 8.12.2016, prejeli vlogo stranke in sicer  etažnega lastnika stavbe št. 1562, s katero je izrazila zainteresiranost za odkup parcel 382/3 in 382/4, obe k.o. 850. Občinska uprava je pred razpolaganjem, na terenu preverila lokacijo predmetnih parcel in ugotovila, da zemljišč ni mogoče odsvojiti samo za potrebe ene stranke, ker se parceli uporabljajo tudi za potrebe stavbe št. 1563, ki je v lasti drugega subjekta. Zaradi ugotovitev na terenu smo vse etažne lastnike stavb 1562 in stavbe 1563 povabili na sestanek in sicer dne 31.01.2017. Tema sestanka je bila ureditev parkirišča pred poslovnima stavbama. Stranka , ki je podala vlogo o zainteresiranosti za odkup se sestanka ni udeležila, čeprav je prejem vabila izkazan, prav tako pa ni opravičila izostanka ali predlagala drug termin. Na podlagi terenskega ogleda in razgovora na sestanku je MOSG predmetni parceli razparcelirala, tako da so nastale tri nove parcele in sicer 382/28, 382/27 in 382/29 vse k.o. 850. Izvršena parcelacija je omogočila zadovoljitev potreb parkiranja obeh poslovnih stavb.

Po pravnomočnosti parcelacije je občinska uprava v skladu z ZSPDSLS ter Uredbo, objavila na svoji spletni strani, namero za sklenitev neposredne pogodbe. V zakonsko določenem roku sta podali vlogo za nakup samo dve stranki in sicer ena stranka za parcelo382/28  in druga stranka za parceli 382/27 in 382/29. Z strankama sta sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Stranka, ki je prvotno podala vlogo o zainteresiranosti, ni podala vloge za odkup na podlagi objave na spletni strani MOSG.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo za spremembo občinskega kadrovskega načrta in sicer v delu, ki govori o delovnih mestih redarske službe. To pa zato, ker potrebe na terenu, zlasti v mestu Slovenj Gradec kažejo na to, da sedanja ekipa oziroma sedanji zaposleni občinski redarji tudi fizično ne morejo obvladovati obstoječe problematike. Policija ima svoje predpise in svoj odnos do tega in so tu pač nastale neke sive lise o katerih je potrebno, da lokalna skupnost temeljito razmisli. Sam je prišel po pogovorih z nekaterimi poznavalci tega področja do ugotovitve, da je rešitev v tem, da povečajo prisotnost oziroma nadzor občinskih redarjev. Zaradi tega predlaga, da se kadrovski načrt oziroma sistemizacija za občinsko redarsko službo poveča minimalno za dva občinska redarja, ki bi imela delovno področje oziroma delovanje na območju mestne občine oziroma mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Glede na predlagano spremembo Zakona o financiranju občin, ki se v enem delu nanaša tudi na skupne organe občinske uprave, bomo v jeseni najprej dogovorili obseg nalog tega organa in posledično tudi kadrovsko zasebno Medobčinskega redarstva.

Vprašanje:

Boris Raj je imel pripombo našega odnosa ali pa odnosa nadzornikov pri gradnjah, ki jih financira lokalna skupnost. Opazuje izvajanje investicij, zlasti potek obnove strehe na II. OŠ. Pa je šel med vikendoma dvakrat tja, odkar se izvaja obnova in izvajalcev ni bilo nikjer. Popoldne, izvajalcev po službi ni nikjer. Sicer ne ve kakšen je dogovor, kakšna je pogodba in kakšen je pristop posameznih izvajalcev, pač pa trdi in daje resno pobudo, da se ob sklepanju pogodb z izvajalci, jasno določijo kriteriji v kakšnem času morajo končati gradnje in kakšna mora biti intenzivnost te gradnje. Tak odnos, da pridejo trije delavci, pa hodijo tam okoli šole, ne vodi nikamor. Podobno je že videl pri nizkih gradnjah in se boji, da bo tako še kje v bližnji prihodnosti. Zato naj tisti, ki so za to pristojni, povečajo nadzor in to terjajo od izvajalcev. 

Odgovor:

Za izvajanje sanacije strehe Druge OŠ smo dne 17.3.2017 z izvajalcem Markomark Nival d.o.o. sklenili  gradbeno pogodbo. Izvajalec je bil uveden v delo že 27.3.2017, tako da je imel dovolj časa za pripravo na izvedbo.  Pogodbeni rok izvedbe je 15.5.2017 pričetek del in 15.9.2017 dokončanje del, s tem, da se v času pouka  (do 25.6. in od 1.9.) lahko izvajajo samo dela na delih šole, ki ne motijo pouka, v času počitnic pa na delu, kjer so učilnice. Izvajalec je dejansko pričel z deli 15.5., vendar pa je ves čas izvajanja del menjaval svoje podizvajalce, koordinacija med njimi je bila slaba. Vodja del na objektu ne obvladuje del, ki so ga prevzeli. Izvajalec tudi ni ustrezno zaščitil objekta pred dežjem, zaradi česar je bilo več vdorov vode v objekt, s čemer se je povzročila škoda na objekta.

Izvajalec je tudi predložil terminski plan, ki pa se ga ni držal. Izvajanje del smo vsak ponedeljek usklajevali na koordinacijskih sestankih, vendar pa smo bili pri zahtevah pretežno neuspešni.

Izvajalec je in še dela izvaja po lastni presoji in navodil nadzornika, koordinatorja za varstvo pri deli in investitorja ne upošteva in jih ignorira. Z odpravljanjem posledic vdorov vode je kljub večkratnim zahtevam začel šele v tem tednu. Na objektu smo dnevno prisotni nadzorniki in tudi jaz, ki poskušamo doseči, da bo objekt dokončan v predvidenem roku.

Po pogodbi bi sicer lahko zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prekinili pogodbo in vnovčili garancijo za dobro izvedbo del, s čemer pa bi situacijo samo še poslabšali. Objekt bi ostal odprt, potrebno bi bilo izvesti nov javni razpis in tako šole zagotovo v letošnjem letu ne bi mogli dokončati. Zato smo in še vlagamo vse napore, da se objekt zaključi v predvidenem roku in da bo 1.9. lahko šola normalno delovala.     

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Pošti Slovenije d.o.o. predlagajo, naj v Slovenj Gradcu uredi zunanjost svoje stavbe.

Odgovor:

Pošto smo pisno pozvali k ureditvi zunanjosti stavbe.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da se je udeležila dogodka, ki ga je organiziral JZ Mocis, kjer so upokojeni ravnatelji šol in učitelji obujali spomine na šolo in njen razvoj v našem mestu ter povezanost in vpetost v lokalno skupnost. Ugotovila je, da je njihov prispevek zelo velik. Zanimivo je bilo slišati šolske zgodbe, bili je izrečenih kar nekaj pohval glede sodelovanje občine v preteklosti in v sedanjosti, pa tudi nekaj kritik. Nekaterim najzaslužnejšim so bile podeljene Vrunčeve nagrade. Tam prisotne  žalosti in so izrazili nezadovoljstvo, da ti nagrajenci niso predstavljeni na javnem mestu. Prepričani so, da jim s tem znižujejo priznanje. Zato je predlagala, da nekje na javnem mestu uredijo ta prostor, kjer bodo ti nagrajenci navedeni in jim s tem na nek način izkažejo čast javne razglasitve. Na primer Bernekerjeve nagrajence imajo v kulturnem domu, častne občane imajo v avli mestne občine, najbrž se da poiskati prostor, kjer primerno zapišejo tudi nagrajence Vrunčevih nagrad. 

Odgovor:

Pobuda je vsekakor na mestu in bi se lahko do naslednjih podelitev Vrunčevih nagrad realizirala po našem mnenju najbolje v avli ene izmed srednjih ali osnovnih šol. Za iskanje najprimernejše lokacije bo občinska uprava pobudo predstavila najprej ravnatelju gimnazije in kasneje, če bo potrebno še ostalim ravnateljem.

Vprašanje:

Martina šisernik se je pridružila pobudi svetnika Raja v zvezi z organizacijo srečanja upokojencev v takem smislu kot preteklo leto. Vendar je lansko srečanje, ki je bilo organizirano samo za upokojence, vzbudilo kar nekaj negodovanj pri Društvu invalidov.  Povedala je, da se članstvo prepleta med upokojenci in društvom invalidov. Najbrž je smiselno, če se bo organiziralo praznovanje, da se k temu povabi še Društvo invalidov.

Odgovor:
Vprašanje:

Ivan Gams je opomnil, da so na prejšnji seji prejeli Odlok o protiprašni zaščiti cest. V VS Legen je kar nekaj kandidatov in sprašujejo kdaj bo javni razpis.

Odgovor:

Javni razpis bo objavljen v ponedeljek, 10. 7.2017.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da so ga stanovalci ulice Dr. Ljube Prenner in Pod graščino opozorili na zelo slabo stanje dovozne ceste, ki vodi do priključka na Podgorsko cesto, pa vse do ulice Dr. Ljube Prenner. Vozišče je poškodovano, jaški za meteorne vode so se na nekaterih mestih ugreznili, ali pa so se pojavile izbokline. Sprašujejo kdaj je pričakovati sanacijo tega cestišča.

Odgovor:

Od navedenih Ulic poteka ločena meteorna in fekalna kanalizacija, zato je na tem delu ceste veliko revizijskih jaškov. Najbolj poškodovane – ugreznjene jaške bomo sanirali v sklopu rednega vzdrževanja, sanacija ceste pa predstavlja investicijo, katero bi bilo potrebno uvrstiti v plan občine.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se isti občani na tem predelu, ko se vključujejo na Podgorsko cesto, pri Gostišču Krevs levo, že dalj časa soočajo z zelo nevarnim priključevanjem na cesto Slovenj Gradec. Kljub temu, da je cca 150 m nižje relativno nevarno križišče, je tam hitrost omejena na 70 km/h, lahko bi bila na 50 km/h. Vozila in predvsem motoristi povečini te hitrosti ne upoštevajo. Zanima jih ali bi bila možna na tem odseku od križišča preko tega priključka hitrost omejiti na 50 km/h. Pri samem vključevanju s tega priključka na Podgorsko cesto je namreč potrebno prečkati še kolesarsko stezo, pri čemer je na eni strani nameščena višja ograja, na drugi strani cestišča pa so navadno večji del leta zložena drva oziroma hlodi za namen kurjave. Vidljivost je tako poslabšana in že večkrat so bili deležni različnih nevarnih situacij.

 

Odgovor:

Navedena cesta je  državna cesta v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je tudi pristojna za postavitev ustrezne prometne signalizacije. Cesta izpolnjuje vse predpisane pogoje za omejitev hitrosti na 70 km/h. V kolikor gre za problem zmanjšane preglednosti bomo o tem obvestili medobčinski inšpektorat, da si zadevo ogleda in v primeru kršitve tudi ukrepa ali preda zadevo pristojnemu državnemu inšpektoratu za ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil, da je na OŠ Razbor puščala streha in upravljalec se je odzval po treh mesecih. Menil je, da se je na takšno zadevo treba odzvati takoj, ne pa da škoda dela dalj časa.

Odgovor:

Po ogledu stanovanja Praprotnik smo preverjali, ali je zamakanje predmet garancije po zamenjavi strešne kritine na Podružnični OŠ Razbor. Po ogledu izvajalca je bilo ugotovljeno, da streha ne zamaka, zamakalo pa je pri kapi dimnika. Izdana je bila naročilnica za odpravo zamakanja.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril,  da se na nekaterih makadamskih cestiščih pojavljajo rebra in ta kar kmalu po tistem, ko jih urejajo. Pa je bilo videti, da so kvalitetno naredili, ampak se to zgodi. Treba je ugotoviti ali  imajo slab material, nekaj je bilo narobe. 

Odgovor:

Teoretična razlaga nastanka reber je: do reber na makadamskem cestišču prihaja zaradi periodičnega udarjanja koles in sesalnega učinka, kateri nastane ob tem.

Ob urejanju ceste uporabljamo gramoz, kateri bolj veže, vendar je pa je to odvisno od vlage v cestišču. Vlaga vpliva predvsem na oprijem materiala v cestno telo. V primeru suhega vremena se na makadamskih cestiščih, predvsem na strmejših delih, hitreje pojavijo rebra.

V teh primerih je potrebno najbolj kritična mesta dodatno uredili, kar smo tudi storili. 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je opomnil, da je na prejšnji seji omenil vzdrževanje cest in mora pohvaliti, da so delo opravili tako kot je treba. Pozna se, da je prišlo do sestanka in so bile te aktivnosti izvedene, najbolj v smislu varnosti v cestnem prometu.


Nadalje je omenil krožišče na Podgorski cesti in upa, da se bo premikalo v tisti smeri, kot je dobil odgovor. To se pravi, da vendarle gredo v neko prioritetno urejanje v sklopu te strategije, kjer je že dvakrat omenil kot predsednik, pa tudi občinski svetnik.


Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je omenil izvajanje del na POŠ Sele. V zadnjih dneh šolskega pouka so izvajalci dokaj na hitro postavili te ograje in pričeli izvajati dela. V zadnjih dneh pa nobenega več ni. Tu so zelo odvisni od rokov, da bo lahko s 1.9.  vrtec, oziroma, da bo šola lahko normalno funkcionirala. Zanima ga kdo je izvajalec, a so določeni roki in kdo je nadzornik.

Odgovor:

Dela na omenjenih šolah izvaja firma Marko Mark, v vseh pogodbah so seveda roki za dokončanje del. Za streho na Drugi osnovni šoli so imeli z izvajalcem že dvakrat sestanek in zagotavljajo, da bo streha do konec meseca avgusta končana. Trenutno pa iščejo nadomestni nadzor. 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je izrekel tudi podporo občinskemu redarstvu oziroma predlogu o spremembi sistemizacije, kar je že sam večkrat predlagal.  Ta služba zaradi spremembe zakonodaje v zadnjih letih dobiva veliko dodatnih nalog in morajo zagotoviti neke osnovne temelje. Menil je, da je zadnji čas, da se ta pobuda dejansko realizira. 

Odgovor:

Odgovor enak kot pri svetniku mag. Raju.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Odgovor:

Nadalje je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Vprašanje:

Peter Slemenik je povedal, da so bili svetniki iz Šmartna vabljeni na sestanek sveta staršev oziroma komisije za prevoze otrok v šolo. Seznanjeni so bili z nekaterimi aktivnostmi, ki jih ta svet staršev pelje na področju prevoza otrok. Tam se pojavljajo mogoče tri anomalije, ki bi jih bilo treba pogledati in predvideti možnost drugačne rešitve. Ocenjuje, da ne gre za velike stroške, so pa dejansko tam tri stvari, ki bi jih bilo treba rešiti. Verjame, da se je ravnatelj OŠ Šmartno že oglasil oziroma dogovoril, da bodo te stvari pogledali. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo šola peljala aktivnosti v tej smeri, da se te stvari rešijo. 

Odgovor:
  1. UVOD

 

Na osnovi prejete pisne vloge Sveta šole in Sveta zavoda OŠ Šmartno, z dne 7. 3. 2017 (v prilogi) glede organiziranega prevoza iz območja Metulov Breg in vožnje teh otrok z avtobusom ter zahteve po ponovni presoji varnih šolskih poti, se je dne 28. 3. 2017, na osnovi določil Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju: Pravilnik), sestala Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov (v nadaljevanju: Strokovna skupina) in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SPVCP), ki sta preučila podano pritožbo oz. predlog. Na osnovi sklepa, sprejetega na tem sestanku se je dne 12. 4. 2017 sklical sestanek z vsemi ravnatelji in predstavniki šol (zapisnik sestanka v prilogi). 

 

Prevozi otrok v šolo se izvajajo na osnovi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v prvem odstavku določa: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.« in v drugem odstavku: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«

 

 

  1. NAČIN ORGANIZIRANJA RELACIJ IN SKLOPOV

 

Na podlagi omenjene zakonodaje je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na svoji 23. seji dne 19. 3. 2017 z 22. glasovi za in 1. proti (zapisnik v prilogi) sprejel Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec in v letu 2014 dopolnitev (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju Pravnik).

 

Pravilnik je bil sprejet na pobudo občinskih svetnikov iz prejšnjega in še prejšnjih mandatov, ki so, predvsem ob sprejemanju proračunov, izražali dileme po izredno visokih stroških, ki so se namenjali za šolske prevoze in zahtevali ureditev tega področja ter na pobudo občinske uprave, ki je zaznala neenake pravice do vključitve v organiziran prevoz.

 

Iz obrazložitve Pravilnika (str. 21) je jasno razvidno, da bi je bil eden izmed razlogov Pravilnika dejstvo, da so se pred sprejetjem Pravilnika: »…nekatere relacije organizirale ali podaljševale na podlagi pritiskov staršev, kar pa je diskriminatorno do tistih otrok, ki do prevoza niso upravičeni in jih starši vozijo sami, na lastne stroške oz. hodijo peš. Starši, katerim se je popustilo, pa so tako  neupravičeno, z javnimi sredstvi prišli do prevoza. Poglavitni razlog za vsakoletna popuščanja pri upravičenosti do prevoza je ravno neurejenost meril, kdo je in kdo ni upravičen do nadstandarda.«

 

Kot je razvidno iz omenjenega zapisnika SPVCP z dne 12. 4. 2017, sklicanega ravno iz naslova nenehnega pritiska na strokovno presojo Skupine za organiziranje šolskih prevozov in SPVCP je bil cilj Pravilnika in način delovanja SPVCP jasno in nedvoumno pojasnjen ravnateljem in predstavnikom šol, a slednje za Svet zavoda OŠ Šmartno ponovno ni zadostovalo.

 

V tej zvezi Skupna za org. šolskih prevozov in SPVCP ponovno podajata pojasnila glede delovanja in način organiziranja šolskih prevozov in presoje varnih šolskih poti, ki za 1.492 učencev v Mestni občini Slovenj Gradec in za 351 otrok vključenih v brezplačen organiziran prevoz in 34 otrok v organiziran prevoz z doplačilom ni enostavno, je odgovorno in temeljito preučeno.

 

Skupina vsakoletno, na osnovi 4. člena Pravilnika obravnava predlog novih relacij in dodatnih postajališč, pritožbe oz. pripombe staršev, odloča o dodatnih dovozih in odvozih, odloča v posebnih primerih glede upravičenosti do prevoza otrok zaradi bolezni inp. 

 

Osnova za organizacijo šolskih prevozov je Pravilnik. Skupina vsakoletno, na osnovi testa sorazmernosti ustrezno tehta, ali so pritožbe, pobude za relacije in v tej zvezi sprejeti ukrepi,  skladni z namenom Pravilnika in primerljivi z ostalimi relacijami. Ukrep mora biti utemeljen s ciljem enakopravnosti z vsemi relacijami, in sicer tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov.

 

Skupina tako v prvi vrsti upošteva cilj Pravilnika in načelo enakosti z vsemi relacijami, število vključenih otrok in postajališča. Poseg v spremembo sklopov, relacij in postajališč mora biti utemeljen s stvarnim in razumnim tehtanjem. Skupina in SPVCP ne smeta in nimata pooblastila, da na osnovi nenehnih pritožb in želj bo podaljšanju relacij ali prilagoditvi relacij enim osebam zlorabiti namen Pravilnika, v kolikor dejstvo ni stvarno upravičeno iz naslova temeljite presoje varne šolske poti ob upoštevanju načela enakosti.

 

Spremembe morajo biti opredeljive, razumne in legitimne. Različno oziroma prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb pri uresničevanju pravic, ki so pravnim naslovljencem zagotovljene v enakem obsegu in pod enakimi pogoji mora biti stvarno upravičeno. 

 

Načelo enakosti, eno izmed temeljnih načel demokratične, pravne in socialne države, zavezuje tako zakonodajalca, pri sprejemanju splošnih pravnih aktov, kot tudi vse državne organe, organe lokalne skupnosti in javne zavode, ki uporabljajo pravo[1] in odločajo o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Skladno s tem načelom morajo biti vsem učencem zagotovljene enake pravice. Pravne predpise je tako tudi na področju prevozov otrok v šolo potrebno uporabljati do vseh – na enak način, saj načelo pomeni predvsem jamstvo, da pri odločanju v konkretnem primeru nobena okoliščina, ki je zakon ali drug predpis ni posebej opredelil, ne bo pravno odločilna. Načelo enakosti je v segmentu, ki se nanaša na enakost v zakonu, v najširšem smislu razumeti kot splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti ali kot prepoved samovoljnega neenakega ali enakega (!) pravnega obravnavanja. Kadar organ v upravnem postopku prekorači meje »stvarno utemeljenih razlogov«, torej tedaj, ko enakega ali neenakega pravnega obravnavanja ni mogoče razumno in stvarno opravičiti, je kršeno načelo enakopravnosti oziroma enakosti v zakonu.

 

 Skupina se je po preverbi vseh predlogov relacij in sklopov dne 18. 4. 2017 odločila, da se v šolskem letu 2017/2018 organizira kombinirano vozilo za tiste otroke, kjer na dogovorjenih postajališčih ni mogoče obračanje avtobusa (postajališče Stopernik, Lipa, Odcep Biomedika).

 

Preučila je tudi navedbe Sveta zavoda glede trajanje vožnje. V tej zvezi je pregledala vse predloge za oblikovanje ostalih sklopov in relacij in zavzela stališče, da v primerjavi z ostalimi relacijami, kjer imajo otroci zagotovljen samo en privoz in en odvoz in na podružničnih šolah celo prestopajo na druga vozila, čas vožnje in čakanja na drugo vozilo veliko daljši in tako glede trajanja relacije sprejela stališče, da pritožba ni stvarno upravičena.   

 

Prevozi iz območja Stopernik, Lipa in Biomedika so za šolsko leto 2017/2018 organizirani s kombijem, saj obračališče znotraj dovoza za omenjena naselja za avtobus niso možna. Število slednjih otrok pa je tolikšno, da so zagotovljeni: dva privoza za nulto uro in dva privoza za prvo šolsko uro. Dodaten privoz tega kombija za Metulov breg se časovno ne izide (prav tako se ne izide s številom otrok). Na Metulovem bregu je omogočeno obračanje večjega vozila (avtobusa), zato se na tej relaciji organizira avtobus, slednji tudi zaradi skupnega števila otrok iz tega območja. Relacija pa je krajša, kot pretekla leta, saj privoz poteka od Metulovega brega  do Šmonove vasi, mimo Šertla do Brd in do OŠ Šmartno (pretekla leta je bila relacija veliko daljša; Lipa, Metulov Breg, Šmonova vas, Škodnik, Turiška vas, Brda in nazaj do Turiške vasi in do OŠ Šmartno). Glede te presoje je Skupina zavzela stališče, da za sprejetje drugačne ureditve ni podan stvarno upravičen, stvarno utemeljen razlog.

 

Vse relacije so organizirane na isti način. Organiziranih je 16 sklopov – torej 16 vozil in 100 relacij (50 privozov in 50 odvozov) - na osnovi Pravilnika. V kolikor bi se spremenil koncept za Metulov Breg (namesto avtobusa kombi), bi za zagotavljanje enakosti za vse otroke iz območja MOSG bilo potrebno organizirati dodana vozila – torej skoraj za vsak privoz otrok iz posameznega območja ločen sklop in toliko dodatnih vozil. V tej zvezi je Skupina zavzela stališče, da iz vseh predlaganih relaciji in sklopov izhaja enakopravno obravnavanje vseh otrok in da pritožba Sveta zavoda ni stvarno upravičena in da  zahteva diskriminatorno ravnanje, ki je v nasprotju z določili Pravilnika in načelom pravne države.

 

Na osnovi vsega omenjena tehtanja je Skupina sprejela naslednji sklep: iz predloga organiziranja relacij in sklopov je jasno in nedvoumno razvidno enakopravno obravnavanje, zato se prevoz na relaciji Mislinjska Dobrava, Brda, Šmartno organizira na predlagan način. 

 

 

  1. POSTOPEK UGOTAVLJANJA OGROŽENOSTI UČENCA NA POTI V ŠOLO

 

Učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, »… če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo« (ZOsn, 56. člen, 2. odstavek) in s katerim mu je dana pristojnost za »ugotovitev« ogroženosti učenca na šolski poti. Organ je določen z Zakonom o voznikih, ki določa, da lokalna skupnost ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), katerega osnovna naloga je načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni (ZVoz, 6. člen). SPVCP je sestavljen iz predstavnikov organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu.

 

Občinski svet določi število članov oziroma članic. SPVCP ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge zagotavlja uprava lokalne skupnosti (prav tam, 3. točka). SPVCP deluje v okviru Javne agencije RS za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraževalne aktivnosti (Javna agencija RS za varnost prometa, 2014). SPVCP ima več kot 40-letno tradicijo, saj začetki njegovega preventivnega delovanja segajo že v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni deluje na podlagi Zakona o voznikih (ZVoz, 6. člen) in skladno z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v RS (Uradni list RS, št. 63/02).

 

SPVCP ima pri organiziranju šolskih prevozov ključno in zelo odgovorno nalogo, saj se prevoz zaradi nevarne šolske poti organizira le, če SPVCP ugotovi, da je šolska pot kategorizirana kot nevarna. Dejstvo je, da se postopek prične ali na zahtevo staršev oz. skrbnikov, šole ali pa po uradni dolžnosti občinskih služb. Ne glede na to, če se postopek prične na vlogo stranke, se njihova ugotovitev nanaša šolsko pot in s tem na nedoločen krog oseb, torej vpliva njihova odločitev tudi na ostale učence, ki bivajo ob tej šolski poti. SPVCP izda le vmesni akt v postopku ugotovitve upravičenosti do brezplačnega prevoza.

 

Šolske poti se kategorizirajo na podlagi Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo (Kriteriji). SPVCP ima zakonsko pooblastilo, da ugotovi in opredelijo kategorizacijo šolske poti. Ugotovitev SPVCP vpliva na pravico do brezplačnega prevoza in tako SPVCP posredno odloča o pravici do prevoza.

 

Iz merila upravičenosti do prevoza zaradi razdalje šolske poti (prvi odstavek 56. člena ZOsn) lahko na podlagi načela enakosti sklepamo, da so otroci, ki so upravičeni do prevoza zaradi nevarne šolske poti, do slednjega upravičeni le v delu šolske poti, ki je kategorizirana kot nevarna. Otroci sodijo v isto skupino otrok in zato do prevoza v delu, kjer pot ni kategorizirana kot nevarna, do prevoza niso upravičeni. V tej zvezi bi bilo mogoče tudi na mestu, da se pripravi dopolnitev pravilnika, s katerim bi se prevoz iz naslova nevarne šolske poti izvajal samo v delu poti, kjer je le ta kategorizirana kot nevarna šolska pot oz. do razdalje šolske poti 4 km (prevoz samo čez glavno cesto, kjer je v nadaljevanju pot krajša od 4 km in ni kategorizirana kot nevarna: naselje Metulov breg, naselje pri Lipi, odcep Biomedika, naselje pri postajlišču Stopernik, postajališče Gmajna Pameče, Fuks Pameče  inp., oz. samo do razdalje 4 km do šole: Gradišče, Rahtel, Sv. Ana, Brda, Šmonova vas, Raduše do Spodnje vasi inp.).  

 

SPVP je na osnovi omenjene zakonske podlagi, na osnovi določil Pravilnika in načela enakosti, za postajališče Fajer in Podhomec že izdal mnenje in opravil ogled šolske poti. Naslednji ogled bo opravljen takoj, ko se bodo razmere na cestišču spremenile (pri Fajerju takoj, ko bo v tistem delu šolske poti potekala izgradnja ceste na Kope).

 



[1] »Pri uporabi prava se enakost izraža v tem, da pri obravnavanju istovrstnih primerov in odločanju o takih primerih veljajo iste splošne in abstraktne norme.« (Kocijančič, 2005, str. 107).

Vprašanje:

Nadalje je predlagal, da strokovne službe pripravijo pregled investicij za zadnji mandat, v katerem bi se dalo videti kdo je projektant, kdo je izvajalec in kdo je nadzorni. 

Odgovor:

Pregled investicij za zadnji mandat bomo pripravili v najkrajšem možnem času.

Objavljeno:2017-09-26T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da Komunala in Kocerod zbirata tudi nevarne snovi. Smiselno bi bilo, da o tem poročata občinskemu svetu. Če bodo podjetje Kemis na Vrhniki zaprli oziroma vsaj nekaj časa ne bo smelo obratovati, se bodo nevarne snovi kopičile tukaj. Prav bi bilo, da jih seznanijo koliko je teh snovi, na kakšen način jih varno skladiščiti, da ne bo prišlo do nesreče. 

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje smo poprosili podjetje Kocerod d.o.o. in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

V zvezi z vprašanjem gospoda Aleksandra Hudeja, ki je bilo podano na 26. seji občinskega sveta MO SG dne 31.5.2017, vam podajamo naslednje pojasnilo: Družba Kocerod v skladu z OVD ni pooblaščena za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov, tako na lokaciji v Mislinjski Dobravi teh odpadkov ne zbiramo in jih tudi ne skladiščimo, izjemoma odpadke, ki so jih občani nepravilno odložili med gospodinjske odpadke in so bili v procesu predelave izločeni (posamezni deli elektronskih naprav, akumulatorji, baterije) zbiramo v posebnih zabojnikih in jih predajamo družbam, ki se ukvarjajo s predelavo tovrstnih nevarnih odpadkov. Vse izločene elektronske aparate predajamo družbi Zeos, v letu 2016 je bilo družbi Zeos predanih 21,6 t odpadkov, kar glede na celotno maso odpadkov v družbi Kocerod (cca. 17.000 t) predstavlja cca. 0,0011 % skupne mase odpadkov. Od nevarnih odpadkov  pa v družbi Kocerod na odlagališču Zmes prevzemamo »azbestne odpadke« (praviloma izrabljene salonitne kritine), s katerimi pa postopamo v skladu z Uredbo o odlagališčih nevarnih snovi (le ti so predhodno zloženi na lesene palete, poviti z zaščitno folijo in tako pripeljani s strani JKP na lokacijo odlagališča Zmes, kjer so na posebnih mestih odloženi v skladu s predpisi). O načinu ravnanja se v skladu s predpisi poroča na ARSO, za nevarne odpadke tudi s prilogo geodetskega posnetka in geomehanske meritve.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje dejal, da ima mestna občina nekaj objektov, ki bi jih lahko prodali in pri tem navedel staro osnovno šolo v Podgorju, dva objekta v Plešivcu pod Uršljo goro in Dom na Partizanki. Dogovoriti se bodo morali kaj bodo s temi objekti.

Odgovor:

Za nakup Doma na Partizanki ni zanimanja. Na mestni občini razmišljajo o marsičem in če vztrajajo pri iskanju investitorja, jim preostane samo podelitev brezplačne stavbne pravice, če bi bil za to javni interes. Možna je tudi druga rešitev, da Partizanko obnovijo in otrokom zagotovijo dobre pogoje za šolo v naravi, za preživljanje počitnic blizu doma. S tem bi ustvarili tudi nova delovna mesta. Če bi prodali kakšen drugi objekt, lahko s tem denarjem obnovijo Dom na Partizanki.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je zaradi nesreče v podjetju Kemis na Vrhniki menil,  da morajo le to na mestni občini vzeti skrajno resno in zahtevati, da se javijo vsi tisti, ki v mestni občini uporabljajo nevarne snovi. Natančno morajo vedeti kdo je v občini tisti, ki bo to spremljal in komu morajo poslati informacijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seznanjena s tem, da na področju občine ni proizvodnih obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje. Na Koroškem sta sicer dva taka obrata ( oba v občini Črna na Koroškem). Kljub temu je MOSG sredi meseca junija 2017, na podlagi zadnjih dogodkov na Vrhniki, sklicala sestanek s predstavniki družb, ki pri svojem delovnem procesu, oziroma pri opravljanju svojih storitev, vendarle uporabljajo določene količine surovin, ki bi utegnile biti v stiku z drugimi snovmi ob požaru nevarne za okolje. Na sestanek so bili vabljeni tudi predstavnik URSZ, gasilci, določeni člani štaba CZ MOSG,... Razprava tega sestanka je pokazala, da družbe jemljejo požarno varnost skrajno resno, veliko skrb posvečajo varnemu skladiščenju vnetljivih  surovin in mastnih odpadkov, skladno z zakonodajo redno testirajo in pregledujejo gasilne aparate, hidrante, ter imajo usposobljene delavce za gašenje začetnih požarov. Skladno s požarnim redom pa tudi v praksi ravnajo po zapisanih pravilih. Skupaj s pristojnimi gasilskimi društvi pa bodo v prihodnje izvedli še kako vajo pogosteje kot sicer.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je na prejšnji seji podal vprašanje in pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v Mestni občini Slovenj Gradec. Dobil je odgovor, da so v tem trenutku nemočni in odvisni od pristojnega ministrstva. Ob tej nesreči je priložnost, da to še enkrat zahtevajo.

Odgovor:

Vprašanje smo dne 6. 6. 2017 naslovili na ARSO (torej kakšna bo dinamika postavitve postaje za merjenje trdih delcev v zraku za MOSG) . ..odgovora še nismo prejeli. 

Vprašanje smo posredovali tudi Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec d.o.o in prejeli njihov odgovor:

Odgovor Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o: Z onesnaženostjo zraka se pri nas ne ukvarjamo in tudi ne spremljamo stanja onesnaženosti zraka. V skladu z zakonodajo pa za naše naprave, ki imajo emisije snovi v zrak, to so bakla na odlagališču, SPTE in kotli na toplarni izvajamo predpisan obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Iz poročil je razvidno, da ne presegamo mejnih vrednosti.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da je že pred časom postavil vprašanje kaj se dogaja z optiko na določenih območjih Mestne občine Slovenj Gradec, kjer je že položena kanalizacija. Takrat je bil odgovor, da bo javni razpis za podelitev koncesije. Zanima ga, če se že kaj na tem področju dogaja.

Odgovor:

Občinska uprava bo do jeseni pripravila predmetni javni razpis. 

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je nadalje vprašal kaj je s prijavo na javni razpis za gradnjo bivalne enote. Slišal je informacije, da prijava ni bila ustrezno pripravljena. 

Odgovor:

Dogovor za razvoj regij še vedno ni usklajen. V Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo, da bo bivalna enota financirana preko javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kolikor pa ne, pa ga bodo uvrstili v regijske projekte v okviru dogovora, torej z neposredno pogodbo. Država pripravlja v spremembo operativnega programa koriščenja evropskih kohezijskih sredstev in po teh spremembah naj bi se sprostila ta finančna sredstva za regije. Izgradnja bivalne enote je regijski projekt, ki ga vodi RRA Koroška, v njej so vključeni Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Mežica in Občina Radlje ob Dravi. DIIP je bil na seji občinskega sveta  sprejet, zdaj pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

Vprašanje:

 

Peter Cesar se je zahvalil, da je po nekaj mesecih dobil odgovor Koroškega pokrajinskega muzeja v zvezi z razrezom vodnega rezervoarja. Zanima ga pa še koliko je bil strošek razreza in odvoza tega rezervoarja. 

Odgovor:

Stroška razreza in odvoza ni bilo, saj je podjetje Surovina oba stroška kompenziralo z vrednostjo odpeljanega materiala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na kolesarski poti od pokopališča proti Podgorju (pred Avtoličarstvom Vitko), opazil širšo jamo takoj za pokrovom za kanalizacijo in je predlagal, da pristojne službe to sanirajo.

Odgovor:

 

Problematika je bila posredovana JKP Komunali Slovenj Gradec, ki bo v najkrajšem možnem času sanirala jamo.

Vprašanje:

 

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na fasadi novega vrtca v Podgorju opazil, da je na manjšem delu začela odstopati. Predlagal je, da si pristojne službe tudi to ogledajo in pričakuje odgovor kaj se je zgodilo. 

Odgovor:

Občina bo koncesionarja opozorila na napako in svetniku posredovala pisni odgovor, ko pridobi informacijo.

Vprašanje:

 

Danica Repas je povedala, da so na sestanku ČS Štibuh opozorili, da so poškodovani jaški na Podgorski cesti do pokopališča. Posebej je poškodovan jašek na Podgorski 3 pri stanovanju Tamše. Ti jaški so že bili popravljeni, ampak so spet poškodovani. 

Odgovor:

Jaške na tej lokaciji smo pregledali in ustrezno zatesnili z gumo, oziroma tesnilno maso, kar smo do sedaj že večkrat storili. Ker pa so jaški na vozni površini in sicer v koloteku vozil, večkrat prihaja do zrahljanja tesnitve in s tem do ropota.

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da ČS Štibuh zanima kdo skrbi za urejanje brežin. Le te so na obeh straneh Suhodolnice zelo zapuščene, neočiščene, nepokošene in zaraščene z grmovnicami. Zanima jih tudi kdo je zadolžen za košnjo in urejanje javnih površin, te so namreč zelo slabo vzdrževane. Hišo ima ob Podgorski cesti in vel del tega zemljišča je javnega in ga pravzaprav urejajo večinoma sami. Živo mejo, ki je ob Podgorski, čistijo skoraj vsak teden, enkrat ali dvakrat na leto nekdo pride, ampak to je resnično premalo.

Odgovor:

 

Za brežine ob vodotokih mora skrbeti lastnik priobalnega zemljišča, kar predpisuje  Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15): 

100. člen (dolžnosti lastnika zemljišča)

(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti vodovarstvenega nadzornika. 

Naše podjetje zaradi urejenosti – izgleda mesta v okviru rednega vzdrževanja dvakrat letno mulči brežine ob pešpoteh (v tem primeru dolvodno na levi strani od pokopališča Stari trg do sotočja reke Suhodolnice in Mislinje. Tudi na ostalih brežinah vodotokov izvajamo vzdrževalna dela v smislu mulčenje, grobega čiščenja grmovnic in odstranjevanja invazivnih rastlin (japonski dresnik). 

Ti odseki so:

- reka Mislinja od Merkatorja do letnega kopališča in od zavarovalnice Triglav do Nierosa,

- potok Homšnica od Šmarške ceste do naselja pod šolo Štibuh. 

Vsa dela izvajamo skladno s pogoji upravljavca vodotokov. 

Zemljišče, ki je javno dobro (travnik) med glavno cesto (Podgorska cesta) in naseljem Ob Suhodolnici št. 8-12, kosimo dvakrat letno. Živo mejo iz smrek katero so na občinskem zemljišču zasadili krajani, do sedaj je nismo vzdrževali. V prihodnje jo bomo obrezovali v sklopu rednega vzdrževanja.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je opozoril, da podjetje Kocerod PGD Turiška vas še niso dostavili požarnega načrta. Prav bi bilo, da zaradi tovrstnih situacij, kakršna se je zgodila na Vrhniki, le tega dobijo oziroma, da jih povabijo v podjetje in skupaj pregledajo kaj se kje skladišči in kako. 

Odgovor:

Podjetje Kocerod bomo opozorili na to pripombo in jim predlagali, da PGD Turiška vas predstavijo požarni načrt.  

Odgovor Kocerod, d.o.o:

V zvezi z  opozorilom Ivana Vranjeka družba Kocerod daje naslednje pojasnilo: Ne glede na to, da v družbi Kocerod nevarnih odpadkov posebej ne zbiramo in skladiščimo, smo dolžni tudi z ostalimi komunalnimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki zahtevajo posebno skrbnost in ukrepe za preprečitev nastanka požara. Med drugim je tudi zahtevano, da ima družba izdelan požarni red z evakuacijskim načrtom. Družba Kocerod je dne 18.12.2012 na poziv Mestne občine Slovenj Gradec št. 842-1/2012 na Mestno občino Slovenj Gradec dostavila požarni red z evakuacijskim načrtom, Mestna občina Slovenj Gradec pa se je v tem dopisu obvezala, da bo požarni red z evakuacijskim načrtom posredovala gasilskim enotam. Dokumentacija je bila posredovana v elektronski obliki, tako pričakujemo, da je Mestna občina v skladu z dopisom z vsebino seznanila pristojna gasilska društva. Ne glede na povedano pa bomo v izogib nejasnostim tudi sami še dodatno informirali gasilska društva v neposredni bližini z našimi dokumenti in jih seznanili s požarno ogroženostjo in sprejetimi ukrepi za preprečitev nastanka požara. Lahko povemo, da z gasilskimi društvi dobro sodelujemo in da so v preteklosti s hitro intervencijo že preprečili nastanek večje škode zaradi nastalih začetnih požarov.  

Vprašanje:

 

Ivan Gams je opomnil, da je bila delegacija iz občine na obisku v Občini Šoštanj, kjer imajo sklenjeno dolgoročno koncesijsko pogodbo z zasebnikom za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Vprašal je kakšen je ta model, ali je prenosljiv za naše razmere oziroma kake nadaljnje korake v tej smeri na mestni občini pričakujejo.

Odgovor:

 

V Občini Šoštanj so nam pripravili celovito predstavitev njihovega projekta in sicer so za 15 let oddali koncesijo za gradnjo in vzdrževanje cest. Postopek je tak, da mora občinski svet mora najprej sprejeti Odlok o ugotovitvi javnega interesa in potem lahko pričnemo pripravljati dokumentacijo, ki je potrebna za tovrsten projekt. 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je v časopisu zasledil, da v Občini Piran sprejemajo nov prostorski plan in zelo nazorno prikazuje kako bo Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Mislinja investirala oziroma predvideva razširitev tega objekta, ki je namenjen počitnikovanju. Kako je to možno, da svetniki o tem ne vedo nič.

Odgovor:

OPN, ki ga pripravlja Občina Piran, kjer je počitniški dom Mestne občine Slovenj Gradec, omogoča širitev in gradnjo na tej parceli. V tem trenutku ne načrtujejo, da se bo tam dejansko gradilo.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je nato opomnil, da je bil danes zadnji dan javne razgrnitve Katica. Ta zgodba se mu zdi zelo prezenta, vpliva na bodoče rešitve pri izgradnji objekta bloka stanovanj za trg, nekje pa je razbral, da sta financerja Lesoteka in pa Mestna občina Slovenj Gradec. To ga je presenetilo, ker do zdaj ni ni bil informiran, da bi mestna občina pristopila k temu projektu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in podjetje Lesoteka nista skupni investitor. Lesoteka je pobudnik za sprejem OPPN in je naročila strokovne podlage za gradnjo bloka. Na tem območju namreč namerava graditi blok tržnih stanovanj. Za ta del zemljišča, spremembe financira omenjeno podjetje.    

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal daleč je z ureditvijo bivšega objekta Zipo in Belevue.

Odgovor:

Objekt bivšega Bellevuea  je prodan, glede objekta Zipo pa ni sprememb.

Vprašanje:

 

Dr. Peter Pungartnik je opomnil na varnost na cestah in dejal, da pričakuje, da so te vzdrževane kvalitetno. Opozoril je, da naj Komunala prične z košnjo.

Odgovor:

Z mulčenjem oz. košnjo ob cestah smo pričeli v začetku meseca maja, ko se je začela vegetacija. Dela izvajamo skladno s prioritetami in planom dela.  

V skladu z dogovorom na sestanku dne 6.6.2017 na MO Slovenj Gradec, podajam naslednje odgovore:

VOC Celje d.d., CVB Otiški vrh, kot koncesionar rednega vzdrževanja državnih cest na območju Koroške, izvaja dela po letnih in mesečnih planih za vzdrževalna dela, ki jih potrjuje nadzor za redno vzdrževanje državnih cest in so v skladu s koncesijsko pogodbo in letnimi pogodbami. Nadzor izvaja družba DDC. Kar se pa tiče izvajanja del po naslednjih postavkah: 

1. Strojna košnja trave: se izvaja zaradi preglednosti ob voziščih in brežinah in sicer 2 do 3 krat letno. Košnja se izvaja s stroji mulčerji, trava se pušča na pokošeni površini. Tu ne gre za vzdrževanje zelenic, ampak zagotavljanje preglednosti in vidnost cestnih smernikov. 

2. Odstranjevanje posipnih materialov po zimi, se planira od konca zimskega obdobja t.j. 15.3. in naj bi se končalo do 20 4 v tekočem letu oz. do prvomajskih praznikov. Izvedba je odvisna tudi od trajanja zime. V letošnjem letu smo zagotovili odstranjevanje posipnih materialov z vozišč v predvidenem roku, poudarek pa je vedno, da s čiščenjem pričnemo najprej v urbanih področjih.

Objavljeno:2017-06-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je na prejšnji seji postavil vprašanje glede izplačil nagrad v javnih zavodih, posebej za Komunalo in ni dobil prejel odgovora. Zaradi tega je izrekel kritiko in poudaril, da želi pisni odgovor.

Odgovor:

 

Odgovor bo podan po tem, ko bo Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. obravnaval tematiko in zavzel stališča. 

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je predlagal, da se za lansko in za letošnje leto pripravi pregled sprejetih sklepov občinskega sveta in pregled realizacije le teh. 

Odgovor:

 

 

Pripravili bomo pregled sprejetih sklepov Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in realizacijo le teh ter jih predstavili na eni izmed prihodnjih sej.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil potok Homšnica, ki je bil v zgornjem delu delno že saniran, pa ugotavlja, da je del, ko so ga v prostovoljni delovni akciji očistili leta 2013, ponovno zaraščen in zasut. Ne zgolj po naravni poti, da bi voda sama prinesla zemljo, pač pa meni, da so večino tega navozili kar občanke in občani, predvsem z vrtov. Zato predlaga, da vodstvo občine pozove VGP Drava Ptuj, da pridejo na ogled.  

Odgovor:

S pristojnim od upravljalca vodotokov (VGP Drava) bomo organizirali ogled, o ukrepih bomo obvestili MO Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je ponovno je podal pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici. 

Odgovor:

 

ARSO je napovedal, da bo v okviru projekta, ki bo sofinanciran iz EU sredstev postavil nove postaje za merjenje trdih delcev v zraku. Predvidena lokacija je tudi v Slovenj Gradcu. ARSO bomo prosili za dinamiko realizacije projekta in o tem obvestili občinski svet.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je vprašal zakaj na spletni strani MO SG ni ažurirana vsebina "Odgovori na pobude in vprašanja". 

Odgovor:

Odgovore na pobude in vprašanja, ki jih članice in člani Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dajete na sejah občinskega sveta bomo ponovno pričeli objavljati tudi na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe na zadnjem sestanku sprejeli sklep, da podajo pobudo za izredno sejo, na kateri bi pridobili informacije glede izgradnje hitre ceste. Zadnje čase  je o tem veliko različnih informacij in niso seznanjeni glede tega, prav tako tudi o gradnji krožišča v Šmartnem. 

Odgovor:

Informacijo glede izgradnje hitre ceste oziroma Tretje razvojne osi bo župan podal na naslednji seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kaj je z načrtovano izgradnjo romarskega doma na Razborju. Lansko leto so se prijavili na razpis skupaj z Avstrijci, pa je ta padel v vodo.

Odgovor:

Ta projekt je bil zavrnjen, zato je Mestna občina Slovenj Gradec poslala pisno vprašanje, ali so partnerji čez drugo stran meje še vedno zainteresirani za ta projekt. Projekt se v taki obliki ne more še enkrat prijaviti, torej bi se moral vsebinsko drugače zastaviti. Ko bodo dobili informacije ali so partnerji čez mejo še zmeraj zainteresirani za ta projekt, potem bodo lahko dali tudi odgovor ali bodo ta projekt lahko še enkrat prijavljali na ta javni razpis, v nasprotnem primeru je pa to projekt, ki bi lahko šel na naslednjo prijavo na javni poziv za projekte LAS, ki ga načrtujejo v letu 2018.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da na relaciji Podgorje Sp. Razbor, na enem delu vidno propada asfalt in predlagal, da strokovne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Z ustreznimi strokovnimi službami bomo opravili ogled poškodb in podali ustrezno rešitev, katero bomo posredovali MO Slovenj Gradec.

Vprašanje:

 

Aleksander je povedal, da je bil župan na ogledu ceste v Velunji in tam je bilo okrog 30 ljudmi. Ti ljudje zdaj pričakujejo odgovor kakšni so načrti v zvezi s to cesto.

Odgovor:

Rekonstrukcijo te ceste bomo poskušali opraviti v več delih, zato bomo del finančnih sredstev zagotovili v rebalansu proračuna.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je v Knjižnici Ksaverja Meška Društvo Narava Pohorje izvedlo predavanje o značilnostih narave v našem okolju. Predavatelj je opozoril na pomen rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. To rastišče je določeno kot naravna vrednota lokalnega pomena. Društvo je v preteklem letu preverjalo stanje rastišča, ugotovili so, da se manjša zaradi neustrezne košnje. Vprašala je ali je najemnik travnika poučen o pomenu in zaščiti tega območja in zavezan za košnjo trave, tako, da se ohrani rastišče. 

Odgovor:

Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o. za nas že izvaja kartiranje sibirske perunike. Njihovi predstavniki so že bili na terenu in ker perunika še ne cveti, so izvedli kartiranje listov in na ta način zavarovali podatke za primer, če bi prišlo do predčasne košnje s strani najemnika. Izdelovalci kartiranja predvidevajo, da bo perunika zacvetela čez dva tedna in takrat bodo šli ponovno na teren. Po pridobitvi podatkov o najemniku zemljišča s strani naše pravne službe, ga bomo nemudoma  telefonično in pisno seznanili z naravno vrednoto in pozvali, da naj ne izvaja košnje na območju sibirske perunike vse dokler ta ne bo odcvetela. Za trajno rešitev zaščite perunike na tem območju, predlagamo, da občina sklene najemno pogodbo z najemnikom in v njej pisno opredeli režim dela na teh zemljiščih. V pogodbo se naj vključijo priporočila, ki bodo izhaja iz študije, ki jo bomo pridobili s strani VGB Maribor. 

Vprašanje:

Hinko Kašnik je povedal, da so v preteklih dveh tednih urejali v ČS Stari trg in ČS Štibuh problematiko v zvezi z varnostjo v prometu in se je javno zahvalil direktorici in strokovnim službam tako mestne občine kot Komunale, ki so zelo hitro in učinkovito poskrbele za reševanje problemov in si želi podobnega sodelovanja tudi v prihodnje.

Odgovor:
Vprašanje:

 

dr. Peter Pungartnik je omenil, da se obnavlja Celjska cesta. Na tem delu prehodi za pešce  niso ustrezno osvetljeni. Predlagal je, da se okviru te rekonstrukcije dodatno osvetlita prehoda pred trgovino Tuš in pri pekarni v bližini Marčiča.

 

Odgovor:

 

Oba prehoda bosta dodatno osvetljena.  

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako omenil Sibirsko peruniko in resnično je treba biti previden. V lanskem letu je bil z magistrom Ježem na ogledu in predvidel je kdaj se lahko kosi. Dva dni po tistem je bil odbor, kjer je izpostavil, da naj občinske službe opozorijo najemnika, da ne bo kosil, ampak pred ponedeljkom je bil ta travnik že pokošen. Se pravi bistveno prehitro in pa predvsem pa v manjšem obsegu kot bi to bilo nujno za ohranitev Sibirske perunike. Zato je predlagal, da se stopi v stik z magistrom Ježem in  s tem najemnikom, ki to kosi, da se opredeli, kdaj lahko  pokosi. Center tega rastišča se lahko pokosi konec meseca julija, lani je bilo že meseca junija, skratka da to ohranijo in dajo več pozornosti na to peruniko.  

Odgovor:

 

Glejte odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na predzadnji seji izpostavil uničenje vodnega rezervoarja in  ohranjanje tehnične dediščine. Na prejšnji seji je ponovno želel poročilo o analizi stanja, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej, ampak ga še vedno ni dobil. 

Odgovor:

 

Po telefonskem klicu s strani Boštjana Temnikerja smo bili v Koroškem pokrajinskem muzeju v začetku aprila 2016 pozvani, da izdelamo mnenje v zvezi z vodno cisterno. Na prvem ogledu 7. 4. 2016 smo bili prisotni Boštjan Temniker, MO Slovenj Gradec, Lilijana Medved, etnologinja, konservatorska svetovalka ZVKDS OE Maribor in Brigita Rajšter, KPM; dogovorjeno je bilo, da muzej pripravi analizo objekta in predlog prenove; pogovor je bil tudi o lokaciji, kje bi se cisterna lahko postavila. S strani strokovnih služb, je bil naš predlog, glede na to, da gre za pripadajoči del nekdanje železniške postaje Slovenj Gradec, da se jo postavi v neposredni bližini postaje. Videli smo možnost v okviru ureditve cestnih oziroma parkovnih površin na zahodni strani železniške postaje. V mesecu aprilu je sledilo več ogledov cisterne s strani strokovnih delavcev muzeja. 5. 5. 2016 smo na elektronski službeni naslov Boštjana Temnikerja poslali dokument o vodni cisterni, ki ga je pripravil samostojni konservatorsko restavratorski tehnik Aleš Senica. Dokument je bil opremljen tudi s predračunom za izvajanje vodnega peskanja in dvoslojnega barvanja v višini 4.776,30 eur izvajalca, s katerim muzej sodeluje pri strokovnih nalogah obnove skulptur forma vive na Ravnah. Dne 6. 5. 2016 sta si vodno cisterno in predlagano lokacijo ob železniški postaji ogledala poleg Boštjana Temnikerja in Brigite Rajšter tudi odgovorni konservatorski svetnik za tehniško kulturno ZVKDS OE Maribor Dean Damjanović in muzejska svetnica Valerija Grabner, KPM. Damjanoviću smo tudi predstavili predlog prenove cisterne, ki ga je pripravil muzej, s katerim se je tudi strinjal. 

Kratek povzetek: VODNA CISTERNA April 2016 Lokacija: Celjska cesta, Slovenj Gradec Predhodna lokacija: Vodna cisterna se je nahajala v zaprtem prostoru, na podstrehi nekdanje stavbe vodnega stolpa ob takratni železniški postaji (1899 - 1969). Ob prenovi stavbe v letu 2014 je bila cisterna odstranjena iz objekta. Trenutno stoji v neposredni bližini stavbe, prosto na zelenici. Opis: Vodna cisterna je bila izdelana konec 19. stoletja, uporabljana kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Izdelana je iz litoželeznih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je pospešil, odkar je cisterna postavljena zunaj, istočasno se v njeni notranjosti zbira deževnica. Ob ogledu je bilo v cisterni več kot meter vode. Velikost: Površina cisterne je 120 m2: cisterna 110 m2 in podstavek 10 m2.   

Predlog obnove: Vodno cisterno je potrebno očistiti korozivnih produktov in stare barve. Predlagamo vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom, ki bi se izvedlo na lokaciji, kjer se cisterna trenutno nahaja. Pred barvanjem je potrebno na najnižjem delu cisterne izdelat odtok za deževnico, da se prepreči nabiranje vode v notranjosti. To je seveda odvisno od nove postavitve cisterne. Zaščita: Barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Barvanje najmanj v dveh slojih. Barvanje predlagamo na novi lokaciji, kjer bo cisterna stala, da preprečimo morebitne poškodbe med premikanjem.

Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik   

O nadaljnjih postopkih v zvezi z vodno cisterno v muzeju nismo bili obveščeni.   

Objavljeno:2017-06-20T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017
Vprašanje:

Peter Cesar je na 23. seji vprašal kako je z aktivnostmi za ohranitev Upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu. Posredovan jim je bil odgovor, da bo le tega župan podal na seji občinskega sveta. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da vse relevantne informacije govorijo o tem, da se na tem področju še nič takega ne dogaja, da bi morali na mestni občini nujno ukrepati. Takšna so zagotovila ministra in tudi načelnica Upravne enote Slovenj Gradec mu je svetovala, da v tem trenutku ni potrebno urgirati pri Ministrstvo za javno upravo in bo sama seznanjena s spremembami, ki bi se morebiti zgodile. Dejal je še, da se je v preteklosti v zvezi s tem vprašanjem že obračal na Ministrstvo za javno upravo. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je povedal, da že dve leti zaporedoma govori o potrebi po preplastitvi Celjske ceste, to je od križišča na Maistrovi do Name. Imeli so že obljube in še enkrat daje uradno pobudo, da se župan in odgovorni v mestni občini pogovorijo z upravljalcem te ceste in ga pozovejo, da končno izpolni svojo že večkrat dano obljubo in ta odsek ceste ustrezno uredi.

Odgovor:

 

Župan je prisotne seznanil, da je pogodba o izvajanju del že podpisana in preplastitev Celjske ceste je tik pred izvedbo.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je vprašal ali obstaja kakšen koncept sejmov, ki potekajo na Glavnem trgu in na Trgu svobode, na katerih pač lahko vidijo, da je v veliki meri prisotna ponudba »kiča«. Vprašal je ali je možno, da se omenjena vrste ponudbe, ne glede na to, da prodajalci plačajo takso, postavi na drugo mesto. Tisti, ki določa ceno najema in kje bo kdo imel prostor, bi moral imeti v mislih, da bi bile sredi 750 let starega mesta postavljene stojnice, ki ponujajo rokodelske izdelke. Dejal je, da v zvezi s tem želi pojasnilo.

Odgovor:

 

V Slovenj Gradcu se tradicionalno prirejajo trije t.i. kramarski sejmi (Jožefov sejem – 19. marca, Pankracijev sejem – 12. maja in Elizabetin sejem – 17. novembra), ki so namenjeni prodaji različnega blaga za široko potrošnjo in s tem tudi široki množici obiskovalcev. Sejmi so zelo dobro obiskani in privabijo v mesto tudi obiskovalce iz širšega območja Slovenj Gradca in drugih krajev Koroške. Še nekaj let nazaj na teh sejmih praktično ni bilo prisotne ponudbe rokodelskih izdelkov, gostinske ponudbe oz. ponudbe kmetij in domačih prodajalcev iz Slovenj Gradca. Z namenom, da bi popestrili ponudbo sejmov, je organizator Javni zavod Spotur že od vsega začetka pripravil koncept, kako bi vzpodbudili ponudbo domačih prodajalcev in rokodelcev. To smo dosegli z nižjimi cenami za prodajalce rokodelskih izdelkov, izdelkov lastne proizvodnje ter kmečkih izdelkov in pridelkov, prodajalci iz območja Slovenj Gradca pa plačujejo le simbolično najemnino sejemskega prostora (3 EUR za 3 m prostora). Da je na sejmih dejansko iz leta v leto več ponudbe rokodelskih in domačih izdelkov, nam kaže tudi statistika Jožefovih sejmov, ki jo objavljamo spodaj. Na letošnjem Jožefovem sejmu je bilo tako že več kot polovica prodajalcev takih, ki so bili upravičeni do znižane najemnine (rokodelci, kmetije z dopolnilno ponudbo, prodajalci iz območja Slovenj Gradca). V zadnjih letih nam je s tem konceptom uspelo spodbuditi kar nekaj lokalov v mestnem jedru, da na sejmih postavijo tudi svoje stojnice in s tem postanejo aktivni udeleženci sejmov. Prav tako pri organizaciji sejma ves čas skrbimo za to, da so rokodelci, kmetije in domači prodajalci umeščeni v osrednji prostor in na Trg svobode, saj prodajalcem ni dovoljeno, da si prostor iščejo sami, ampak jim ga določi organizator. Je pa res, da se proti sredini mesta še vedno pojavi nekaj prodajalcev predvsem s tekstilnimi izdelki, saj so ta prodajna mesta imeli že več kot deset let in jih je težko na hitro prestaviti drugam. Dejstvo je tudi, da so trije tradicionalni sejmi t.i. »kramarski« sejmi in tudi ponudba »kiča« na teh sejmih mora biti prisotna in obiskovalci to tudi pričakujejo. Skozi vse leto se v mestnem jedru Slovenj Gradca zvrsti tudi kar nekaj bolj specializiranih sejmov (na primer rokodelska tržnica, ekološki praznik, rokodelski božično-novoletni sejem,…), kjer je vsebina bolj selektivna. Prilagamo še uradni cenik sejma, iz katerega je razviden koncept spodbujanja rokodelskih in domačih ponudnikov, ter nekaj fotografij letošnjega Jožefovega sejma s poudarkom na osrednjem delu Glavnega trga in Trga svobode.

 

Priloga 1: Statistika prodajalcev Jožefovih sejmov v Slovenj Gradcu

 

JOŽEFOV SEJEM

Število vseh prodajalcev

Število prodajalcev z znižano najemnino (rokodelci, kmetije, domači prodajalci)

Število prodajalcev iz območja Slovenj Gradca

2017

132

70

24

2016

117

45

22

2013

126

42

15

2009

121

31

10

 

 

Priloga 2: Cenik najemnine sejemskega prostora

 

 

CENIK – JOŽEFOV SEJEM 2017

Količina Cena

 

Prodajno mesto – splošno

 

Prodajno mesto – prodajalci iz območja Slovenj Gradca

 

Prodajno mesto – rokodelski izdelki, izdelki lastne proizvodnje, kmečki izdelki in pridelki

 

Najem tipske stojnice

1 tekoči meter

 

1 tekoči meter

 

 

1 tekoči meter

 

 

1 kom

25,00 EUR

 

1,00 EUR

 

 

10,00 EUR

 

 

15,00 EUR

 

 

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil kritiki podžupana Janeza Potočnika glede plačevanja za odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na komunalnem podjetju. Številni občani so zrevoltirani, ogorčeni in res je to, kar so dolga leta gradili, bi zdaj podrli. Ljudje bi ponovno začeli z odlaganjem teh odpadkov v naravo, kar si prav gotovo ne želijo oziroma ne smejo dopustiti. Še manj pa smejo dopustiti, da bi to nekontrolirano kurili in onesnaževali okolje. Zato predlaga, da občinske službe vstopijo v stik z vodstvom Komunale, najdejo rešitev prijazno občanom in Komunali, predvsem pa našemu okolju. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

Peter Cesar je dejal, da ga številni občani opozarjajo na neosvetljenost parkirišča nad cerkvijo v Starem trgu oziroma na neosvetljenost okolice cerkve. Gre za to, da se na tistem parkirišču zadržujejo skupine, takšne in drugačne. Tam je tudi neko smetenje, kaj vse se dogaja, se v temi ne ve in mogoče bi res razmislili, da se parkirišče osvetli, predvsem pa, da se tudi z župnijo dogovorijo za osvetlitev tega objekta. Še zlasti ob praznovanju 750 letnice mestnih pravic, bi tudi ta večerna osvetlitev dopolnila praznično razpoloženje.

Odgovor:

 

O tem vprašanju so strokovne službe preko vaške skupnosti že dogovarjajo in pobudo so naslovili na Škofijo Maribor. V kolikor ne bodo zmogli ali ne bi bili pripravljeni sami izvesti osvetlitve, bo to poskušala izvesti mestna občina. V proračunu teh sredstev niso načrtovali in jih bodo morali zagotoviti z rebalansom. 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil, da vsako prvo soboto v mesecu Koroški pokrajinski muzej organizira vodenje po mestnem obzidju. Ko se je le tega udeležil, se je zgrozil nad stopnicami zadaj za Glasbeno šolo do parkirišča. Le te so spokane in uničene, zato je predlagal, da pristopijo k sanaciji.

Odgovor:

 

Takoj po koncu letošnje zime smo omenjeni problem zaznali in pristopili k izvedbi popisov del za trajno obnovo stopnišča. Vsa minula leta se je omenjeni problem propadanja stopnišča, zaradi neodpornosti osnovnega gradiva na zimsko soljenje, ponavljal in reševal s krpanjem. Investicija v obnovo stopnišča, za katero smo konec meseca marca pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo z davkov znašala 17.483,88 eur. Ker vir v proračunu 2017 ni bil predviden, bo le tega potrebno zagotoviti v okviru rebalansa. 

Vprašanje:


Peter Cesar je opozoril, da razpada grb na glavnih vratih v Rotenturnu. Predlagal je, da to uredijo. Prav tako so na dvorišču Rotenturna različne ploščice, potrebne so manjših popravil, vodnjak je pa smetnjak. Ni veliko dela in slika, če pridejo obiskovalci, bi bila čisto drugačna. Na Trgu svobode imajo trhle klopi oziroma ena klop ne služi več svojemu namenu. Zamenjati je treba deske in to klop popraviti. Na fontani na Sokličevem trgu je pipa skrivljena že kar nekaj mesecev. Cesta proti Toplarni je stara dve leti in je na več delih razpokana oziroma je na celotni razdalji več kot dvajset razpok. Opazil je, da so se tam že delale vrtine, zgleda, da je sanacija v teku in so že ukrepali. Jaški na cesti na Ronkovi ulici, ki so jo obnovili pred tremi leti, so močno pogreznjeni. Predlagal je, da to preverijo.

Odgovor:


Klopi bomo popravili oz. zamenjala z novimi lesenimi deli. Popravilo fontane pa je že v teku.     Za cesto proti Toplarni smo uvedli reklamacijski postopek. V ta namen je Zavod za raziskavo materiala opravil terenske preiskave. ZRMK je tudi predpisal način izvedbe asfaltiranja sistemu TERA MIX. Na podlagi poročila bomo lahko predvideli način sanacije. 
Omenjen del Ronkove ulice je bila obnovljena leta 2011; bomo preverili stanje glede jaškov. V kolikor je potrebna sanacija, bomo le to izvedli.

 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil še zastave na nekaterih javnih zavodih in izpostavil vrtec na Celjski cesti, kjer visijo še posebej umazane zastave.

Odgovor:

 

Pobuda g. Petra Cesarja je bila posredovana ravnateljici VVZ Slovenj Gradec, ga. Ivici Vaukan. Ravnateljica je z dopisom z dne 7. 4. 2017 izjavila, da so nove zastave naročene in da bodo izobešene takoj po dobavi zastave Mestne občine Slovenj Gradec, za katero je rok dobave zaradi šivanja daljši. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na eni prejšnjih predlagal, da bi komisija za ceste pripravila seznam in lokacije,  kjer  poteka cesta preko dvorišča in povzroča prašenje, negodovanje lastnikov in pa slabo življenje ob tisti prašni cesti.  

Odgovor:


Strategija protiprašnih zaščit bo pripravljena do sredine letošnjega leta in v jeseni predložena v odločanje občinskemu svetu.

Vprašanje:


dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Vaške skupnosti Sele vprašal, kako je z investicijo v šolo na Selah. 

Odgovor:


Župan je odgovoril, da so za investicijo v OŠ Sele v fazi iskanja najboljšega izvajalca, torej poteka javni razpis.  

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal kaj bodo naredili z zelo poškodovanimi cestami po zimi. Če se še ena taka zima ponovi, bodo imeli velike probleme. Sploh bodo pa morali razmišljati kako bodo občinske ceste v doglednem času sanirali. Nekaj se šušlja, da bodo iskali koncesionarja, pa ga bodo pri teh kilometrih najbrž težko našli. Mogoče se bodo dodatno zadolžili, saj bo nekaj treba narediti, ker je razpokano po dolgem in po čez tako v mestu, kot na podeželju. Tudi iz razprave je razbrati, da je sum v slabi izvedbi, v slabi kvaliteti dela, ampak posledično vedo, da lahko v določenem roku uveljavljajo garancijo.

Odgovor:


Župan je menil, da vzrok za slabe ceste ni zima, kot je bila letos. Ceste so bile že prej slabe, zima je pa seveda stanje še malo poslabšala, tako na državnih kot na občinskih cestah. Tudi poškodbe, ki so se zgodile na novih cestah, bodo pri izvajalcih uveljavljali garancijo. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil na odsek ceste Spodnji Razbor številke 62-47, ki je nujno potreben sanacije

Odgovor:


Župan je povedal, da so z občanom in s predsednikom Vaške skupnosti Razbor dogovorjeni, da se sestanejo na licu mesta in skupaj pridejo do predloga, kdaj bo ta cesta v planu za izvedbo. 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da v Turiški vasi večkrat na teden primanjkuje pitne vode. Pritisk vode pade, po kleteh še teče, v nadstropjih pa ne. Pokličejo na Komunalo, le to uredijo, ampak čez nekaj časa se spet ponovi. Prosil je, da občinska uprava pri Komunali posreduje, da se to uredi.

Odgovor:

V Turiški vasi je dvakrat padel v vodovodnem omrežju, in to v mesecu februarju. Na opozorilo s strani porabnikov je intervenirala dežurna služba, tako da smo motnje takoj odpravili. V tistem času je bila tudi poraba zaradi zmrzali večja in se je porušil sistem vklapljanja črpalk v rezervoar Turiška vas, kateri poteka z ročno nastavitvijo preko preklopne ure. V izogib tej težavi v Turiški vasi smo takoj pristopili k aktivnosti v smeri avtomatskega vklapljanja črpalk glede na nivo vode v rezervoarju. Vzpostaviti moramo komunikacijo z ustrezno opremo. Tako bomo imeli tudi daljinski nadzor nad nivojem v rezervoarju Turiška vas. Investicijo bomo končali predvidoma v mesecu aprilu.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je velik del proračuna predviden za transferje posameznikov in javnih zavodov. Ampak kljub temu so danes sprejeli sklep, da bodo kar trikrat šli v rebalans proračuna, se pravi šolska pomoč, vrtec, pa socialna pomoč. Menil je, da se bo to dogajalo iz leta v leto, ker na tem področju ni nobene konkurence in javni zavodi imajo po njegovem mnenju prerazkošne normative. Javni zavodi se normativov držijo, ampak zaradi tega so predragi. Ampak sam meni, da v bodoče to za proračune ni dobro. Pravna služba in občinska uprava naj  razmislijo ali bi bilo možno na teh točkah uvesti univerzalni temeljni dohodek.

Odgovor:


Župan je povedal, da se poraba v javnih službah, predvsem na področju družbenih dejavnostih, se iz leta v leto veča. Velikokrat pride do sprememb, ki povečajo delež porabe proračuna za te namene in en razlog je mogoče v tem, da imajo morda preveč javnih zavodov. Določene dobrine bi morda lahko zagotovili tudi na drug način, z drugačno organizacijo in s tem nižjimi stroški. Univerzalni temeljni dohodek verjetno brez državnega zakona ne bo šel, občina tu nima pristojnosti, da bi ga uvedla.  

Vprašanje:


Peter Slemenik je želel pojasnilo v zvezi z novico, da se pri starem MKC ne bodo gradila socialna stanovanja. Na zadnji izredni seji so predlog za prodajo podprli ravno za to, ker naj bi se tam gradila varovana stanovanja. Verjetno bi postopali drugače, če bi vedeli, da ne bo tako. 

Odgovor:


Župan je povedal, da je pobuda prišla od enega investitorja, ki je nameraval na tem območju graditi oskrbovana stanovanja. Vendar je ta investitor potem odstopil. Na javni dražbi so zemljišče prodali drugemu investitorju, ki bo prav tako gradil stanovanja. 

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako na zadnji seji občinskega sveta vprašal kaj je z ostanki telefonske napeljave na podeželju in prejel odgovor, da naj bi odgovorni na Telekomu želeli točne lokacije, kje se to nahaja. Pripomnil je, da na Telekomu prav gotovo vedo kje so imeli svoje telefonske vode, ki so zdaj opuščeni, naj gredo na teren in pregledajo, kje so le ti ostali. Sam lahko pove, da je to na Vrhah na kmetijah Zabel, Vodovnik, Grdel, na Selah kmetija Mlačnik in pa kompletna trasa Lovska koča Podgorje do Vernerce. To so tri lokacije, ki so potrebne sanacije, vse ostalo pa naj si pogledajo sami.
Odgovor:

Ponovno smo posredovali na Telekom poziv, da na predmetnih lokacijah pregledajo stanje in odstranijo oz. sanirajo morebitne ostanke stare telefonske napeljave. Rok za sanacijo je 30.05.2017.
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da v zvezi z uničenjem vodnega rezervoarja, še nima popolnega odgovora. Aktivnosti v zvezi s sanacijo vodnega rezervoarja naj bi vodil tudi Koroški pokrajinski muzej. Pričakoval je poročilo, ker so menda pripravili analizo tega stanja, ocenili rezervoar in stroške, vendar je to nekje ostalo. Pričakuje konkreten odgovor v zvezi s tem. 
Odgovor:

Boštjan Temniker je dejal, da se na Mestni občini Slovenj Gardec še kako zavedajo kaj je kulturna dediščina in kaj je pomnik industrijske dediščine ravno tako. Že dve leti bo, odkar je prišlo do sanacije  objekta na Celjski cesti 25, ko je bil omenjeni rezervoar postavljen na travo ob športnem igrišču. Sam je nemudoma stopil v kontakt s Koroškim pokrajinskim muzejem, da le ta poda strokovno oceno in pogled na to, kaj bi se dalo narediti. Dobili so strokovno oceno, koliko bi stalo restavriranje tega rezervoarja, nakar so začeli skupaj iskati lokacijo. Lokacij je bilo več, nazadnje pa so ga nameravali postavili v planirani mestni park, saj tako velik objekt potrebuje precej prostora. Vendar je mestni park iz znanih vzrokov še kar oddaljena investicija. V vmesnem času so prejeli nekaj klicev s strani občanov ali so ti spraševali  na ulici, kaj nameravajo in opozarjali, da rezervoar kvari izgled ob Celjski cesti. Tako so morali sprejeti odločitev. Še enkrat je kontaktiral muzej, da naredijo študijo in predstavitev, kaj je to bilo, oziroma postavitev informativne table. To je bilo že leto dni nazaj, ampak s strani muzeja ni bilo pravega interesa. Zato je pridobil še drugo mnenje o restavriranju skupaj s postavitvijo in podstavkom. Skupni strošek postavitve bi bil okrog 20. tisoč eur. Ker ni bilo prave lokacije niti finančnih sredstev in bi rezervoar verjetno še nekaj let tu in propadal, je bilo treba sprejeti odločitev. Odločitev, da gre to na Surovino, je sprejel sam, ob tem, da je predhodno obvestil svoje nadrejene in tudi s Komunalo se je posvetoval na kakšen način bi to izvedli. Tudi direktorico muzeja je o nameri, da lokacijo počistijo in rezervoar odstranijo, obvestil. Tako, da odgovornost za odstranitev rezervoarja prevzame na sebe. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da so občani po pošti prejeli obvestilo od Komunale, da jim bodo na zbirnih centrih začeli zaračunavali strukturno biološko razgradljiv odpad. Cena za strukturni material, to so veje, grmovnice, žive meje in podobno, bo znašala 10,95 eur po kubiku z DDV, za biološko razgradljivi odpad pa 25 eur po kubičnem metru z DDV. Pa se sprašuje ali je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec firma, katere edino zasledovanje je maksimiranje dobička,  ali je to javno podjetje, ki skrbi za svoje prebivalce, da dobijo kvalitetne storitve po zmerni ceni.  V vseh teh letih, ko je bila ta storitev zastonj, so se ljudje navadili in so te odpadke vozili v za to namenjena skladišča in se je bistveno zmanjšalo nekontrolirano odlaganje v bližnjih gozdovih, še posebej pa kurjenje tega materiala na dvoriščih. Odločno protestira, da se ta njihova namera uveljavi.  

Odgovor:

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku. Izjemoma lahko uporabniki, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe v posebnih zabojnikih. Storitev zbiranja in prevoza bioloških odpadkov s strani Komunale Slovenj Gradec in kompostiranja na Kocerod-u je plačljiva po veljavnih cenah oblikovanih v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12). Izvajalec javne službe mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju (12. čl. Uredbe) tudi zato, ker je obdelava le teh na Kocerod-u povezana z dodatno energijo, kar pa ni cilj trajnostnega razvoja za katerega se zavzemamo. Kompost pridelan na tak način ima veliko večji ogljični odtis od tistega, kateri je pridelan v hišnem kompostniku (ta ga praktično nima). Tudi evropska zakonodaja je jasna glede ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in v prvi vrsti spodbuja možnost zmanjševanja, to je preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja znanja in zavesti), v drugi vrsti pa spodbuja hišno kompostiranje. V skladu z evropsko zakonodajo je bila tudi pripravljena Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010). Po sprejetju Uredbe smo na Komunali Slovenj Gradec vsem uporabnikom poslali dopise s priloženo izjavo o hišnem kompostiranju, s katero so se občani opredelili, ali bodo biološko razgradljive odpadke kompostirali ali jih bodo odlagali v zabojnike za BIO odpadke. Po uveljavitve te Uredbe, oziroma izvajanje le te na področju obeh občin, dovoza BIO odpadkov in zelenega odreza na zbirne centre praktično ni bilo, saj so se občani na podlagi omenjenega poziva še zavedali svoje obveznosti glede ravnanja s temi odpadki. Trenutno je takšnih gospodinjstev, ki imajo zabojnike za BIO odpadke v individualnih hišah 119 in 1727 gospodinjstev pri blokovskih odjemalcih. Poudarili bi še, da v skladu z Uredbo, kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ni dovoljeno mešati z drugimi komunalnimi odpadki, npr. mokrimi ali suhimi odpadki oz. jih odlagati v omenjene zabojnike. Prav tako brezplačno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega odreza na Zbirnih centrih postavlja te občane v privilegiran položaj glede na tiste občane, ki biološko razgradljive  odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih, oziroma jih oddajajo izvajalcu javne službe na način skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.   Občani, ki imajo zabojnik za BIO odpadke in plačujejo storitev, torej teh 119 gospodinjstev in blokovski odjemalci lahko biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad na Zbirnih centrih za odpadke, oddajo brezplačno. V mesecu februarju smo na Zbirnih centrih za odpadke v Pamečah in Dovžah pričeli z zaračunavanjem biološko razgradljivih odpadkov in strukturnega odpada. Strukturni material oz. zeleni vrtni odpad predstavljajo odrezane veje dreves, grmovnic, živih mej, trte ipd. Biološko razgradljivi odpad pa predstavljajo odpadki iz vrtov, pokošena trava, listje, gnilo sadje in zelenjava ipd. Razlog, zakaj smo pričeli z zaračunavanjem je ta, da nam Kocerod zaračunava obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. S tem bomo pokrili stroške obdelave za biološko razgradljive odpadke na Kocerodu, ter stroške prevoza odpadkov na Kocerod. Strukturnega materiala pa nam Kocerod ne zaračunava, zato je cena za strukturni material za občane nižja in pokriva samo stroške prevoza na Kocerod. Strukturni material lahko občani sami pripeljejo na Kocerod, kjer ga bodo brezplačno prevzeli, pod pogojem, da bo izključno strukturni material, brez primešanih drugih odpadkov. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) predpisuje ravnanje z ločenimi frakcijami v okviru opravljanja javne gospodarske službe, v okviru katere je potrebno zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločajo ločene frakcije in nevarni odpadki z aktivnostmi kot so: ločeno zbiranje odpadne embalaže na ekoloških otokih, akcija zbiranja kosovnih odpadkov, akcija zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah in seveda zbiranje ločenih frakcij na Zbirnih centrih za odpadke. Odredba predpisuje katere odpadke je potrebno zbirati na Zbirnih centrih in to so: papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh vrst in oblik, vključno z odpadno stekleno embalažo, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, odpadke iz kovin, vključno s kovinsko embalažo, les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, oblačila in tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterij in akumulatorjev, električno in elektronsko opremo in kosovne odpadke. Zbirni centri torej v osnovi niso namenjeni zbiranju biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Ne glede na predpisan seznam odpadkov, ki jih je potrebno zbirati na Zbirnih centrih, pa lahko izvajalec javne službe na Zbirnih centrih zbira tudi druge ločene frakcije in minimalne količine gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter v posebej ograjenem prostoru tudi nevarne odpadke iz gospodinjstev, seveda pa je pogoj za oddajo, da so odpadki pravilno ločeni. Za občane je oddaja teh odpadkov na Zbirnih centrih ne glede na količine brezplačna, kar pa ni praksa pri vseh javnih podjetjih. V skladu z zakonodajo, ločevanje odpadkov ni več prosta izbira povzročiteljev odpadkov, pač pa obveza, ki se je vsi premalo zavedamo. Kljub temu ločevanje odpadkov na izvoru in njihova predelava predstavljajo samo enega od načinov ravnanja predpisanih v hierarhiji ravnanja z odpadki, kjer je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo ponovna uporaba, recikliranje (omogočeno z ločenim zbiranjem odpadkov), drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in na zadnjem mestu odlaganje odpadkov. Posebej moramo poudariti, da zaračunavanje BIO odpadkov in zelenega odreza nima za cilj ustvarjanja dodatnega prihodka, ampak kakor je iz obrazložitve razvidno smo s tem pričeli samo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev in pravičnega obračuna storitev med povzročitelje teh odpadkov.  

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so ga nekateri občani opozorili na domnevne nepravilnosti pri sofinanciranju kulturnih projektov oziroma glede javnega razpisa za letošnje leto. Vsako leto mestna občina podeli določena finančna sredstva zainteresiranim skupinam na podlagi projektov, ki jih prijavijo. Letošnja sredstva so bistveno višja, kot so bila prejšnja leta in je bilo zanje tudi veliko zanimanje. Srž problema pa je po njegovem mnenju v komisiji, ki je dodeljevala ta sredstva, saj v njej ne bi smeli sedeti člani, ki so prejemniki teh sredstev. Ampak ravno to se je zgodilo. Sam ne ve ali je bilo to letos prvič, ali se je to dogajalo že prejšnja leta. Pravilnik o izvrševanju proračuna v svojem 218. členu v 4. točki govori: »Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja itd..« Ampak tu se je zgodilo ravno to. Navedel je dva primera. Člani komisije so v bran povedali, saj je vse v redu, ker so se pri konkretni točki izločili. To ne vzdrži in je nedvoumno interesna povezanost. Po njegovem mnenju je to nelegalno in nehigiensko. Predlagal je, da župan prekliče sklepe te komisije, formira novo komisijo in naredijo nov razpis. Člani komisije so v svoj bran povedali tudi to, da je Slovenj Gradec premajhen, da bi lahko našli toliko kompetentnih članov komisije, ki ne bi bili v koliziji interesov. Sam je prepričan, da je v Slovenj Gradcu dovolj kompetentnih ljudi, ki niso interesno povezani in bodo lahko ta sredstva kvalitetno razdelili. Ne bo se spuščal v razpravo ali so ta sredstva, ki so jih namenjali sami sebi, upravičena, oziroma so ti projekti dobri ali niso. Bi pa rad povedal to, da so med zavrnjenimi projekti tudi takšni, ki bi si zaslužili vsaj majhna sredstva iz te pogače. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da kulturi namenjajo največ finančnih sredstev preko javnega razpisa, ki ga izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti. Pri tej proračunski postavki, torej za posebne projekte v kulturi, pa je že več let posebna komisija, ki vloge obravnava in jih na podlagi točkovanja tudi rangira. Imenoval je novo komisijo in precej se je ukvarjal s tem katere člane povabiti v komisijo, da bodo kompetentni. Lahko reče, da je delo komisije potekalo kvalitetno. Sam odločitvam komisije ni nasprotoval, saj jim zaupa. Vendar je v letošnjem letu poudarjeno prišlo do izraza dejstvo, da so predlagatelji nekaterih projektov bili sami povezani s komisijo. Predsednik komisije je pojasnil, da so obravnavali posamezne vloge in sicer tako, da tisti, ki je bil povezan z vlogo, ni sodeloval ne pri točkovanju, ne pri izbiri. Torej so se s tem konfliktu interesov izognili. Odločbe so bile poslane, niso pa še izvedene, tako, da preklic je še vedno možen in morda z dvema nadomestnima članoma komisije izvedejo ponovno ocenjevanje. Če smatrajo, da je to potrebno, se da to narediti, če pa smatrajo, da je bil ta izbor zadosti korektno izveden, pa lahko ostane tako kot je. V vsakem primeru so projekti, ki so izbrani, dobri. Je pa seveda veliko takih, ki so tudi dobri, pa ali niso dosegali točk, ali niso formalno zadostovali pogojem.    Vesna Kozlar je dejala, da za takšne primere pravzaprav zelo težko najdeš člane komisije, ki nikoli ne bodo v nekem konfliktu interesov. Iz ocenjevanja vlog so se izločili tisti člani, ki so povezani z društvom in ostali člani so vsak za sebe točkovali projekte ter na koncu podali predlog županu. Zdajšnja diskusija gre v to smer, da ne zaupajo ostalim članom komisije. Menila je, da tudi z imenovanjem katerekoli druge komisije, tega problema ne bodo rešili, ker bo vedno lahko dvom. Tudi, če bi se župan člane te komisije povabil iz drugih občin, se ne bi izognili dvomu. To je ta ključni problem, ki ga je treba tu imeti v vidu.

Objavljeno:2017-06-19T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

23. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 23. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Martina Šisernik je opozorila, da na vstopu v mesto Slovenj Gradec ni označb za nekatere pomembne objekte. Kot primer je navedla pokopališče v Starem trgu in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Nerazumljivo je, da obiskovalcem mesta ne posredujejo informacij kako priti do teh objektov in jih namesto dobrodošlice razburijo, ko tavajo in jih iščejo.

Odgovor:

V kolikor želi občina postavljati turistično in drugo obvestilno signalizacijo ob državnih cestah je potrebno pred izdajo soglasja s strani upravljalca državne ceste izdelati ustrezen elaborat za postavitev navedene signalizacije. Vse stroške v zvezi z izdelavo elaborata in postavitve nosi predlagatelj, torej občina. Strokovna služba že vrsto let opozarja na neurejeno stanje glede navedene signalizacije, tako obstoječe kot manjkajoče, kar tudi sami navajate. Dejstvo pa je, da so za izvedbo celotnega projekta prenove potrebna kar velika finančna sredstva. V začetku letošnjega leta je bila sprejeta odločitev, da gremo v izvedbo elaborata za celotno občino in nato nadaljujemo z zamenjavo dotrajane in neprimerne turistične in druge obvestilne signalizacije, ter dopolnitvijo nove še ne postavljene.  

Vprašanje:

mag. Ksandi Javornik je dejal, da je tudi sam želel izpostaviti usmerjevalne table, saj so ga na enem pogrebu opozorili, kako težko najdejo pokopališče.  Res je to državna cesta in je te table težje namestiti, po drugi strani pa bi pristojne službe lahko pregledale obstoječe table, na katerih so še vedno napisana podjetja, ki so se že preselila drugam. Mogoče bi se dale uporabiti le te.

Odgovor:

 

Glej odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil širjenje optičnega omrežja oziroma povezave. Kolikor mu je poznano, imajo v mestni občini nekaj naselij, ki imajo optične povezave oziroma omrežje, ampak to omrežje ni povezano na centralno omrežje. Predlagal je, da pripravijo javni razpis za distributerje in povežejo ta omrežja. Prednost vidi v zadovoljnih občanih, ki bodo imeli optično omrežje, po drugi strani pa lahko občina iz tega nekaj pridobi.

Odgovor:

Občinska uprava dela na tej vsebini. Predvsem gre za položeno kanalizacijo (samo cevi), ki jih je polagala občina ob gradnji cest, kanalizacije ali vodovoda. Opravljen je bil že razgovor z enim operaterjem o možnostih izvedbe omrežja. V vsakem primeru pa bo izveden javni razpis, ko bodo podlage pripravljene. 

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil, da je pri hišni številki Zgornji Razbor 21 skozi dvorišče speljana cesta v obliki črke S, tam pa je tudi križišče, kjer se stekajo štiri ceste. Lastnik na tem dvorišču izvaja različna dela, predvsem premika stroje. Večina vozil nima bočne osvetlitve in lahko hitro pride do nesreče. Predlagal je, da bi tam uredili javno razsvetljavo, predvsem zaradi varnosti. 

Odgovor:

Problem osvetlitve dvorišča na lokalni cesti bomo z referatom za promet na MO SG g. Aljošo Krivec preučili in našli ugodno rešitev.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil zadnje sneženje, najprej dež, posledično poledica, kar je povzročilo velike težave. Temperature so bile nizke, sol ni bila učinkovita in na cestah, ki so v senci, bi moral biti pristop drugačen. Če se to ponovi, je potrebno ustrezno urediti prevoznost takih cest.  

Odgovor:

Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Posebno pozornost pa vedno dajemo odsekom cest v senčnih legah, kjer izvajamo dodatne posipe.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je v sredini lanskega leta bila vržena kost okoli selitve upravne središča iz Slovenj Gradca. Zanima ga ali Mestna občina Slovenj Gradec oziroma vodstvo vrši kakršnekoli aktivnosti za ohranitev upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu, ali je to vse v mirovanju. Po informacijah, ki jih ima, je ta tematika v Ljubljani še vedno pereča in pravijo, da bo v kratkem to tudi rešeno. Zato bi prosil, da mestna občina sproži aktivnosti za ohranitev te institucije v  Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

 

Župan bo odgovor podal na seji občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Cesar je glede na to, da je bilo omenjeno optično omrežje, opomnil, da je že pred časom na seji občinskega sveta  postavil vprašanje kaj je z ostanki telefonske napeljave po podeželju. Ko so uredili optiko, so ostale telefonske linije, potrgani kabli in polomljeni drogovi. Telekom se je zavezal, da bodo to sanirali, ampak  tega niso storili. Predlagal je, da ponovno opozorijo Telekom, da naj to v spomladanskih mesecih odstranijo.

Odgovor:

Vprašanje je postavljeno zelo na splošno,  ni definirano na katerih lokacijah oziroma lastniških parcelah so še ostanki telefonskih napeljav. V lanskem letu je na našo dodatno pobudo Telekom pregledal stanje na terenu in saniral morebitne napeljave, ki niso več v uporabi. Nekateri lastniki zemljišč so se v dogovoru z Telekomom zavezali, da bodo sami sanirali predmetna območja. Zaradi dokončne sanacije zadeve bi bilo potrebno sporočiti točne lokacije, kjer so še kakršni koli ostanki starih telefonskih vodov. Na podlagi analize stanja bodo naše strokovne službe skupaj z Telekomom pregledale stanje in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

 

Peter Slemenik je opozoril, da je cesta v Turiški vasi, od trgovine do mosta na Brdah, na več mestih po sredini počena.  Glede na to, da je bila sanirana  pred dvema letoma, je predlagal, da pri izvajalcu uveljavijo reklamacijske roke. 

Odgovor:

Na cestah, kjer smo v letu 2014 izvajali sanacijo po sistemu TERA MIX, so se pojavile prečne razpoke. Z izvajalcem del KOSTMANN d.o.o., smo izvedli ogled vseh cest, ter se dogovorili za sanacijo, ki bo izvedena predvidoma v mesecu maju ali juniju. Sanacije so predmet reklamacije.

Vprašanje:

 

Ivan Gams je v obrazložitvah DIIP-ov zasledil, da se mesto Slovenj Gradec v zadnjih letih sooča z zmanjšanjem natalitete in odseljevanjem ljudi. Ta izjava verjetno temelji na nekih podatkih. Zanima ga v številkah koliko je to, pa mogoče razmerje koliko se jih izseli iz mesta Slovenj Gradec, koliko pa iz Mestne občine Slovenj Gradec. 

Odgovor:

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v Mestni občini Slovenj Gradec  v letu 2012 živelo 16.866 ljudi, nato se  skozi leta število prebivalcev občine zmanjšuje. Tako na začetku leta 2016  v občini živi 16.720 ljudi, kar predstavlja negativen trend števila prebivalcev v občini. Na dinamiko skupnega prirasta občine vpliva tako naravni prirast kot tudi selitveni prirast s tujino oz. med občinami.  Naravni prirast se med 2012 in 2015 zmanjšuje, vendar je še pozitiven, medtem ko je selitveni prirast s tujino ter med občinami izredno negativen (izjema je selitveni prirast s tujino v letu 2012). Trend skupnega prirasta občine od leta 2012 do 2015 je negativen, kar pomeni zmanjšanje skupnega števila prebivalcev občine tudi v bodoče.                      
Podatkov za razmerje med mestom in podeželjem nimamo.  

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je v SGlasniku prebral, da dobro izvajajo program 750 obletnice. Ogledal si je celotni Glavni trg, Trg svobode, nekdanjo mestno hišo, pa zgradbo MO SG in nikjer ni signala, da mesto praznuje 750 obletnico mestnih pravic. Vsak, ki se pelje po obvoznici in skozi mesto, bi moral že od 1. januarja 2017, vedeti, da mesto praznuje. Na Glavnem trgu pred vhodom v muzej si je ogledal zastave, ki so sicer še cele, pač pa umazane in bi jih bilo nujno treba oprati. Tako, da se ne strinja, da dobro izvajajo program. S  

Odgovor:

Praznovanje 750-letnice mesta Slovenj Gradec je tempirano na toplejše mesece, temu smo prilagodili tudi promocijo prireditev. Datum, ko so bile mestu podeljene mestne pravice, tudi sejmina, je 22. 5. 1267. Naše praznovanje pa bo koncentrirano med dvoje datumov, in sicer 17. 6. (srednjeveški dan) in 16. 9. (zaključni spektakel), ko je načrtovano tudi obširno oglaševanje prireditev. V zimskih mesecih smo predvideli promocijski filmček z logom (srečno, na silvestrovo), kar smo izvedli, v izdelavi so praznične zastave, ki jih bomo namestili še v tem mesecu, uspešno smo se dogovorili tudi z župnikom g. Potnikom, ki bo dovolil izvesek z zvonika cerkve sv. Elizabete. Namestili smo dvoje billboardov (Murko, Stari trg). V začetku marca vas bo nekaj več billboardov spomnilo na prihajajoče dogodke, denimo Sprehod ob mestnem obzidju, ki smo ga izvedli že dvakrat (uspešno), na Fotografski natečaj Živel Slovenj Gradec, ki je v teku, ter na odprta vrata Medenega raja, Perger. V SGlasniku smo  v letošnjem letu v vsaki številki na dveh straneh poskrbeli za dobro obveščenost o praznovanju, o 750-letnici so poročali različni mediji, kljub temu, da imamo prvo novinarsko konferenco predvideno v začetku marca. Zelo dobro živi FB stran Živel Slovenj GRadec, ki bo kmalu dobila še nekaj zanimivih razpravljavcev, kar je še presenečenje. Ekipa Spoturja s sodelavci je praznovanje predstavila na sejmu v Ljubljani (natisnili smo dvoje razglednic in letake - slo, ang, nem ter sladko vizitko), kakopak v duhu in oblačilih srednjega veka.   

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nadalje omenil, da so preživeli prvi obrok zime. Sam živi v strnjenem naselju in Komunala je zelo slabo čistila pločnike in parkirne prostore. Komunala je tista, ki mora pravočasno ugotoviti, da sneži, posuti pločnike in ceste ter ukrepati. Predlagal je, da se v naslednjem sneženju ne bi spet pogovarjali na isto temo. 

Odgovor:

Del odgovora enak kot za g, Hudeja in sicer: Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Aktivnosti zimske službe v petek 13.1.2017 so se začele z posipanjem cest in pločnikov že zjutraj. Tako smo posuli vse asfaltne ceste z mešanico peska in soli, ter pločnike z soljo nakar smo  ponovili še z mešanico peska in soljo. Zaradi specifičnih  vremenskih razmer se je kljub vsemi aktivnostmi naredila ledena ploskev na skorja vseh asfaltnih površinah kot tudi na makadamu. V naslednjih dneh so se dnevno izvajala aktivnosti posipanja makadamskih cest z peskom  kot asfaltnih cest in pločnikov z mešanico peska in soljo vendar zaradi nizkih temperatur sol ni delovala kot se pričakuje.    

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nato dejal, da je čas zime in kdorkoli spremlja medije, ugotavlja, da imajo ljudje težave zaradi onesnaženosti zraka. Tudi pri nas zaznavajo težave ljudi zaradi onesnaženosti zraka zaradi kurišč, ki jih imajo privatne hiše in pozorno posluša kdaj preseže Slovenj Gradec dovoljeno mejo. Tega nikoli ne sliši in ne zasledi nikjer, zato je vprašal ali v Slovenj Gradcu opravljajo meritve, kdaj so bile nazadnje opravljene in kakšni so rezultati. V povezavi s tem je pred nekaj leti postavil vprašanje ali Slovenj Gradec razpolaga z oceno vpliva Termoelektrarne Šoštanj, onesnaženost zraka v mestni občini. Takrat ni dobili odgovora, zato še enkrat postavlja vprašanje. 

Odgovor:

Po nam znanih podatkih se v Mestu Slovenj Gradec ne izvaja monitoring onesnaženosti zraka. Po našem mnenju bo potrebno z ustreznimi Občinskimi predpisi omejit - prepovedat ogrevanje z energenti, ki slabo vplivajo na okolje, saj se kurišča na trda goriva pojavljajo tudi tam, kjer poteka plinovodno omrežje. »Na vplivnem območju TEŠ se onesnaženost zraka (imisije) redno spremljajo v okviru EIS TEŠ na osmih stalnih merilnih mestih in na enem občasnem merilnem mestu z mobilno postajo. Stalna merilna mesta so: Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Graška Gora, Velenje, Veliki Vrh, Škale in Pesje. Imisijski monitoring stalnih meritev obsega: koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih, koncentracije NOX in NO2 na merilnih mestih Zavodnje in Škale, koncentracije O3 na merilnem mestu Zavodnje, mobilni postaji in Velenje, koncentracije prašnih usedlin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, kakovost padavin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, meteorološke parametre na vseh merilnih mestih, koncentracija trdnih delcev (PM10) na merilnih mestih Škale, Pesje in mobilni postaji.  Trenutni podatki imisijskega monitoringa, kakor tudi arhiv meritev in arhiv mesečnih, ter letnih poročil so dostopni na spletnem naslovu: http://www.okolje.info/.« - vir spletna stran TEŠ (http://www.te-sostanj.si/si/odgovornost-do-okolja/naravno-okolje/205).  

Objavljeno:2017-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

22. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 22. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-21T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

21. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 21. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

20. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na dopisni seji sprejeli sklepe za gradnjo večnamenskega doma na Razborju, ki se imenuje romarski dom. Vsa potrebna dokumentacija je bila izdelana, vloga pa je bila na javnem razpisu zavrnjena. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila vodilni partner pri prijavi na 2. rok razpisa Interreg V-A Slovenija-Avstrija projekta z akronimom STIKREUTZ. Vodenje projekta in prijava projekta je bila oddana zunanjemu izvajalcu EUTRIP, d.o.o., Celje. Vodja projekta, g. Primož Praper je podal naslednjo obrazložitev:  

»V pregledu vloge je sekretariat ugotovil pomanjkljivosti. Vloga se je oddajala dvojezično in sicer v slovenskem in nemškem jeziku, povzetek pa je moral biti tudi v angleškem jeziku. Na okoli 60 straneh teksta je bilo ugotovljeno, da 5 besed ni bilo prevedeno v nemški jezik. Prav tako pa naj bi vodilni partner podpisal izjavo vodilnega partnerja in ločeno tudi še izjavo projektnega partnerja. V digitalni vlogi, je prijavitelj, ki je projekt prijavljal v imenu MOSG priložil podpisano skenirano izjavo vodilnega partnerja in nepodpisano skenirano izjavo projektnega partnerja. (Nekoliko nelogična je bila zahteva razpisa, da mora nekdo, ki je vodilni partner podpisati, da je tudi projektni partner).« Prijavitelj je v tej zvezi podal obrazložitev, da: »…je prišlo do pomote pri skeniranju in pripenjanju napačno označenega dokumenta, kjer je bila pripeta nepodpisana izjava projektna partnerja. Nepravilna naj bi bila tudi izjava o zagotavljanju lastnih sredstev. Žal je bila vloga zaradi zgoraj navedenih ugotovitev zavrnjena, na kar je bila napisana pritožba, ki pa ni bila uspešna. Avstrijski partnerji so bili zaradi nerazumno formalistične prijave zelo slabe volje, saj se jim zdi tovrstni pristop neprimeren. Predlagali so pritožbe na višje instance, kar pa bo zelo verjetno težko spremenilo sklep sekretariata. Avstrijski partnerji so namreč imeli interes z aktivnostmi pričeti v začetku leta 2017, kar sedaj ne bo mogoče. Ima pa projekt možnost, da se še dodela in prijavi na naslednji rok, ki je predviden za marec 2017, o čemer pa se je potrebno še pogovoriti z vsemi partnerji. Sofinanciranje za določen del aktivnosti bi bilo možno iskati tudi v okviru drugih mehanizmov (npr. izgradnja stavbe na Razborju s pomočjo sredstev EKO sklada), vendar je stopnja sofinanciranja v tem primeru bistveno nižja (Interreg okoli 85 % upravičenih stroškov, Eko sklad okoli 40 % upravičenih stroškov). Seveda je potrebno predlog odgovora dogovoriti z Mestno občino Slovenj Gradec.« 

Vprašanje:

 

Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec postala zelena destinacija. Vprašal je zakaj so tako skromni in tega ne objavijo na javnem mestu, na primer na jambu plakatu. Predlagal je, da to čim prej uredijo.

Odgovor:

JZ SPOTUR so nalepili jumbo pano pri pokopališču in na obvoznici pri Merkurju, še enega pa imajo natisnjenega in ga bodo prilepili, ko se sprosti še kakšen jumbo pano. Ravno tako so le to objavili v časopisu SGlasnik in kratek članek poslali vsem novinarjem in še nekaterim drugim premo maila. Logotipa Green destination in TOP 100 destination pa bodo uporabljali v vseh novo natisnjenih promo materialih, uporabljajo pa jih tudi pri podpisu v mailih.  

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je opomnil, da je že na prejšnji seji izpostavil cesto v Turiški vasi, ki jo je Komunala nekoliko uničila, pa je dobil odgovor, da je bila cesta že prej v slabem stanu in jo bodo takoj popravili. Minilo je mesec in pol od zadnje seje in tega še niso storili.

Nadalje je dejal, da so ga vaščani Turiške vsi opozorili na odmero ceste oziroma so pri širitvi ceste nekatere mejnike izruvali. Predlagajo, da pristojne službe mejnike postavijo nazaj.

Nato pa je predlagal, da so na pokopališču v Šmartnem ves čas odprte sanitarije oziroma, da postavijo kemične sanitarije. 

Odgovor:

Gramoziranje omenjene ceste je že v teku, dokončanje del do 18.11.2016.

Glede mejnikov poškodovanih ob izgradnji ceste, bomo preverili stanje in nato skladno s postopkom vzpostavitve mejnega stanja obnovili mejnike.

Na pokopališču Šmartno  se ob dnevu mrtvih postavijo kemični WC-ji. Novi sanitarni prostori pa so sedaj namenjeni uporabi predvsem ob uporabi mrliške vežice. Sedaj se lahko uporabljajo  tudi v delovnem času cvetličarne in sicer od pon.-pet. od 8-12 ure in od 15-19 ure in v soboto od 8-12 ure. Za uporabo se ključ dvigne v cvetličarni, kar pomeni tudi kontrolo nad uporabo. V koliko bi bila odločitev, da so prostori odprti ves čas v smislu javnega WC-ja, je potrebno zagotoviti vsakodnevno vzdrževanje, oz. čiščenje. Bojimo pa se, da bodo potem lahko novi sanitarni prostori podvrženi tudi vandalizmu.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil poročilo Inštituta za javno zdravje RS, ki je na svoji spletni strani objavil oceno zdravja po občinah. Mestna občina Slovenj Gradec je malo nad povprečjem po zdravju slovenskih občin, sam pa ni zadovoljen z oceno glede kvalitete pitne vode, saj ima slabo oceno. Na tem segmentu so najslabši. Zaradi tega je predlagal, da nemudoma pokličejo upravljalca in tistega, ki je pristojen in odgovoren za pitno vodo, naj poda  odgovore zakaj je temu tako in kaj bo storil, da se stanje izboljša.

Odgovor:

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdelal poročilo o zdravju po občinah, v katerem je ocenjenih 39 kazalnikov zdravja, med drugimi tudi mikrobiološka kakovost pitne vode. Kazalnik kaže, da imamo v Mestni občini Slovenj Gradec kakovost vode pod slovenskim povprečjem, bolj natančno 68 % v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 87 %.

Navedeni rezultat ne kaže ocene kvalitete pitne vode, polni naziv kazalnika je: "Delež prebivalcev, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti", iz oskrbovalnih območij, ki so vključena v program državnega monitoringa pitne vode.  Kazalnik kaže delež prebivalcev v MOSG (68 %), ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti.

 

Kazalnik se izračuna na podan način:

 

Mikrobiološka kakovost pitne vode =

Št. prebivalcev v občini, ki se oskrbujejo s pitno vodo dobre mkb kakovosti

* 100

Število vseh prebivalcev v občini

 

Za dobro mikrobiološko kakovost se šteje, da indentifikatorji fekalne onesnaženosti niso prisotni, oziroma so prisotni pri največ 5 % vzorcev v opazovalnem obdobju (2013 – 2015).

Iz tega sledi naslednji izračun: v program državnega monitoringa je vključenih cca. 12200 prebivalcev (niso vključeni tisti prebivalci občine, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij), število vseh prebivalcev v občini je 16870, torej je za MOSG po tej metodologiji lahko dosežen maksimalen delež prebivalstva, ki imajo dostop do dobre mikrobiološke kakovosti vode 72 %, mi pa smo dosegli 68 %. 

Po tej metodologiji se šteje, da se za tiste prebivalce v občini, ki niso vključeni v državni monitoring pitnih šteje, da imajo vodo slabe mikrobiološke kakovosti.

Deleži prebivalcev, ki imajo dostop do mikrobiološko kvalitetne pitne vode za ostale koroške občine, ki so bile zajete v raziskavo so naslednji: Črna na Koroškem – 11 %, Dravograd – 50 %, Mežica – 1 %, Mislinja – 48 %, Muta – 0 %, Podvelka – 33 %, Prevalje – 70 %, Radlje ob Dravi – 76 %, Ravne na Koroškem – 81 %, Ribnica na Pohorju – 0 % in Vuzenica – 1 %. Povprečje v Sloveniji znaša 87 %, torej so vse koroške občine pod slovenskim povprečjem.

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V NOTRANJEM NADZORU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Mikrobiološki parametri

Clostridium perfringenes

Kemijski parametri

Nitrati

Kloriti in klorati

Trihalometani (THM)

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

60

11

19

2

3

1

/

MISLINJSKA DOBRAVA

24

9

4

1

1

1

/

PAMEČE – novo naselje

7

7

1

1

1

 

/

PAMEČE – staro naselje

7

7

2

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

GRAŠKA GORA

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi preseženega skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C

RAZBOR

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij in E. coli*

SELE

7

3

1

1

1

1

2 vzorca neskladna zaradi koliformnih bakterij

GRAJSKA VAS

7

2

1

1

1

1

 

PARTIZANKA**

8

1

1

1

/

/

1 vzorec neskladen zaradi prisotnosti E. coli, enterokokov in koliformnih bakterij,

1 vzorec neskladen zaradi skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C in

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

SKUPAJ

132

44

31

10

10

7

8 neskladnih vzorcev, od tega sta bila 2 neskladna zaradi fekalnega onesnaženja.

OPOMBA* E. coli in enterokoki so pokazatelji fekalnega onesnaženja.

OPOMBA ** V letu 2015 smo na vodooskrbnem sistemu Partizanka, zaradi predimenzioniranega omrežja in premajhne porabe vode, uvedli časovno daljši ukrep prekuhavanja pitne vode. Ukrep o prekuhavanju smo objavili 14. 07. 2015 in v času priprave tega dokumenta, še vedno velja.

 

 

 

 

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V DRŽAVNEM MONITORINGU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Redni preiskusi

Občasni preiskusi

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

13

2

1 neskladen zaradi povečane motnosti

MISLINJSKA DOBRAVA

5

1

 

PAMEČE – novo naselje

4

1

 

PAMEČE – staro naselje

2

0

 

GRAŠKA GORA

2

0

 

RAZBOR

2

0

 

SELE

2

0

 

GRAJSKA VAS

2

0

 

PARTIZANKA

VS Partizanka v letu 2015 ni bil vključen v program državnega monitoringa.

SKUPAJ

32

4

1 neskladen zaradi povečane motnosti.

 

 

Zaključek:

V podjetju in kot upravljavec javnih vodooskrbnih sistemov se zavedamo, da je varna vodooskrba temeljna naloga javne oskrbe s pitno vodo. Ugotavljamo tudi, da se mikrobiološko stanje vode na zajetjih slabša, zato smo morali urediti pripravo vode s kloriranjem na dodatnih sistemih v Starih Pamečah v letu 2013, Razbor in Grajska vas v letu 2014 in Sele v letu 2015.

Poleg tega se redno ob večjih padavinah na zajetjih v Suhem dolu pojavlja povečana motnost, na kar že vrsto let opozarjamo, in ki v nekaterih premerih doseže tudi zelo visoke vrednosti in predstavlja tveganje za varno vodooskrbo. V ta namen smo predlagali ureditev filtracije in UV dezinfekcije pitne vode iz zajetij v Suhem dolu. Izdelan je bil idejni projekt Čistilna naprava za pitno vodo (št. projekta 109/2014), Esotech, september 2014. Cilj izvedbe projekta, da bi se dosegla motnost vode pod 1 NTU in da bi voda izpolnjevala pogoje mikrobiološke ustreznosti v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15). Za ultrafiltacijo in UV dezinfekcijo bo urejena tudi klorirna naprava za kloriranje vode, zaradi omrežja oz. se bo lahko uporabljala po potrebi. Smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovodnega omrežja v Mestni občini Slovenj Gradec in sicer posebej za:

-      Filtrirno napravo za pitno vodo (ultrafiltracija),

-      Obnovo vodovodnega sistema Slovenj Gradec in

-      Izgradnjo vodovoda na legenski planoti.

Vse navedene projekte pripravljamo z namenom prijave za pridobitev evropskih finančnih sredstev. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v začetku prihodnjega leta.

Iz tega sistema bi nato tudi oskrbovali oz. pokrivali okoliške manjše vodovodne sisteme, ki imajo prav tako slabo mikrobiološko kakovost vode na zajetjih.

Želimo si in upamo, da bo ta projekt čim prej prešel v fazo realizacije.

Poudariti želimo tudi to, da je pomembna kakovost vodovodnega omrežja, namreč slabše, dotrajano omrežje vpliva na slabšo kvaliteto pitne vode, zaradi tega, torej vpliva omrežja je na koncu ultrafiltracije predvidena tudi klorirna naprava. Zelo velikega pomena, na kar tudi opozarjamo, je da občina vrača sredstva zbrane najemnine v obnovo infrastrukture.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je zadolžen za čiščenje listja in vzdrževanje zasaditve na Poštni ulici v Slovenj Gradcu. Lastniki in najemniki prostorov imajo namreč nenehne probleme, predvsem z vsakodnevnimi velikimi količinami odpadnega listja, ki se nakopiči pred njihovimi vhodi. 

Odgovor:

Za čiščenje listja z javnih površin je zadolženo podjetje komunala SG. Na omenjeni lokaciji med bivšim Pohorjem in Sodiščem se redno čisti listje z zelenih površin in parkirišč. Je pa dejansko čiščenje otežkočeno zaradi parkiranih vozil in se tudi temu skušamo prilagajati. Parkirišča vzdolž objekta »Pohorje« ni javna površina ampak pripada k omenjenem objektu (razvidno iz spodnje situacije), zato tam ne izvajamo čiščenje površin. Čiščenje tega dela so dolžni opraviti lastniki teh površin. Listje in ostanki vej res ne sodijo med komunalne odpadke, vendar po naročilu stranke listje in zeleni odrez, katero je spravljeno v vreče, odpeljemo s posebnim vozilom. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je posredoval zahtevek VS Šmiklavž. Na glavni cesti ob osnovni šoli je avtobusna postaja. Na obeh straneh je postajališče in otroci tam dnevno hodijo čez to cesto. Veliko je teh otrok in ta točka je izjemno nevarna za morebitne nesreče in ravno na tem odseku ni označb kje je cestišče, kje je postajališče. Vedo, da je to državna cesta, ampak morajo sprožiti postopke, da to nevarno točko sanirajo oziroma nekaj naredijo v zvezi s tem ali bo to prehod za pešce, čeprav najbrž ne bo  dovolj, morda celo kakšne druge fizične ovire. 

Odgovor:

Svet staršev POŠ Šmiklavž je v mesecu septembru posredoval pristojnim službam dopis glede organiziranja šolskega prevoza na tem območju, v sklopu katerega je obravnavan tudi način vstopa in izstopa v vozilo na križišču v Šmiklavžu. Skupina za organiziranje šolskih prevozov je tako že v mesecu septembru z dopisom, ki ga je prejela tako Vaška skupnost Šmiklavž, prevozniki, šola, svet staršev in podpisani starši, med drugim podala prevozniku zahtevo glede načina vstopa in izstopa v vozilo na omenjenem odseku. 

Del odgovora glede omenjene problematike:

»Za vaše opozorilo, da otroci izstopajo in vstopajo na avtobusni postaji se najlepše zahvaljujemo. Dejstvo je, da je varnost otrok na prvem mestu in temu načelu sledimo tudi pri organiziranju šolskega prevoza, ki poteka skladno z določili Pravilnika od/do Podružnične osnovne šole Šmiklavž in ne od/do avtobusne postaje Šmiklavž. Na osnovi vašega dopisa smo prevoznike obvestili, da morajo prevoz izvajati skladno z določili javnega razpisa, oz. da otroci ne smejo izstopati na levi strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje), saj prečkanje cestišča ni urejeno s talno prometno signalizacijo. Otroci, ki so vključeni na prevoz na kombiniranih vozilih morajo vstopati in izstopati iz vozila izključno pred POŠ Šmiklavž. Tisti, ki pa so vključeni na avtobus, pa lahko izstopijo iz vozila le na avtobusni postaji na desni strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje). Prav tako bomo obvestili šolo, da morajo otrokom, ki čakajo na prevoz organizirati varstvo vozačev v prostorih šole, kot je bilo dogovorjeno že v okviru priprave Pravilnika in kot to določajo določila 8. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli. Razumeti pa morate, da šola s prevoznikom in starši zelo težko uskladi urnik na način, da bi bilo prevoz mogoče izvajati brez čakanja na naslednji odvoz. V okviru skupine za organiziranje prevozov se zelo trudimo, da sklope oblikujemo na način, da bi bilo čim manj čakanja na naslednje odvoze. Tudi šola s prevoznikom poskuša usklajevati relacije na način, da se prevoz organizira čimbolj tekoče. V primerih, ko pa je potrebno počakati na odvoz, pa mora šola organizirati varstvo na šoli.  Skladno s Smernicami za izdelavo učinkovitih načrtov šolskih poti, kriteriji in pregled varnosti na šolskih poteh ter označevanje šolskih poti[1] (Javna agencija RS za varnost prometa) so starši pred pričetkom šolskega leta 2016/2017 podpisali izjavo, da so seznanjeni s pravili glede izvajanja šolskega prevoza, o pravilnem in odgovornem ravnanju pešca v cestnem prometu in da so o pravilih seznanili tudi učence. Pravila tudi vključujejo zavezo starša o izbiri in preizkusu najvarnejše poti do postajališča in seznanitev otroka o čakanju in vstopu v organizirani prevoz.« O problematiki na tem odseku je obveščen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pristojna služba Mestne občine Slovenj Gradec, ki pokriva področje prometa. Pristojna služba se je dne 10. 11. 2016 že sestala s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, kjer jim je predstavila prometno varnostno problematiko na državnih cestah na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Dogovorjeno je bilo, da MOSG pripravi nabor lokacij in predlog ukrepov. V to zadevo bomo vključili tudi navedeno lokacijo pri POŠ Šmiklavž. [1] Javna agencija RS za varnost prometa, 2015. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. in Peter Cesar sta opozorila, da občanke in občani pogrešajo informacije, dogajanja v mestni občini in res bi jim bilo treba na nek optimalen način zagotoviti, da bi le te lahko spremljali po medijih. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec o dogodkih, prireditvah in delu občinskega sveta ter uprave obvešča sproti preko različnih kanalov. Mednje sodijo gotovo objave v mesečnem glasilu SGlasnik, objave po elektronskih medijih in internetu, novinarske konference in odgovori na novinarska vprašanja, ki jih praktično pripravljamo vsakodnevno. Snemanje občinskih sej je zagotovljeno v lastni režiji, posnetki pa so na voljo na Youtube kanalu MOSG, prav tako pa jih v predvajanje ponudimo tudi komurkoli je zainteresiran. Sej občinskega sveta se tudi (brezplačno) udeležujejo novinarke tiskanih medijev ter o vsebinah poročajo v svojih informativnih prispevkih. Oglaševanje komercialnih vsebin (prireditve, koncerti, praznovanja, proslave ipd.) je izvajano na ustaljen način preko elektronskih medijev (radio, TV, internet), za objavo vsebin informativne vsebine pa sredstev iz proračuna ne moremo selektivno namenjati komercialnim medijskim ponudnikom, saj s tem v diskriminatoren položaj postavljamo vse ostale medije. Tudi komercialne televizije in radijske postaje so dolžne, za zagotavljanje zadostnega obsega informativnih vsebin (kar predpisuje medijska zakonodaja), pripravljati program t.i. lastne produkcije, hkrati pa v svojem programu ponuditi tudi informacije, ki so namenjene obveščanju širše javnosti. To počno na našem območju prav vsi tiskani mediji ter tudi nekateri elektronski mediji regijskega pomena, žal ne vsi. Sklepanje pogodb s komercialnimi ponudniki je sporno z več zakonskih vidikov, slednje je bilo tudi problematizirano skozi priporočila in direktive Računskega sodišča. Žal MOSG ali njeni javni zavodi nimajo medijskega kanala, ki bi bil po svojem ustroju javni informativni servis, kot je to SGlasnik, zato se mora pač zanašati na nekomercialne medije ali tiste medije, ki so pripravljeni informativne vsebine pokrivati brezplačno, komercialne vsebine pa, jasno, plačevati v skladu s ceniki ponudnikov oglaševanja, čeprav je tovrstnih vsebin bistveno manj ali jih skoraj ni (prireditve četrtnih ali vaških skupnosti ter občinske proslave bi le stežka uvrstili v dogajanja komercialne narave in s tem upravičili plačilo obveščanja javnosti). MOSG sama torej nima svojega informativnega elektronskega kanala, prav tako ni v načrtu (pa tudi ne v skladu z zakonodajo), da bi ga ustanovila, Če bi želeli komercialnim ponudnikom plačevati za objavo večine dogodkov, ki se v MOSG odvijajo, pa bi na letni ravni morali alocirati zadostna sredstva, objaviti javni razpis za izvajalca teh vsebin ter poslovati z najugodnejšim ponudnikom informativnih storitev, v skladu z zakonodajo o javnih naročilih. Na tak razpis bi se lahko glede na trenutne tehnične razpoložljivosti prijavilo najmanj 5 televizijskih in 3 radijski kanali. V MOSG se bomo trudili poiskati sprejemljivo rešitev ter k sodelovanju pritegniti več medijev, s čimer bomo zagotovili tudi zadosten domet vsebin, za katere bomo namenili proračunski denar.    

Objavljeno:2016-11-23T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Simona Zorman je opomnila, da so v proračunu za leto 2016 in v obeh rebalansih bile potrjene postavke in tudi zagotovljena začetna sredstva za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja, vendar so le ta bila potem razporejena na druge postavke. Sicer razume, da so zaradi težav pričetka izgradnje tega pločnika bila finančna sredstva prerazporejena za druge projekte, hkrati pa je opozorila, da pri načrtovanju novega proračuna ne smejo pozabiti, da so ta sredstva v prihodnje potrebna. Dejala je, da želi pisno obrazložitev kaj so v tem času naredili za to investicijo, kje so težave in kaj zahteva Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kako lahko težave odpravijo, v kakšnih rokih, kdaj predvidoma bi se lahko ta projekt začel in tudi končal.  

Odgovor:

Projektno nalogo za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja je izdelal projektant MBI, d.o.o. in smo jo dne 4.4.2016 poslali na DRSI. 13.5.2016 smo imeli v Ljubljani zagovor projektne naloge, ki pa ni bila potrjena. Dopolnjeno projektno nalogo z obrazložitvami smo ponovno poslali v potrditev na DRSI. 

Dne 10.8.2016, smo dobili projektno nalogo potrjeno. Posredovali smo jo projektantu, da lahko nadaljuje s pripravo idejne zasnove. V letošnjem letu bo za izgradnjo pločnika pripravljena projektna dokumentacija in z lastniki podpisane predpogodbe.

Gradbena dela se lahko pričnejo spomladi 2017. Hkrati je bil dne 29. 6. 2016 s strani MO SG podan predlog za uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov na DRSI (sofinanciranje). Odgovora še nismo prejeli.    

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je v imenu Vaške skupnosti Šmartno omenil problem Homšnice. Seznanjeni so kaj se je zopet zgodilo 15. avgusta 2015, ko je bila huda nevihta. Tisti, ko so bili na terenu vedo, da to ni enostavno, zato je treba k temu problemu pristopiti zelo resno. Sam se je udeležil ogleda Homšnice in predstavnik podjetja Drava je obljubil, da bodo k sanaciji pristopili v nekaj dneh in bodo strugo na najbolj perečih delih razširili in počistili. To je seveda pravi pristop, vendar je samo začasen. Poudaril je, da občanom ob Homšnici že leta in leta obljubljajo, da bodo to uredili, ampak se to ne zgodi. Navedel je traso Homšnice in dodatno se je pojavil še problem vode od Žolgerja čez  dva mosta. To je voda, ki prihaja iz letališča, po gozdu in po travnikih. Meteorna voda dere in gre skozi hišo Konečnikov, za ostalimi hišami, za hišami po cestah, potem se pa zliva v Homšnico. Privatniki so lastniki teh gozdov in tudi travnikov in dovolijo posege, ampak vprašanje je kdo bo to financiral. Dejal je, da morajo poiskati rešitev. Problem je tudi v Slovenj Gradcu pri izteku vode. Že pred leti so naredili študije za zbiralnike pri toplarni, ampak tega še danes niso realizirali, občani imajo pa probleme. Ponovno je predlagal, da resno pristopijo k temu problemu. Predlagal je tudi, da program potrebnih sanacij vložijo tudi na Vodni sklad RS in počrpajo nekaj finančnih sredstev. 

Odgovor:

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi. 

5.9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil kanalizacijo, za katero je skoraj popolnoma enaka zgodba.  Tisti, ki so si dodatno namestiti lopute za preprečevanje vdora kanalščine v hiše, so imeli srečo, drugim pa je meteorna voda udarila v spodnje prostore. Nekaj hiš pa je zopet dobilo kanalščino v stanovanje. Vprašal je kako je to mogoče, da odpre pokrove in voda ter kanalizacija vreta iz jaškov. Menda so nekatere hiše celo priklopljene v obratni smeri, ne iz smeri Šmartna proti Pamečam, ampak nazaj proti Turiški vasi. Predlagal je, da pristojne službe to preverijo. Nekateri občani imajo meteorne vode speljane v kanalščino in vprašal je zakaj jaški tako hitro napolnijo. Nekateri pa za to, da zaščitijo svoje poslopje, odprejo jaške, da jo preusmerijo v kanalščino. Dejal je, da v zvezi s tem želi pisno pojasnilo. 

Odgovor:

Zaradi možnosti vdora fekalnih odplak v stanovanjske objekte, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje stranke opozorimo, da si za zaščito pred zalitjem fekalnih odplak vgradijo proti povratno loputo.

Prav tako je v soglasju navedeno, da se dovoljuje v fekalni kanal odvajati samo fekalne odplake. Na območju VS Šmartno v glavnem poteka samo fekalna kanalizacija. Meteorni kanal je samo v centru Šmartna in na Krnicah, kjer se je gradila nova kanalizacija in se je obstoječa uporabila za meteorne vode. Za vse ostale objekte si morajo lastniki za padavinske vode zagotoviti odvajanje v bližnji vodotok oziroma ponikalnico.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati.

Poznamo pa primere, ko občani ob večjih nalivih odpirajo pokrove in omogočijo iztek meteornih vod iz svojih kmetijskih in drugih površin v javno kanalizacijo. Občane bomo o tem problemu in posledicami takšnega ravnanja informirali. Prav bi bilo, da se jih tudi na sestankih VS seznani o tem problemu.      

Vprašanje:


Vinko Vrčkovnik je vprašal kdaj bo dokončana izgradnja pločnika Šmartno-Krnice in kje bodo letos zaključili investicijo. Izrazil je upanje, da bodo tudi drugo leto v proračunu zagotovili potrebna finančna sredstva.

Odgovor:

 

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga številne občanke in občani opozarjajo na medijsko blokado Mestne občine Slovenj Gradec. Pa ne misli tu na sprotno novinarsko poročanje, pač pa na reportaže, ki so nekoč bile o dogajanjih v Mestni občini Slovenj Gradec, o dogajanjih na vaških in četrtnih skupnostih in v različnih društvih. Vedo, da so pred leti imeli občinsko televizijo, ki je poročala o teh dogajanjih in so bile na tej  televiziji predvajane tudi redne občinske seje. Danes pa ničesar več o teh dogajanjih ni, občinske televizije ni, tudi predvajanja sej ni več na televiziji, samo še na računalniku je videoposnetek. Mora povedati, da so ljudje, predvsem starejši razočarani, ker nimajo več stika z dogajanjem v Mestni občini Slovenj Gradec.  Tudi to je dogajanje v Mestni občini Slovenj Gradec in še enkrat poudarja, da je nastala medijska blokada. Edini informator, ki ga imajo danes na razpolago je občinski SGlasnik. Predlagal je, da razmislijo o še drugi obliki informiranja, predvsem o reportažah z dogodkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Sam smatra, da je to povezava občanov in občank v mestni občini. Drugo leto je 750 let pridobitve mestnih pravic za mesto Slovenj Gradec. Pa saj si menda ne bodo privoščili, da bodo tako slabo reportažno pokriti in pa spremljani. Predlagal je, da razmislijo o tem in občankam ter občanom omogočijo, da so tudi po tej plati informirani v podobnem smislu, kot so bili pred časom. 

Odgovor:

 

Kot razumemo, svetnik gospod Peter Cesar opozarja, pri tem se sklicuje na občane, da nekdo medijsko blokira MOSG. Torej preprečuje medijem, da bi poročali o dogajanju v MOSG. Menimo, da za takšne domneve ni nobenih podlag, sploh pa ne v smislu, da bi MOSG sama preprečevala (blokirala) poročanje o sebi. V nadaljevanju razprave svetnika, gospoda Petra Cesarja, razberemo, da gre za zaskrbljenost zaradi redkejše prisotnosti MOSG v programih lokalnih TV postaj v zadnjem času. S tem se lahko strinjamo, v odgovoru pa podajamo obsežnejšo razlago takšnega stanja.  

Od leta 1995 do 2012 je kabelsko televizijo v MOSG upravljalo podjetje Elektro Turnšek, ki je bilo koncesionar in upravitelj analognega televizijskega omrežja. V skladu s koncesijsko pogodbo je ob njeni sklenitvi MOSG pridobila pravico do uporabe enega od analognih televizijskih kanalov, ki ga ni mogla oddati drugemu uporabniku, zato je na tem kanalu zagotavljala občinska obvestila, informacije, med leti 2002 in 2012 pa je pripravljala tudi svoj lasten program (posnetki sej, prireditev ipd.), vendar zaradi kadrovskih, tehničnih in finančnih zmožnosti v izjemno majhnem obsegu, ki v nobenem primeru ne bi zadostoval za ohranjanje statusa kabelskega televizijskega programa (ki bi moral biti registriran pri Agenciji za telekomunikacije in ki bi kot takšen moral tudi ustrezati zahtevam za licenco za predvajanje, predvsem se ta nanaša na količino lastne produkcije). Dokler je bil ta interni kanal viden na majhnem območju približno 2500 gospodinjstvom, posebnega nadzora s strani APEK ni bil deležen, posebej še zato, ker je bil interni kanal deklariran kot program krovnega operaterja, torej podjetja Elektro Turnšek. Po letu 2012, ko je APEK v Sloveniji predpisal, da se morajo vsi TV kanali odtlej prenašati le še digitalno (preko oddajnika ali pretočno, preko internetnih operaterjev), internemu kanalu MOSG ne bi mogli več zagotavljati zgolj omejene vidnosti in bi bil torej prisoten v celotnem slovenskem digitalnem TV omrežju, s čimer bi še bolj rigorozno padel pod drobnogled kontrolnih agencij. V izogib inšpekcijskim nadzorom, pa tudi kaznim, je tedaj Interni kanal MOSG prenehal z oddajanjem. Prav v tem času je zasebni pobudnik ustanovil televizijski kanal, ki ga je priročno poimenoval Televizija Slovenj Gradec. Zaradi kontinuitete prenosov občinskih sej in nekaterih občinskih prireditev smo proporcionalni delež programskih vsebin navedenemu televizijskemu podjetju sofinancirali v omejenem znesku, ravno tako je MOSG imela sklenjene pavšalne pogodbe o sofinanciranju TV programa še z VTV in KOR TV. To prakso pa smo prekinili, saj menimo, da je financiranje informativnega programa sporno z vidika nepristranskega poročanja, še naprej pa z mediji sodelujemo na področju oglaševanja in pokrivanja pomembnejših prireditev. Enako možnost imajo tudi društva in ostali organizatorji, ki v primeru, če želijo posneti celotno prireditev, za to angažirajo snemalca ali TV postajo. Zaračunavanje snemanja informativnih vsebin ni v skladu z novinarsko etiko in kodeksi, prav tako pa se pod vprašaj postavi tudi kredibilnost in objektivnost oddaj, ki so, kadar so plačane s strani naročnika, čeprav v preobleki informativne oddaje, v resnici zgolj naročene oddaje.

MOSG bo še naprej nadaljevala s prakso organiziranja novinarskih konferenc, ki se jih elektronski in tiskani mediji udeležujejo in pridobljene informacije posredujejo svojim bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Prav tako bomo še naprej skrbeli za snemanje in predvajanje sej občinskega sveta (ki jih tv postaje dobijo pripravljene za predvajanje preko FTP strežnika).  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da ga je dogajanje okoli upravne enote spodbudilo, da je  21. junija 2016 podal pobudo za sklic izredne seje. Dva dni za tem je prišel na naslove svetnic in svetnikov odgovor s strani mestne občine, da že pripravljajo dopis na Ministrstvo za javno upravo. Torej mestna občina ni takoj reagirala, ali pa vodstvo mestne občine ni takoj reagiralo, pač pa čez dva dni. 30. junija je bila tu seja Skupščine Zveze mestnih občin Slovenije in v zvezi s tem so dobili informacijo. Ampak želel je opozoriti na to, da ena od nekaj mestnih občin v Sloveniji. Slovenj Gradec je tudi mesto glasnik miru. Naziv mestne občine lahko zgubijo v prihodnosti z neko racionalizacijo državne uprave, zato meni, da morajo biti aktivni na tem področju. Vedo, da so v preteklosti izgubili številne inštitucije. Zato bi bilo potrebnih več aktivnosti na tem področju, več inštitucij je treba obdržati in ta položaj krepiti, ne pa dremat in enostavno pustiti, da to odhaja. 

Odgovor:

 

O informaciji po predlogu sklica izredne seje Občinskega sveta v juniju 2016, smo bili obveščeni z dopisom svetnikom, prav tako pa tudi iz sredstev javnega obveščanja. Župan sklicu izredne seje ni nasprotoval, nasprotno, z njo je soglašal, vendar se je po posvetu s svetniškimi skupinami odločil, da pred pridobitvijo kredibilnih informacij s strani ministrstev na seji ne bi mogli kompetentno razpravljati o navedeni problematiki. Zaradi tega je župan, v duhu pridobitve informacij o dejanskih namerah ministrstev, poslal dopis na obe pristojni ministrstvi, z odgovorom pa je seznanil tudi svetnice in svetnike Občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Slemenik je opomnil, da je župan pred časom imenoval delovno skupino za načrtovanje izgradnje in rekonstrukcije cestne infrastrukture. Upa, da se bodo sestali in na to temo kaj rekli. Dejal je, da bo obrazložil zakaj se je oglasil. Z vsem spoštovanjem do vseh občanov in občank Mestne občine Slovenj Gradec, do vseh krajev v četrtnih in vaških skupnostih, vendar ob dejstvu, da skoraj na vsaki drugi seji poslušajo, da je primerna poraba vedno manjša, da država daje vedno manj denarja, se po njegovem mnenju ne obnašajo dovolj gospodarno. Sam seveda podpira, da imajo vse vaške in četrtne skupnosti nekakšen proračun in se povsod nekaj naredi, ampak že kar nekaj časa govorijo o tem, da bi bilo bolj smotrno, da investicijo v nekem kraju zaključijo, pa se potem selijo drugam in ne drobijo izvedb na 100 ali pa 500 metrov cest. Ne dolgo nazaj so asfaltirali odcep ceste iz Graške gore proti Šmiklavžu. Gre za 818,93 m, kot piše še na svežem asfaltu, ki velja za povezovalno cesto. Vendar so ob tej cesti tri ali štiri hiše in do najbližje občinske ceste, ki jo pluži Komunala, je okrog 3 km. Ko položijo asfalt, se takoj pojavi nov standard vzdrževanja ceste, kar povzroči dodatne stroške. Strinja se, da asfaltirajo ceste tudi na podeželju, ampak imajo v centrih vasi in naselij neasfaltirane ceste, ob katerih je 20 ali pa še več hiš. Zato razmišlja o tem, da morajo biti racionalni. Nadalje bi si želel, da naredijo strategijo protiprašne zaščite pri kmetijah, kjer gre cesta med kmetijo in med hišo. Nesmiselno se mu zdi, da delajo asfalt nekam v hrib, najprej morajo ljudem omogočiti protiprašno zaščito med hišo in pa med hlevom. Na relaciji Zlati čas Lipa imajo tri naselja, pa nimajo asfalta in javne razsvetljave. Tudi pri Lipi je več hiš, pa ni asfalta. Pa še več kje je tako. Sam je za to, da imajo občanke in občani visok standard, pa vendarle morajo v tej občini enkrat začeti upoštevati prioritete. 

Odgovor:

 

Pobudo svetnika bomo posredovali delovni skupini. Občinska uprava bo skupaj s JKP Komunala Slovenj Gradec v najkrajšem možnem času pripravila strategijo protiprašnih zaščit pri kmetijah.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je opomnil, da je pred tednom dni na območju Razborja divjalo neurje, ki je močno poškodovalo ceste in tiste najbolj poškodovane so se seveda takoj sanirali. Predlagal je, da pregledajo vse makadamske ceste in jih uredijo še pred zimo.

Odgovor:

 

Kot ste sami ugotovili, smo takoj pristopili k sanaciji poškodovane ceste in v čim krajšem možnem času zagotovili normalno prevoznost, končne ureditve pa so v teku in jih bomo poskušali urediti do začetka zimske sezone. Vse makadamske ceste se urejajo in se bodo uredile do zime, kar je ustaljen postopek urejanja cest.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejstvo je, da zadnjih 20 let ni bilo posegov na vodotoku. Po potrebi očistijo vodno pregrado, vse ostalo pa ostaja tako kot je in zdaj je to neurje poškodovalo  4 km gozdne ceste. Občani sprašujejo kdaj bo sanirana, predvsem zaradi odvažanja hlodovine. Rečni nadzornik si je ogledal in povedal, da ni denarja. Cesto urejuje Zavod za gozdove in so poslali na teren stroje, žal pa urejujejo tako, da pesek ob vodotoku prestavljajo tja, kjer ga je odneslo. Leta 2012 in leta 2014 je bila cesta sanirana, vgrajeni so bili novi propusti, vendar zdaj to štrli, ker vodarji svojega ne naredijo. To gre v nedogled in tudi Zavod za gozdove ne more v nedogled porabljati denarja za sanacijo ceste. Apeliral je, da strokovne službe poskušajo na ARS-u, mogoče bodo pa le kaj premaknili. 

Odgovor:

 

Vodotok v Velunji ima v upravljanju podjetje Nivo Celje, katero je tudi dolžno zagotoviti najnujnejše ukrepe. Na vašo pobudo bomo organizirali sestanek in ogled na terenu s predstavnikom vodarjev.

Vprašanje:

 

Janez Potočnik je omenil prireditveni prostor v mestni občini. Letošnje poletje so bili pričevalci nekaj kvalitetnih prireditev, ampak na žalost je usodo teh prireditev krojilo tudi vreme. Na enem zelo izjemnem koncertu so vsi s strahom pogledovali v nebo in občasno odpirali dežnike, ampak na srečo se je potem ta dogodek iztekel tako kot se mora in ob tem je prišel do mnenja, da bi morali zagotoviti za takšne primere en prireditveni prostor, ki bi omogočal dogodke ob vsakršnem vremenu. Namreč ti bučnejši, glasnejši dogodki, ki privabijo množico, bi se brez težav odvijali na tem prostoru kot se, ti intimnejši, se pravi, ki potrebujejo pa mir, bi bil pa idealen prostor atrij pred hišo v Rotenturnu. Predlagal je, da bi strokovne službe pridobile idejne projekte in morda že tudi kakšne približne ocene vrednosti pokritja tega prostora po vzgledu nekaterih trgov v Sloveniji ali pa Križank v Ljubljani. Menil je, da to ne bi bil prevelik strošek in morda bi jim uspelo že do velikega dogodka oziroma proslave 750 obletnice mestnih pravic izpeljati ta projekt, če bodo seveda vsi za in stroške seveda ne bodo previsoki. 

Odgovor:

 

Pobuda je smiselna, saj se s problemom vremena in organizacijo prireditev na prostem srečujemo vsako leto. V ta namen bomo skupaj s Zavodom za spomeniško varstvo pripravili nabor najbolj sprejemljivih rešitev.
Vprašanje:

 

Janez Potočnik je opomnil, da se pripravljajo čezatlantski trgovski sporazumi TTIP, CETA in TISA. Ampak ne zavedajo se, da bodo ti sporazumi, če bodo sprejeti, zaradi nevarnih in negativnih učinkov, ki izhajajo iz teh določb, prizadeli  prebivalce. Vse študije govorijo, da bo Evropa v teh sporazumih poraženka, še posebej pa Slovenija, ker je dobrobit na strani korporacij. Sedaj po Evropi v mnogih lokalnih skupnostih sprejemajo deklaracije proti tem trgovskim sporazumom. Sam ve, da  danes tega tu ne bodo naredili, ker morajo imeti tudi dobre podatke. Predlagal je, če je možno, da bi povabili nekoga, ki bi jim znal to predstaviti in bi mi potem morda na podlagi teh ugotovitev sprejeli deklaracijo, da se mestna občina ne strinja s sprejetjem tega trgovskega sporazuma zaradi škodljivih posledic. 

Odgovor:

Kljub navedbam nemškega podkanclerja Sigmarja Gabriela, da je podpis trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, t.i. TTIP propadel, v Evropski komisiji odgovarjajo, da si podpis pogodbe vendarle trudijo spraviti pod streho pred odhodom predsednika ZDA Barracka Obame in pred volitvami v Nemčiji in Franciji leta 2017. Na pobudo mnogih evropskih poslancev je večje število (okrog 2.000) občin v evropskih državah razglasilo t.i. območje brez TTIP, kar je v večji meri zgolj simbolna gesta nasprotovanja sklenitvi sporazumom (TTIP, CETA in TISA), ki po navedbah nasprotnikov sporazumov »pomenijo grožnjo demokraciji, imajo številne negativne daljnosežne posledice, v prvi vrsti pa dajejo prednost interesom velikih podjetij pred interesi ljudi, njihovemu zdravju in varstvu okolja ter želijo tako v imenu kapitala in gospodarskih interesov združiti nezdružljivo«. Pobudo o razglasitvi območja brez TTIP so tako poslanci poslali tudi na Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije z željo, da bi tudi slovenske občine sledile pobudi nekaterih ostalih evropskih občin in se opredelile proti podpisu sporazuma TTIP. Strinjamo se s pobudo podžupana, da povabimo k sodelovanju strokovnjake, ki bi strokovno ovrednotili pomen in vpliv podpisov tovrstnih pogodb, na osnovi tega pa bi lahko tudi Občinski svet MOSG argumentirano razpravljal o zavzetju uradnega stališča naše mestne občine.  

Vprašanje:

 

Jože Krevh je omenil krožišče Šmartno, katero naj bi reševali v sklopu obvoznice Slovenj Gradca,  ko bodo gradili hitro cesto. To pa bo verjetno trajalo več let, v Šmartnem pa imajo problem zdaj. Po zanesljivih informacijah je možno izgradnjo krožišča izločiti iz sklopa južne obvoznice in se lahko zgradi prej. Zemljišče je kupljeno, projekti so narejeni in ni vzroka, da ne bi krožišče začeli graditi pred gradnjo hitre ceste. Vsi so priča gneči ob prometnih konicah in prometnim nesrečam na tem krožišču. Zato apelira na občinsko upravo, da pripravi predlog izločitve krožišča v Šmartnem iz sklopa obvoznice Slovenj Gradec in naj se izgradnja krožišča začne čim prej. 

Odgovor:

 

Izgradnja krožišča Šmartno je po umestitvi DPN – državnega prostorskega načrta (trasa 3.osi)  pogojena s priključitvijo trase južne obvoznice mesta Slovenj Gradec, ki je strateški del novega OPN-občinskega prostorskega načrta. Ko bodo preigrane vse variante možnih priključitev, bo znano ali projektirano krožišče Šmartno ostane na predvideni lokaciji ali bo zaradi racionalnosti predvidenih priključkov, potrebna prilagoditev.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je dejala, da jo občani sprašujejo kdaj bo zaključen pločnik do Sv. Jurija in kako je urejeno odvodnjavanje. Sama se je na licu mesta prepričala, da so dejansko pri tem pločniku vstavljene cevi za odvodnjavanje, ampak če bo pločnik narejen samo do vrha, to je do Krenkerja, seveda to odvodnjavanje ne bo rešeno. Ta pločnik je treba narediti do vrha, ker pri nevihtah vsa voda teče na hiše, ki so pod, to je v levem delu Krnic. 

Odgovor:

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. V naslednjem letu pa bi se nadaljeval in zaključil pri priključku na Legensko cesto. Cevi za odvodnjavanje se polagajo pod pločnikom in bodo, ko bo pločnik končan, rešile problem meteornih voda, ki zalivajo levi del Krnic.

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je dejal, da ga občani sprašujejo, če je bil za izgradnjo ceste na Metulovem bregu določen datum dokončanja. Vedo, da se to vleče že skoraj pol leta in izgradnja zelo počasi napreduje. 

Odgovor:

Res je, da se projekt obnove Metulovega brega, kot omenjate, vleče že skoraj pol leta, vendar so veliko časa potekale aktivnosti v vezi usklajevanja trase s krajani – do junija 2016. Z lastniki zemljišč smo imeli dne 7. 3. 2016 na MO Slovenj Gradec sestanek o odstopu zemljišč za izvedbo investicije. Sledila so dolgotrajna usklajevanja z vsakim posameznikom posebej. Projektant je izrisal kar nekaj variant izvedbe. Takoj po usklajevanju, smo izvedli javno naročilo, z izbranim izvajalcem podpisali dne 13. 6. 2016 pogodbo in z deli pričeli 26. 6. 2016 (začetek počitnic). Predvideno končanje del je 23. 9. 2016. Če naredimo povzetek, je pri investiciji samo usklajevanje projekta trajalo tri mesece, kolikor bo potekala tudi sama izvedba del.  

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da Homšnica ne poplavlja samo v Šmartnem, pač pa začne že v Mislinjski Dobravi in v Turiški vasi. Menil je, da je to problem celotne občine, ki ga bo pač treba rešiti. Glede kanalizacije pa je menil, da bo potrebno vprašati projektante kako so projektirali. Naredili so kanalizacijo s premajhnimi cevmi, drugo pa so vsi vodi narejeni po cestah in jaški na cestah z odprtinami, zato vsa voda, ki priteče po cesti, steče seveda tam notri. Potem pa pride do Šmartna in naprej in so problemi.  

Odgovor:

Na to vprašanje smo podali odgovor že g. Verčkovniku. 

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi.

5. 9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

 

Drugi del vprašanja je prav tako pojasnjen že g. Verčkovniku.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati. 

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da je Komunala dve leti nazaj urejala kanalizacijo v zgornjem delu Turiške vasi, pa je za obvoz uporabljala eno poljsko cesto. Obljubili so, da jo bodo po končanih delih uredili, zdaj je pa že dve leti minilo in tega še niso storili. Cesta je v tako slabem stanju, da niti kmeti z traktorjem ne morejo voziti po njej.  Predlagal je, da strokovne službe posredujejo pri Komunali naj le to uredijo. 

Odgovor:

 

Komunala SG je izvajala kanalizacijo v Turiški vasi. Na podlagi dogovora z g. Kotnikom, smo poljsko pot (javno dobro) pri gradnji res uporabljali za obvoz, zato smo jo morali pred pričetkom uporabe uredili v stanje voznosti, saj je bila že pred uporabo za obvoz v stanju slabe prevoznosti. Zaradi gradnje kanalizacije, poti nismo dodatno poškodovali. Pot, ki je sicer javno dobro, se drugače ne uporablja za javni promet, koristijo jo samo kmetje za dostop do svojih kmetijskih zemljišč. Takih poti pa Javno podjetje Komunala ne vzdržuje. Res je bilo obljubljeno, da bomo po končanju del uredili najbolj kritična mesta, zato bomo to  obljubo takoj realizirali. Bodo pa morali uporabniki to pot tudi kasneje vzdrževati, sicer se bo prevoznost poslabšala.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil dovoz in izvoz na pokopališče v Starem trgu. Ko je pogreb, nastane velika zmešnjava, saj avtomobili ne pridejo iz parkirnega prostora. Menil je, da bi morali na drugi strani pokopališča umakniti korita, da bi lahko ljudje izvozili na cesto. 

Odgovor:

 

Izvoz na pokopališču Stari trg bo urejen v sklopu ureditve pokopališča, kjer se predvideva asfaltiranje priključka v dolžini 5m. Ureditev pokopališča predvideva fizično zaporo, z možnostjo odprtja  ob večji frekvenci ljudi na pokopališču in s tem omogočen izhod iz pokopališča (enosmerni promet).

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil veliko ujmo, ki je bila 15. avgusta in nastali so veliki problemi. Dejal je, da se gasilci trudijo na vseh področjih in pomagajo občankam in občanom, ampak dejansko ob velikih nalivih ne morejo biti prisotni na celotnem območju. Veliki hudourniki narastejo zaradi tega, ker je država dala velik poudarek na čiščenje gozdov in tam ni več dračja, zato voda dre v hudournike in ti prinašajo v dolino ogromno nesnage. To je velik problem. Tudi glede prepustov je treba nekaj narediti, da bodo čisti in bo lahko voda stekla po drugih straneh, sedaj pa razdira ceste. Dejal je, da bodo gasilci pomagali še naprej.  Za hidrantna omrežja pa je treba dobiti soglasje, da bodo te stvari res odprli na področju in bodo imeli požarno vodo tam, ko jo potrebujejo. 

Odgovor:

 

Čiščenje propustov izvajamo kolikor je le mogoče preventivno in pa seveda takoj po nanosu – neurjih. Se pa velikokrat zgodi, da se očiščen propust zamaši že v času neurja in zato voda pogosto poškoduje cestišče. Uporaba hidrantnega omrežja urejuje Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (ur. l. 26/2016) in sicer: 

36. člen (del): Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.

37. člen (del): Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca javne službe oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:

1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,

2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,

3. za javne prireditve,

4. za polnjenje cistern za razvoz vode,

5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.

Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.Kot je navedeno, se voda iz hidrantnega omrežja lahko uporablja za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Uporabljajo se hidranti, kateri so najbližje kraju kjer je raba nujna. Za rabo vode iz hidrantov za druge namene upravljalec vodovoda določi način, v katerem med drugim določi tudi lokacijo hidranta. Predvsem pri polnjenju gasilskih cistern lahko zaradi večjega odvzema prihaja do motenj na distribuciji pitne vode, zato je pomembna prava lokacija in način odvzema. Nedopustno je, da bi nenamenska uporaba vode iz hidrantov motila primarno funkcijo, to je vodooskrba občanov s pitno vodo. Ravno iz tega razloga je za polnjenje gasilskih cistern v namen razvoza vode v sušnih obdobjih in menjava vode v cisternah, določen hidrant pri Nami, kateri je priključen na primarni vodovod dimenzije DN 300. Ob tem še pozivamo Gasilska društva, da upoštevajo Odlok in nam nenamensko uporabo vode iz hidrantov predhodno javijo, da jim tako lahko določimo pogoje rabe.   

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je pozval k temu, da uredijo nadstrešnico pri starem MKC, saj ne morejo več uporabljati tistega prostora. S tem pa bi rešili tudi okolico MKC in to z minimalnimi stroški glede odpadkov in teh stvari, ki so tam. 

Odgovor:

 

Nadstrešnico nameravamo urediti v najkrajšem možnem času.
Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je omenil zastave na javnih objektih po mestu in vse so v zelo slabem stanju. Tudi na zgradbi mestne občine niso najlepše, bile so pa še slabše, nedolgo nazaj. Prav bi bilo, da nekdo gre in malo pogleda in mesto Slovenj Gradec bi lahko imelo to urejeno.  

Odgovor:


Za zastave, ki so izobešene na pročelju Rotenturna, skrbimo na MO sami in jih praviloma menjamo enkrat letno v začetku septembra, torej pred pričetkom praznovanja občinskega praznika in z njim povezanimi dogodki. Strinjamo se, da je izgled pročelja tudi naše ogledalo in res je, da je bil lanski paket zastav do letošnje menjave že precej iztrošen, čemur je botrovalo dvoje: 

- Slabša kakovost materiala 

- Neprestano navijanje zastav okoli drogov že v rahlo vetrovnem vremenu

Zastave na pročelju smo zamenjali prejšnji teden (36KT) in v izogib ponovnemu predčasnemu uničenju storili naslednje:

-   Menjali dobavitelja zastav in zahtevali močnejšo teksturo

 -    Robove zastav smo obtežili z všitimi paličicami, ki bodo zastavam sicer odvzele funkcijo plapolanja, bodo pa po drugi strani preprečile njihovo prehitro obrabo zaradi navijanja okoli drogov in bodo zastave ohranile v ravni in viseči drži tudi v primeru slabega vremena.

 Pričakujemo boljši rezultat, če pa bo potrebno, bomo poiskali nove rešitve - ali menjavo zastav povečali na 2x letno ali pa poskrbeli za nove vpenjalne drogove. Menjavo vseh ostalih zastav, pred stavbo Rotenturna in v mestu, pa ureja Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

 

Boris Raj, mag. je predlagal, da si odgovoren za javno razsvetljavo v urbanih naseljih, kot je S8, Legen itd., v nočnem času ogleda koliko luči javne razsvetljave ne deluje. Naj pripravi popis in direktorica občinske uprave naj mu določi rok, da naj to uredijo preden bo sneg. 

Odgovor:

 

Komunala Slovenj Gradec ne vzdržuje javne razsvetljave v MO Slovenj Gradec, ampak jo vzdržuje Elektro Celje d.d. Po naših informacijah je v nočnem času javna razsvetljava na pobudo Mestne občine urejena tako, da od 23 ure zvečer do 5 ure zjutraj gori vsaka druga luč. V kolikor se opazi, da katera luč ne gori se lahko okvara prijavi v tajništvo Komunale Slovenj Gradec, oz. na Elektro Celje. Predlagamo, da vprašanje občina posreduje upravljalcu javne razsvetljave.   

Odgovor JKP glede javne razsvetljave kot skrbniki strokovne službe MO dopolnjujemo: 

V nočnem času je del javne razsvetljave izklopljen in sicer tako, da se, kjer je to tehnično možno ob 11.00 uri zvečer izklopijo posamezne svetilke (vsaka druga) in se zjutraj ob 05.00 uri ponovno vklopijo. Svetilke , ki imajo vgrajen senzor za zmanjšanje svetilnosti  prav tako v istih terminih zmanjšajo svetilnost za 50%. V primeru da svetilka sploh ne gori, je po vsej verjetnosti v okvari, v takšnih primerih v okviru rednega vzdrževanja svetilko zamenjamo.  

Objavljeno:2016-09-28T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da ima informacijo, da je prišla na Mesto občino Slovenj Gradec ponudba javno zasebnega partnerstva s strani gradbenega podjetja Nizke gradnje Andrejc. Podjetje je ponudilo, da bi v Mestni občini Slovenj Gradec na podlagi javno zasebnega partnerstva asfaltirali vse občinske ceste. Kolikor mu je znano do dogovora ni prišlo, zato je v zvezi s tem želel pojasnilo. 

Odgovor:

Predstavniki podjetja Gradbeništvo Andrejc že pred leti na Mestni občini Slovenj Gradec predstavili podoben projekt, ki poteka v Mestni občini Velenje, zadnje leto pa tudi v Občini Šoštanj, to je podelitev koncesije za gradnje in vzdrževanje lokalnih cest. Na Mestni občini Velenje so podelili koncesijo že leta 2009 in od takrat naprej njihove lokalne ceste gradi in vzdržuje koncesionar, ki je bil izbran na javnem razpisu. Letos je tudi Občina Šoštanj podelila podobno koncesijo. To sta edini dve občini, ki tovrstno koncesijo izvajata.  Mestna občina Slovenj Gradec gradi ceste s sredstvi tekočih proračunov, v zadnjem letu investicije vodi Komunale. Komunala tudi izvede večino vzdrževalnih del in sicer po konkurenčnih tržnih cenah, ki se preverjajo. Prvo vprašanje je ali je takšna koncesija v skladu z zakonodajo. Drugo vprašanje pa je ali bi naredili več kot naredimo zdaj s proračunom. Tretje vprašanje pa je tudi, kam bi šli delavci, ki so zaposleni na Komunali ali na manjših gradbenih firmah v Slovenj Gradcu. Večji gradbenik bi namreč to opravil sam s svojimi kapacitetami, tu pa je zaposlenih okrog 40 ljudi, ki so vezani na vzdrževanje javnih cest. Seveda moramo na vse skupaj gledati iz občinskega interesa in  interesa občanov, da v najkrajšem času dobijo najbolj kvalitetne ceste in da so te ceste najbolj kvalitetno vzdrževane. Ne glede na vse drugo, to bi moral biti to prvi kriterij. Če bi tak način bil možen, bi ga tudi sam podprl. Obstajajo pa dileme, da taka koncesija ni možna, čeprav v Velenju in pa v Šoštanju to poteka. Vloga zainteresiranosti zasebnika ni bila podana in v kolikor bi bila, bi jo dali v obravnavo na občinski svet. Pred kratkim  so bili na mestni občini predstavniki podjetja VOC, ki ponujajo podoben model. Tovrstno koncesijsko razmerje gre v zadolžitev občine. Za tiste občine, ki to počnejo, pač velja, da dokler ne bodo dobile računskega sodišča in ne bo ugotovilo, da je to zadolžitev, ki je v svojih poslovnih knjigah nimajo zavedene kot zadolžitev, za katero niso šli na ministrstvo za finance, dobijo soglasje k zadolžitvi, bo zadeva takšna kot je. Leto 2021 je tisto, v katerem bodo vse države v Evropski uniji morale svoje proračune, se pravi iz sistema plačne realizacije, preiti na sistem fakturirane realizacije, kar pomeni, da bodo v tistem trenutku začel veljati tudi mednarodni računovodski standard IPSAS 32, ki določa definitivno kdaj se predmet koncesije vodi kot sredstvo v poslovnih knjigah zasebnika in kdaj  se mora voditi v poslovnih knjigah javnega partnerja in takrat bo pravzaprav nalito tudi čisto vino v smislu predpisov, da gre v tem primeru za zadolžitev. Vloga o zainteresiranosti ni bila podana ne enega ne drugega omenjenega zasebnika. Preverjali smo tudi varianto, da bi tudi Komunala lahko z neko zadolžitvijo šla v tak sistem, pa ne bi bilo nobenih  problemov bilo kar se tiče zaposlitev. Vendar gre tudi v tem primeru gre za zadolžitev občine, ker mi smo večinski ustanovitelj komunalnega podjetja, komunalno podjetje se lahko zadolžuje za investicije, katerih storitev potem prodajo na trgu. Vzdrževanje in gradnja cest pa seveda ni storitev, ki bi se prodajala na trgu, ampak je tu plačnik vedno in izključno samo občinski proračun.. Zadeva ni izvedljiva zato, ker gre v zadolžitev občin in daleč presega dovoljeno maso zadolževanja občine. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal ali Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z Vlado Mira Cerarja in kakšni so dogovori o sodelovanju med Vlado in Mestno občino Slovenj Gradec glede finančnih sredstev za investicije v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seveda v kontaktih s predstavniki Vlade RS, pri čemer pa je nujno vedeti dejstvo, da Mestna občina Slovenj Gradec  (kot tudi druge občine v RS) nima enakega statusa kot ga ima Mestna občina Ljubljana. Vlada RS namreč v skladu s 5. členom Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, sklene Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana za obdobje 2016 – 2018. Posamezna ministrstva pa vodijo vse potrebne aktivnosti za realizacijo Dogovora o izvajanju programov in nalog po Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in ministrstvu pristojnemu za javno upravo redno poročajo o izvajanju programa in nalog. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag.  je glede na to, da v večini občin župani v času praznovanj občinskih praznikov namenijo pozornost tudi upokojencem, predlagal, da to storijo tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Ta svoj predlog pa navezuje na že enkrat izrečen predlog, da bi povabili na pogovor predstavnike upokojenske organizacije, pa se žal to ni zgodilo. Vendar so se aktivnosti nadaljevale in so se predstavniki upokojenskih društev že sestali z ravnatelji in vodstvi srednjih šol v mestni občini in so že pripravili okvirni program vključevanja in praznovanja, zlasti letos, ko je tudi 25-obletnica Republike Slovenije. Seveda pričakujejo pomoč tudi s strani Mestne občine Slovenj Gradec. Predlagajo, da en dan v času praznovanja občinskega praznika med 13. in 19.9.2016 namenijo druženju upokojencev in mladih. Okvirni program druženja je v kratkem predstavil.

Odgovor:

 

V času občinskega praznika bodo potekali razni dogodki in v ta namen smo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno, da nam podajo njihove predloge oziroma predstavijo program, ki bi ga želeli izvesti v tem terminu. Sestanek je dogovorjen v petek, 8.7.2016.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na večini cest, ki potekajo po gozdovih, veje nad cesto ali ob cesti in to se je letos po zadnjem snegu še poslabšalo. Pred leti so le te počistili, zdaj tega ne izvajajo več. Zato je predlagal, da te veje strojno porežejo in bo tudi manj problemov v zimskem času. 

Odgovor:

 

Kot vsako leto se v jesenskem času oz. do zapada prvega snega ročno in strojno čistijo brežine in veje, ki so moteče za odvijanje prometa. Res pa je, da vseh lokacij glede na dolžino cest ni možno urediti v eni sezoni in se uredi tisto, kar je najnujnejše. 

Vprašanje:

 

Franc Pečovnik je vprašal kaj vse je načrtovano pri sanaciji vodotoka pri Rženu v Pamečah. Ko je več dežja, to je skoraj vsak mesec, morajo čistiti ta del vodotoka. Ko je most bil dokončan, je opozoril, da je zgrajen približno 30 cm prenizko in je zaradi tega pretočnost manjša. Dejansko bo to problem ves čas, če ne bodo uredili drugače.

Odgovor:

Lansko leto se je ob ureditvi struge gor vodno napravil prodni zadrževalnik (cca 100m3), ki se redno čisti. Kljub temu se še vseeno nabirajo naplavine pod mostom pri Rženu, ki se je očistil konec meseca junija 2016. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo, zaradi nezadostne pretočnosti, ob neurjih do razlitja vode iz struge pred mostom. Da bi nekoliko omilili odlaganje naplavin pri mostu Ržen, bi morali višje gor vodno na primerni lokaciji zgraditi še en večji zadrževalnik v katerega bi se usedlo večino naplavin. Čiščenje le tega bi bilo preprostejše in s tem cenejše.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da že tretjič na seji ponavlja vprašanje v povezavi s socialnim podjetjem Slokva. Slovka je socialno podjetje, ki je preko javnih del zaposlilo tri delavce za pomoč pri sanaciji žledoloma v letu 2014. Nima težav ali pa pomislekov o upravičenosti tega dejanja, niti ne o zaposlovanju preko javnih del, nima pripomb glede na sodelovanje Mestne občine Slovenj Gradec. Ampak že prvo vprašanje je bilo zastavljeno kdo so bili upravičenci, po kakih kriterijih so jih izbirali in pa kakšen je bil obseg opravljenih del. Ne zanimajo ga konkretno imena lastnikov kmetij, pač pa koliko kmetij je pomoč prejelo in koliko ur je bilo opravljenih. Govori pa zato, ker je področje Sel in Vrh bilo eno najbolj prizadetih v žledolomu in lastniki gozdov na tem območju bi seveda želeli to pomoč, bi je bili potrebni in bi je bili izredno hvaležni. Ampak nihče ničesar ni slišal o tej možnosti, kje, da bi tako pomoč dobil. Prosil je, če lahko dobi konkreten odgovor. V SGlasniku je bilo poročilo in pa seveda pohvalno zapisano s strani Slokve koliko so pomagali, kaj so delali, ampak bolj na grobo.   

Odgovor:


Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  na izbor programov javnih del. V nadaljevanju vam posredujemo njihov pisni odgovor: Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na naslednjih območjih: Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Ta območja smo v razpisu navedli in upravičenci so bile kmetije s teh območij (natančneje je to razvidno iz priložene tabele).  Dela so opravljali trije javni delavci, ki so bili zaposleni za polni delovni čas, torej 8 ur dnevno. Obvestili smo precej kmetij z navedenih območij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes. Prav tako je bila informacijo o izboru in nudenju pomoči  javno objavljena na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Sprva smo imeli precej težav najti zainteresirane kmetije, saj so javni delavci lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov nismo bili zanimivi, ker so le ti morali biti večino časa prisotni.

 

Odprava posledic žleda je potekala na devetih kmetijah:

Zap. št.

Lokacija opravljenega dela

Opis dela

Ocena obsega opravljenega dela:

1.

KMETIJA ...

Ravne pri Šoštanju

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup), čiščenje in odstranjevanje poškodovanega sadnega drevja, pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti, prekopavanje jarkov,…

55 %

2.

KMETIJA …

Podgorje

Izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje vejevja na traktorski plato).

80 %

3.

KMETIJA …

Završe

Čiščenje pašnikov ob robu gozda, priprava tal za pogozdovanje in sajenje mladih dreves, izvajanje gozdnega reda (čiščenje gozdnih poti po podiranju polomljenih dreves, zlaganje vejevja in polomljenih polen na kupe, nakladanje vejevja na traktorski plato)

50 %

4.

KMETIJA …

Razbor

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato).

30 %

5.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato), čiščenje travnika ob robu gozda.

90%

6.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (odstranitev podrasti okoli posajenih macesnov, spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti).

90%

7.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti) sanacija plazovitih travnatih površin (grabljenje kamenja na kupe in nalaganje na prikolico).

90%

8.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato)

80%

9.

KMETIJA …

Plešivec

Pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti (odstranjevanje polomljenega vejevja in polen, prekopavanje jarkov,…), pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup).

80 %

 

Vprašanje:

Ivan Gams je podal vprašanje na iniciativo občana in se nanaša na mirujoči promet v SG-ju oz. plačevanje parkirnine. Glede na to, da na parkirnem listku piše na katerem parkomatu je bil kupljen in glede na to, da je najkrajši možen čas parkiranja dve(2) uri, občana zanima ali je možno z istim parkirnim listkom v času veljavnosti le-tega parkirati na drugem plačljivem parkirišču? 

Odgovor:

Območja časovno omejenega parkiranja in plačila parkirnine so določena v Sklepu o določitvi območij uvedbe časovno omejenega parkiranja – modre cone in plačila občinske takse za parkiranje na javnih in urejenih parkiriščih v Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 6/2016), kjer so parkirišča razdeljena v 4. cone. Parkirišča, kjer se plačuje parkirnino preko parkirnega avtomata ali mobilnega plačevanja parkirnine, spadajo v II. cono (parkirišča Upravna enota, za bivšim hotelom Pohorje, Vorančev trg, Gosposvetska cesta, Iršičeva ulica, Meškova ulica, Kulturni dom in Rotenturn). Za to cono je določen enoten cenik parkirnine, kot tudi enotna cena letnega parkirnega abonmaja, kar posledično pomeni, da lahko uporabnik z veljavnim parkirnim listkom parkira na vseh parkiriščih, ki so v tej coni, ne glede na to na katerem parkirnem avtomatu je kupil parkirni listek.

Vprašanje:

Ivan Gams je iznesel problem ogorčene občanke na invalidskem vozičku, ki pred Zdravstvenim domom zaradi nepravilno parkiranega drugega avta ni mogla do parkomata… In jo je na avtu pričakalo »obvestilo redarstva«. Glede na to, da parkomati in njihova postavitev ni prilagojena gibalno prizadetim in tistim na vozičkih, je predlagal, da se takim invalidom (lahko tudi vsem) dodeli brezplačna(?) letna vinjeta za parkiranje na za njih označenih parkiriščih.

Odgovor:

Primer, ki ga navajate, da je invalidka na vozičku dobila globo zaradi tega, ker ni mogla plačati parkirnine, ker je bil parkirni avtomat zaparkiran, ne poznamo. V kolikor bi se gospa obrnila na nas in nas takoj seznanila s težavo bi zadevo vsekakor pozitivno rešili v njeno korist. Prav tako se zavedamo, da so nekateri parkirni avtomati za invalide na vozičkih težje dosegljivi, še posebej tisti, ki so postavljeni za robnikom in s tem še višji. Gre za tehnično težavo dostopnosti za invalide na vozičkih, ki jo mora rešiti upravljalec parkirišča. Zadevo rešujemo na način t.i. mobilnega plačevanja parkirnine preko aplikacije na mobilnem telefonu ali preko storitve SMS. Poskusno smo ta sistem uvedli v mesecu maju in sicer na parkirišču na Gosposvetski, Meškovi, Upravni enoti, za bivšim hotelom Pohorje in parkirišče Rotenturn. Glede na to, da sistem brezhibno deluje in ga uporablja vedno več uporabnikov, bomo s tem sistemom v roku enega meseca opremili še parkirišče na Iršičevi ulici in za Kulturnim domom. 

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je druga pobuda v bistvu zahteva za sprejem Pravilnika o sofinanciranju malih čistilnih naprav (MČN) v MO Slovenj Gradec. Povoda, da daje to pobudo sta dva, vzrokov je pa več… 

1. povod: nanj se je obrnila nezadovoljna občanka, ki se počuti izigrano, saj je na osnovi obljub s strani občine in na osnovi članka (izročila je kopije le-tega) v SG Glasniku, ki ga je dne 15.4.2015 napisal g. David Valič, takrat vodja oddelka za gospodarstvo, že v letu 2015, ob priliki adaptacije hiše vgradila MČN, računajoč na subvencijo Občine. Da boste lažje razumeli njeno (pa ne samo njeno) nezadovoljstvo si preberite omenjen članek z naslovom »Odvajanje odpadnih voda«, »Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav«.

Če povzame… Pravilnik o sofinanciranju MČN je v MO Slovenj Gradec že obstajal, sprejet je bil 25.7.2014, še pred nastopom našega mandata. V času tega mandata so 22.12.2014 sprejeli spremembo tega istega Pravilnika. Sprememba se je nanašala na sofinanciranje MČN, ki so bile vgrajene vse od 1.1.2012 naprej.

2. povod: nezadovoljstvo Sveta VS Legen z odgovorom Komunale na pobudo, ki jo je kolega Jože Krevh podal na 14. seji  v njihovem imenu. Ta pobuda je bila zelo konkretna glede višine sofinanciranja MČN, odgovor pa zelo pavšalen in v bistvu povzema »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode« (Ur. List RS 98/15), ki obvezo za vgradnjo MČN od 31.12.2017 prestavlja  na 31.12.2021. Na koncu odgovora pa je še nekaj EPP-ja za trženje MČN s strani Komunale. 

 Nekaj vzrokov za pobudo:

- 14.10.2015 naš Občinski svet sprejme sklep o prenehanju Pravilnika o sofinanciranju MČN. Sam je bil proti, novega pa še do danes ni! Namesto, da bi bili ambiciozni in čimprej prevzeli odgovornost za svoje okolje, kot da je vsem odleglo, da se obvezna vgradnja prestavlja za štiri leta. Življenje pa ne čaka, ljudje gradijo, obnavljajo… 

-  Vsak teden v dnevnem časopisju med različnimi razpisi za subvencije zasledi tudi razpise za sofinanciranje MČN s strani različnih občin na osnovi njihovih pravilnikov. Občina Dravograd je objavila Javni razpis dne 4.4.2016 (sic!). Brez pretiranega truda in napora se da ugotoviti, da večina slovenskih občin sofinancira vgradnjo MČN oz. ima ustrezne pravilnike.

- V proračunu za leto 2016 je predvidenih 30.000,00 € (str. 121 Odloka o proračunu), z obrazložitvijo na str. 149, da se bo na podlagi spremenjene pravne podlage v letu 2016 izvedel razpis za sofinanciranje MČN za območja, kjer ni možna priključitev na kanalizacijo. 

- Večina prebivalcev na podeželju še vedno uporablja pretočne greznice, ki močno onesnažujejo in obremenjujejo okolje. Sam ima terensko službo in opaža, da se stanje naših vodotokov slabša. Še posebej ob nizkem vodostaju so vedno bolj podobni odprtim kanalizacijskim jaškom, zaudarjajo, sama struga pa je vedno bolj sluzasta in sivo-zelena…  

- Nobena politika, občinska še posebej, si najbrž ne želi, da bi se kdorkoli počutil drugorazrednega. Tudi zaradi odplak ne.

- Nenazadnje ste (smo) v predvolilnem času vsi obljubljali, da se bodo zavzemali za skladen razvoj mesta in podeželje.

Odgovor:

Zakon o prostorskem načrtovanju, Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07; v nadaljevanju: Uredba) in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) določajo obveznosti in pravice občin pri zaračunavanju komunalnega prispevka. Gradnja komunalne opreme se sicer lahko financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračun države in iz drugih virov (drugi odstavek 77. člena ZPNačrt), vendar tako 79. in 84. člen ZPNačrt jasno določata obveznosti občin, da zaračunavajo komunalni prispevek, kot zbiranje namenskega dela sredstev za financiranje dela stroškov gradnje komunalne opreme. Komunalni prispevek mora biti opredeljen kot namenski prejemek proračuna (2. člen Uredbe in 84. člen ZPNačrt). Ta se plačuje bodisi za potrebe gradnje posameznih objektov ali pa ga občina zaračuna po uradni dolžnosti, če pride do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). V primeru, da posamezna območja ne sodijo v aglomeracijo, kar pomeni, da na njih občina ne zagotavlja posamezne storitve oziroma ni zavezana zgraditi posamezno komunalno opremo kot je npr. kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ni pravne podlage, da lokalne skupnosti sofinancirajo gradnjo MČP. Navedeno stališče občinske uprave ima tudi podlago v mnenju Računskega sodišča Republike Slovenije, kjer je bilo konkretno vprašanje izrecno izpostavljeno na sestanku na Računskem sodišču. 

Vprašanje:

Ivan Gams je še dejal, da ga je občan opozoril, da so po njegovi parceli količili bodočo traso kanalizacije in povedal, da je podal služnostno pravico za kanalizacijo, nikakor pa ne za vodovod. Zato je v zvezi s tem predlagal, da v služnostno pravico vpišejo čim več vodov, ker bodo posamezniki zahtevali za vsak tak komunalni del svojo služnostno pravico. S tem lahko mogoče nekaj privarčujejo. 

Odgovor:

Služnostne pogodbe za kanalizacijo so se pridobivale v letu 2013 in sicer za projekt EU, ki pa ni bil uspešen. Pri projektiranju kanalizacije v letošnjem letu, bomo vse že pridobljene služnosti uporabili. Kjer bomo pridobivali nove služnosti za zemljišča, ki jih še nimajo, bomo upoštevali tudi predviden vodovod, z namenom racionalizacije, kot že ugotavlja občan.

Objavljeno:2016-07-08T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-05-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na prejšnji seji postavil vprašanje v zvezi  z delovanjem podjetja Slokva. Podjetje je zaposlilo tri delavce preko javnih del za pomoč pri delu na kmetijah. Prejeli so odgovor, ki pa je zelo splošen. Eksplicitno je vprašal kdo so bili kmetje, ki dobili to pomoč, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči in koliko delovnih ur so ti trije delavci preko javnih del opravili na področju sanacije žledoloma. V odgovoru piše, da so delovali na območju Podgorja, Razborja, Graške gore, Plešivca in pa dela Raven. Menil je, da katastrska občina Plešivec in del katastrske občine Ravne nista v Mestni občini Slovenj Gradec. Vprašal je kako je s tem, predvsem pa bi želel in tudi lastniki gozdov, ki bi potrebovali to pomoč, natančen odgovor kdo je bil upravičen do pomoči, kje so delali, koliko so delali in nenazadnje tudi kaj so naredili.  

Odgovor:

Slokva so.p. je socialno podjetje, katerega dejavnost je podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec s sofinanciranjem javnih del z na področju Pomoč v primeru elementarnih nesreč. 

Kot že rečeno, je javno delo kot naročnik storitve z javnim interesom podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec, potekalo pa je v letih 2014 in 2015.

Ob koncu leta 2014 je bila s strani Zavod RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove izvedena kontrola na kraju samem, v kateri smo sodelovali predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, predstavnik Zavoda za gozdove in predstavnik Mestne občine Slovenj Gradec (zaradi službenih obveznosti župana sem se kontrole udeležila Mateja Tajnšek).

Na kontroli je bilo ugotovljeno, da ima Slokva so. p. v program dejansko vključene 3 osebe, pri čemer

- izpolnjuje vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, 

-  da se program izvaja v skladu z dobro prakso, 

-  da je za izvajanje zagotovljena ustrezna oprema, prostorski in delovni pogoji.

Ko govorimo izvajanju programa javnih del, se moramo jasno zavedati, da gre tukaj za pomoč, pri čemer zaposleni v okviru programa niso smeli opravljati del s strojno mehanizacijo. Iz samega razgovora na liscu mesta je bilo moč zaznati tudi dejstvo, da je izvajalec med napotenimi brezposelnimi osebami zelo težko izbral primerne kandidate, ki bi bili motivirani za izvajanje tovrstnega dela.

Tukaj se moramo zavedati dejstva, da gre za program aktivne politike zaposlovanja, v katerega se vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, katerih upad delovnih sposobnosti je večji kot pri delovno aktivnih ljudeh. Iz tega razloga vključitev v javna dela pomeni njihovo delovno in socialno rehabilitacijo, zaradi katere se lahko v program vključijo le kot pomoč v okviru neke dejavnosti (v konkretnem primeru pri odpravi posledic žledoloma).

Kriterij za določitev, kdo lahko izvaja oziroma se vključi v javno delo, je torej postavil Zavod RS za zaposlovanje: to so dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene v njihovi evidenci brezposelnih oseb in ki so motivirane za opravljanje tovrstnega dela. 

Zaposleni delavci so v okviru javnih del opravili delovno obveznost v obsegu 40 ur tedensko in sicer na katastrskem območju, kot je bilo že navedeno (Podgorje, Razbor, Graška Gora, del Raven).

Katastrsko območje je bilo Slokvi so. p. dodeljeno že ob prijavi na razpis s strani Zavoda RS za zaposlovanje (za nas je pristojna OE Velenje, ki dejansko poriva celotno omenjeno področje) in pa Zavoda za gozdove, ki je v projektu sodeloval. 

Podatke o temu, kdo so poimenski kmetje, za katere so izvajalci javnih del opravljali dela, kot naročnik programa žal nimamo. V tem primeru lahko le potrdimo javni interes in omogočimo brezposelnim ljudem, da se vključijo v program javnih del. Lahko pa sama potrdim, da sta bila na kontroli sama prisotna dva vključena kmeta iz Podgorja, ki sta bila vključena v program in sta program pohvalila kot zelo dober: po njihovi navedbi so javni delavci pomagali pri delih, ki so jih lahko opravili brez strojne mehanizacije, kar je bilo v določenih primerih malo težavno, vendar pa  so bili po besedah kmetov pridni in so jim pri čiščenju gozdov precej pomagali.

Izvajanje programa v okviru Slokve so.p. sta kot uspešnega prepoznala tudi predstavnika Zavoda RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove, k čemur bi se lahko po vsem navedenem pridružila tudi sama.

Več informacij o temu, kdo so bili javni delavci, kje so delali in kaj natančno so naredili, pa boste zaradi varstva osebnih podatkov lahko pridobili samo pri izvajalcu storitve, Slokvi so.p., ki s podrobnejšimi v skladu z zakonom tudi operira.  

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal kakšne so možnosti izgradnje pločnika od trafo postaje do začetka obvoznice Slovenj Gradca proti Šmartnem. Pločnik namreč obstaja od mesta do trafo postaje, manjka ga še cca 50 do 100 metrov do začetka obvoznice. Zaradi nevarnosti prečkanja ceste je vprašal, če je možno urediti ali nekako označiti prehod čez cesto, da bi prišli do kolesarske steze.

Odgovor:

Vsaka izvedba investicije v komunalno ali cestno infrastrukturo je predmet proračuna. Predlagana investicija ni v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2016, zato izvedba v letu 2016 ni možna. 

V preteklosti je bila sprejeta odločitev, da namensko nismo izgradili pločnika in kolesarske steze do križišča z državno cesto G1/4 in R1/227 na Celjski cesti, ker bi morali v tem primeru izvajati dokaj zahtevne infrastrukturne spremembe na navedenem križišču, ki bi omogočili varno prečkanje kolesarjev in pešcev. Na podlagi izkušenj bi upravljalec navedene državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo, po vsej verjetnosti pogojeval izgradnjo prehoda za pešce in kolesarje s postavitvijo semaforizacije (podobno kot v križišču pri Merkurju). Strošek rekonstrukcije navedenega trikrakega križišča bi morala kriti Mestna občina Slovenj Gradec. Vsekakor je za kolesarje in pešce bistveno bolj varno vključevanje na kolesarsko stezo pri Merkatorju, vendar tudi v tem delu nimamo v celoti izvedene infrastrukture za kolesarje, predvsem iz naselja S8 do Merkatorja po Ronkovi. 

Vprašanje:

 

Jože Krevh je opomnil, da so od avtobusne postaje Lipa proti Zdovčevi vasi v Šmartnem nameščeni betonski jaški, kateri so pripravljeni za stebre za razsvetljavo. V jaških so že nameščeni kabli, tako, da bi bilo potrebno samo postaviti stebre in jih priključiti.

Odgovor:

Pri rekonstrukciji predmetne ceste je bila predvidena tudi javna razsvetljava,  ki pa ni bila realizirana. Če bo vaška skupnost umestila investicijo v svoj program in bo uvrščena v proračun mestne občine bo možno zagotoviti realizacijo projekta. Strokovne službe bodo pripravile popis del in oceno investicije.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej se je dotaknil pokritosti z GSM signalom na terenu. Ti problemi so na področju Podgorja, Šmiklavža, Suhega dola, Graške gore in pa na južnih predelih Spodnjega Razborja in Podgorja, ki mejijo z Občino Šoštanj in Velenje. Predlagal je, da poskušajo strokovne službe navezati stik s strokovnimi službami Telekoma in to z tehničnim osebjem, da pridejo na teren. Če bi na območju Graške gore postavili bazno postajo, ne bi rešili samo ta del, ampak tudi probleme v sosednjih občinah. Zbranih je bilo že veliko podpisov občanov na to temo in poslanih, še takrat na Mobitel, ampak očitno to nekdo vrže vstran oziroma ne jemljejo tega resno.

Odgovor:


Občinska uprava bo pozvala operaterja Telekom na terenski ogled skupaj z vaško skupnostjo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejal, da ga je po levi strani 12 kilometrov v Mestni občini Slovenj Gradec. Upravljalci so Nivo Celje, ki redko pridejo na teren. Vendar se pojavljajo problemi in zadnjih dvajset let so bore malo naredili. Predlagal je, da strokovne službe z njimi stopijo v kontakt in jih pozovejo da pridejo na teren vsaj enkrat na leto.  

Odgovor:

 

Koncesionar za vzdrževanje hudournika Velunja »Nivo Celje« s svojo pregledniško službo redno pregleduje stanje na terenu in izvaja nujna vzdrževalna dela. Podrobnejši program investicijskega vzdrževanja bomo zahtevali od odgovornih na Direkciji za vode v Celju in predlagali ogled na terenu samem v mesecu maju.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga stanovalci sosednje stavbe, to je Doma starostnikov, sprašujejo kako daleč je s projektom ureditve razsvetljave. Ogledi s strani občinske uprave so že bili opravljeni, zdaj pa vse skupaj stoji. Želeli bi odgovor.

Odgovor:


Verjetno je mišljen tako imenovani dom starostnikov na Šolski ulici 10. Ta objekt je v lasti stanovanjskega sklada RS in MO Slovenj Gradec ni pristojna, da urejuje razsvetljavo na prostoru, kjer ni lastnik. Lastnik objekta in prostora mora v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju urediti primerno razsvetljavo.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in dejal, da Socialni demokrati želijo, da se ta odlok popravi. Ne želijo dodatno obremenjevati javnosti, ker so se že prej dogovorili, da ne bodo povišali te dajatve, zdaj pa vidijo, da se je povišala in menijo, da je potrebno tehnične objekte pač nekako spraviti pod neke faktorje, ali pa jih črtati iz šifranta, tako, da obremenitev ne bo večja. To so zahtevali že zadnjič in vztrajajo pri tem, da ta odlok popravijo. Kot drugo bi pa želel imeti pisni odgovor kako je z nezazidanimi stavbnimi zemljišči. Vedo, da ta zemljišča velikokrat, če so obremenjena s to dajatvijo, predstavljajo za kmeta kar veliko obremenitev. Proizvodnja je največkrat nerentabilna in pogosto tudi ogroža obstoj kmetijskih gozdarstev. Leta 2004 je bila sprejeta sprememba Zakona o graditvi objektov, ki je med drugim dopolnila 218. člen prejšnjega Zakona o graditvi objektov  z členom 280 a, b, c, c. in ker so si občine različno razlagale te člene, je Ustavno sodišče leta 2006 odločilo, da bi vse to lahko bilo tudi protiustavno. V svoji interpretaciji je zapisalo, da Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je četrti odstavek 218. b člena Zakona o graditvi objektov natančno določa kaj se šteje, da so zemljiške parcele komunalno urejene, saj naj bi se nadomestilo odmerjalo le od komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in ocenjuje, da te dajatve ni dopustno odmerjati že, ko so zemljišča s prostorsko izvedbeni akti načrtovana za gradnjo, saj naj bi bilo potrebno  ta zemljišča tudi komunalno urediti. Zato ga zanima, če mestna občina upošteva v teh upravnih postopkih, če ugotavlja ali so ta zemljišča res komunalno urejena ali niso. Ustavno sodišče je takrat tudi zapisalo, da je treba upoštevati tudi pojem komunalne opremljenosti obravnavanih zemljišč in odločba navaja 153. člen Zakona o urejanju prostora, po katerem se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe. Tudi po ustaljeni ustavno sodni presoji so razlog za plačevanje nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. Zato ga zanima, če občinski organ pri tej dajatvi v postopku ugotavlja, a je konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse te kriterije iz meril Zakona o graditvi objektov in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero te dajatve. Prosil je za pisni odgovor.

Odgovor:

V zvezi s vprašanje obremenitve »tehničnih objektov« z NUSZ je občina iz šifranta dejanske rabe CC_SI izvzela naslednje stavbe in gradbene inženirske objekte: 1271201 farma, 1271202 hlev, 1271203 čebelnjak, 1271301 prostor za spravilo pridelka, 1271401 drug kmetijski del stavbe, 1272101 cerkev, molilnica, 1272102 versko znamenje, 1272103 prostor za pastoralno dejavnost, 1272201 pokopališki del stavbe, 1273001 kulturni spomenik, 1274008 vodno zajetje. V zvezi s vprašanjem obremenitve nezazidanih stavbnih zemljišč z NUSZ je podana pravna podlaga v dveh zakonih in sicer v Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) in Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1). V prvi vrsti ZSZ/84  v  1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Navedena pravna podlaga je nadalje konkretizirana z določbo  3. odstavka 218. člena ZGO-1, ki določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb ( ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave) in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov ( ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave). Nadalje ZGO-1 v 2 alineji prvega odstavka 218. b člena določa dodatna pogoja in sicer da je za nezazidana stavbna zemljišča zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Pri tem pa je posebej pomembna določba četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1, ki  uzakonja domnevo in sicer, da se šteje da je  zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če pa je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. V to ureditev je sicer poseglo Ustavno sodišče z odločbo U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006 v kateri določa, da ni dovoljeno razlikovanje na podlagi prostorskih aktov in sicer na način: »Četrti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ur. p. b.), kolikor se nanaša na zemljiške parcele z območij, za katere je sprejet državni ali občinski lokacijski načrt, ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se tudi zanje plačuje nadomestilo le, če imajo dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav«.« S tem je Ustavno sodišče določilo, da tudi v primeru sprejetega občinskega lokacijskega načrta veljajo enaki pogoji v zvezi z vprašanjem komunalne opremljenosti, kot veljajo v primeru občinskega prostorskega reda, kar pomeni da pravno veljavna sledeča dikcija: Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka 218b člena ZGO-1 zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Potrebno pa je opozoriti tudi na odločbi Upravnega sodišča v zvezi s konkretnim pravnim vprašanjem in sicer sodba II U 522/2012 v kateri je opredeljeno, da se na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006, šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstajajo zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. V takem primeru je torej izpolnjen pogoj, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Pri tem je sodišče odločilo, da enako merilo velja tudi za dostop do javnega cestnega omrežja, pri čemer navaja da dejstvo, da  parcela ne leži neposredno ob glavni cesti še ne pomeni, da ne obstaja možnost dostopa do javne ceste. Sodba upravnega sodišča II U 65/2012 prav tako opredeljuje kriterij možnosti priključitve in sicer navaja, da se  po določbi četrtega odstavka 218. b člena ZGO-1, šteje da je zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje in ni potrebno, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki.  

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da iz Legna prihaja informacija, da naj bi se skupaj z novim vrtcem postavil tudi nov lesen kontejner za namen uporabe športnega igrišča, katerega cena pa naj bi se gibala med 40 in 50 tisoč evri. Po drugi strani naj bi bila dotrajana in potrebna obnove tudi podlaga samega igrišča, vendar obnova le te ni predvidena. Menil je, da je cena kontejnerja v tem primeru absolutno previsoka, zato bi rad ustrezno pojasnilo iz kakšnih razlogov se izvaja ta pretirana naložba. Takšne namenske ute je po njegovem mnenju mogoče korektno postaviti vsaj za 50 % ceneje, pri čemer pa bi se ostanek sredstev lahko porabil tudi za prepotrebno obnovo igralne površine. 

Odgovor:

Ker gre za območje četrtne skupnosti in športno rekreacijsko območje znotraj strnjenega naselja, postavitev preproste lesene »ute« ni prišla v poštev, prav tako ne postavitev tipskega »kontejnerja« Tako smo arhitekturo za projekt večnamenskega objekta za ČS Legen izdelali na MOSG sami, za izgradnjo le tega pa izvedli dva javna razpisa, ravno na podlagi nižanja stroškov izvedbe. Ker so bili predstavniki ČS Legna mnenja, da so že predolgo čakali na izvedbo njihovega ključnega projekta, je MOSG pristopila k izvedbi. Tudi na strošek je potrebno gledati celovito glede na popis del in vgrajenih materialov in tudi v tem pogledu končni strošek ni bistveno odstopal od predhodne projektantske ocene stroškov.   

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da je v Mislinjski Dobravi, konkretno na Metulovem bregu, eden od občanov začel urejati otroško igrišče. Obljubljeno je bilo, da bo mestna občina pomagala postaviti kakšno igralo ali pa zaščitno mrežo, pa so zdaj prišli z informacijo, da je mestna občina od tega odstopila. Menil je, da bi bilo zelo prav, če bi občina pri tem pomagala, če so že krajani sami priskočili k temu.  

Odgovor:

Mestna občina bo pogodbeno uredila zadevo z lastnikom zemljišča in bo tudi postavila igrala v skladu z možnostmi proračuna.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je letos 25 let samostojne države in bilo bi prav, da to na primeren način obeležijo. Na Koroškem so imeli tri smrtne žrtve. Na Homcu sta izgubila življenje Bojan Štumberger in Željko Ernoič, v Dravogradu pa Vincenc Repnik. Predlagal je, da ustanovijo komisijo ali odbor, ki bi v spomin in pa v čast teh padlih junakov, imenovali kakšno ulico v Slovenj Gradcu.  Dejal je, da na naslednji seji pričakuje v zvezi s tem obravnavo. 

Odgovor:

Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec je v letu 2000 sprejel Poslovnik o delu komisije za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec, v katerem je določil organizacijo in način dela komisije ter postopke in kriterije za poimenovanje ulic, trgov in naselij. Objavljen je v Uradnem listu št. 59/2000. V skladu s poslovnikom lahko pobude za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij dajejo fizične ali pravne osebe. Pobuda mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: - podatke o pobudniku (ime, priimek in točen naslov) - podatke o vrsti postopka (poimenovanje, preimenovanje) - podatke o ulici, trgu, naselju, ki jo zadeva predlog za poimenovanje (njena zemljepisna določitev oziroma območje), v primeru, da gre za preimenovanje mora pobuda vsebovati tudi podatke o prejšnjih imenih in primerjalno utemeljitev razlogov za preimenovanje, - izjave prič ter soglasje najožjih sorodnikov v primeru poimenovanja oziroma preimenovanja po osebi, - datum, kraj in podpis pobudnika. Komisijo  za poimenovanje ulic, trgov in naselij imenuje Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec kot svoje delovno telo in je pristojna za obravnavo pobud in predlogov, vodenje in izvajanje postopkov in pripravo predlogov odlokov za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec. Ker že nekaj časa nismo prejeli pobud za poimenovanje ulic, trgov ali naselij, komisija trenutno ni imenovana. V kolikor bo predložena pobuda v pisni obliki z vsemi zahtevanimi podatki, bo Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenoval komisijo, ki bo obravnavala prispelo pobudo. Ob dejstvu, da mora biti pobuda podana v pisni obliki, nato mora Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenovati komisijo,  strokovna služba mestne občine pa mora pobudo posredovati tudi Območni geodetski upravi Slovenj Gradec, da jo dopolni s kartografskim prikazom in poda zagotovilo, da v občini ni naselja z enakim oziroma, da v naselju še ni ulice s predlaganim imenom, pobude svetnika Bojana Navodnika zagotovo ni možno uresničiti do 25. junija 2016, kot je predlagal.  

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je samooskrba pojem, ki je zelo popularen. Gre za to, da je že v lanskem letu opozoril na ceno najema vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Cene najema vrtičkov z lopami so bistveno nižje kot cene vrtička za predelavo hrane. Če je to samooskrba ali pa prispevek k samooskrbi, da pravzaprav cenovno podpirajo postavitev vrtnih ut in lop in ne obratno, ga to izredno moti. Poleg tega pa vedo, da imajo kar nekaj zemljišč v lastni Mestne občine Slovenj Gradec, ki niti niso v evidenci kdo jih koristi, kdo jih uporablja, da so na teh zemljiščih celo deli stavb, hiše, garaže, razne druge pritikline, ki so jih pač občani nekako v dobri veri reče pod navednico uzurpirali. Skratka, če govorijo o samooskrbi, morajo zagotoviti, da ne bodo vrtičkarji, ki predelujejo hrano za lastno uporabo, plačevali več za najemnino občinskih vrtičkov, kot pa tisti, ki tam postavljajo ute, postavijo ležalnike, posadijo dve fižoli in tri solate in rečejo, da so vrtičkarji. Pri individualnih hišah nenazadnje občani po novem odloku o nadomestilu stavbnih zemljišč plačujejo tudi od teh vrtnih ut prispevek, medtem ko oni drugi tam pa ne.

Odgovor:

Župan MOSG je letošnje leto s sklepom potrdil nov cenik najema vrtičkov pri katerem je bilo deloma upoštevana podražitev lokacij z vrtnimi lopami. Že večkrat pa je bilo na občinskem svetu obrazloženo, da obeh oblik vrtnarjenja (z lopo ali brez) ne gre primerjati. So lokacije kjer so lope dovoljene in lokacije kjer postavljanje lop ni dovoljeno. Tam kjer niso dovoljene MOSG ni v interesu, da bi posamezniki imeli 200 ali 300m2 obdelovalne zemlje. Cena najema normalno velikega vrtička je torej še vedno veliko nižja od najema vrtička z lopo. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da so v lanskem letu postavili skulpturo pri Upravni enoti in strošek te skulpture je bil 8. tisoč eur. Takoj se je našel denar. Moti pa ga in pa tudi številne občane, da že več kot leto dni stoji rezervoar za vodo iz bivše železniške postaje, da je to pravzaprav tehnična dediščina in bi bilo potrebno tisti rezervoar nekako zaščiti. Že več kot leto dni je prepuščen rji, vremenskim neprilikam in vsem drugemu. Sreča, da je to železno, da ne bo uničeno, ampak poskrbeti je potrebno za tehnično dediščino.

Odgovor:

Vodna cisterna je bila  izdelana konec 19. stoletja, uporabljala se je kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Izdelana je iz litoželežnih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Že v lanskem letu smo s KPM izvedli ogled. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je na odprtem pospešil. KPM se je zavezal, da bo pripravil načrt obnove in stroškovnik, kar smo na MOSG prejeli pred kratkim. Predlog obnove predvideva čiščenje korozivnih produktov in stare barve, vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom in zaščitno barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Ker gre za veliko cisterno (površina cisterne je 120 m2) bo skupni strošek predvidene obnove in postavitve znašal slabih 10.000,00 eur. Predlagamo, da občinski svet uvrsti investicijo v naslednji proračun..    

Vprašanje:

Peter Cesar je pred časom opazil, da je na pokopališču zaprt spodnji dovoz, ki gre na most. Prav gotovo je bilo to z dobrimi nameni, vendar se pojavi problem, ko je na pokopališču več obiskovalcev, v primeru pogreba. Tudi ta teden je bilo kar zastoj in nekateri so čakali okrog 20 minut, da so prišli do izvoza. Ker je pri vežici edini izvoz na cesto in vedo kak je problem. Ljudje so se sicer vozili na spodnjo stran, ampak so tam obračali, ker enostavno niso mogli priti na cesto. Predlagal je, da se prouči možnost, da tisti dovoz ostane, ni primerno, da ljudje čakajo toliko časa, da grejo z dogodka na pokopališču. 

Odgovor:

MOSG nadaljuje z urejanjem širitve mestnega pokopališča. Poleg ureditve novih grobnih mest in širitve proti jugu in zahodu, kjer je čez Suhodolnico načrtovana tudi brv, so po celotnem novem delu pokopališča predvidene hortikulturne zasaditve. Zaradi navedenih del in ker veljavni ureditveni načrt, ki ga je v obliki odloka potrdil tudi občinski svet, omenjenega dovoza do parkirišč ne predvideva, je MOSG omenjeni dovoz zaprla. Iz referata za promet pa so tudi podali stališče, da je omenjen priključek, glede varnosti v prometu, sporen. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na 14. seji občinskega sveta v mesecu januarju podal pobudo Kinološkega društva Slovenj Gradec in dobili so odgovor, da bo občinska uprava obdelala vse možnosti prostorske danosti zemljišč v lasti mestne občine, da društvu omogoči normalno delo. Zapisano je bilo, da bodo o rezultatih obvestili občinski svet na seji. Zdaj je mesec april in prosil je za pojasnilo oziroma za rešitev tega problema za Kinološko društvo Slovenj Gradec. Zagotoviti bi jim morali prostor, da lahko kinologi nemoteno funkcionirajo, nenazadnje gre to šolanje psov, gre za pomembno dejavnost, da tudi njim omogočijo normalno delovanje.  

Odgovor:

Glede Kinološkega društva ali pa podobnih pobud za prostor, vsem društvom nikoli ne moremo ustreči, ker prostora enostavno nimamo, ali pa tudi finančna sredstva za izgradnjo ustreznih prostorov. Pri Kinološkem društvu se kaže možnost, z nekaterimi člani smo že govorili o tem.. Če bo njim to ustrezalo, lahko najdemo rešitev. 

Vprašanje:

 

Zala Kutin je dejala, da so se nanjo obrnili prebivalci naselja Štibuh in sicer v zvezi z mostom čez Homšnico pri Domu starostnikov. Opozorili so jo, da je most v precej slabem stanju in si  želijo obnove oziroma jih zanima kdaj bodo ta most obnavljali. 

Odgovor:

Most je res v slabem stanju. Predvidena sanacija mostu je v letu 2018. Dogovorjeno na sestanku delovne skupine za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo (pri županu).

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal, če bodo res ukinili prevoz otrok z kombijem z Metulovega brega do Osnovne šole v Šmartnem. 

Odgovor:

Otroci iz območja »Metulov breg« so na osnovi določil 1. in 2. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF in 63/13) in 2. člena Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) upravičeni do brezplačnega organiziranega prevoza. Prevoz bo v šolskem letu 2016/2017 organiziran v okviru Sklopa 10, na relaciji: Lipa – Spodbijan – avtobusna postaja Turiška vas - Šmonova vas – Brda – Tomaška vas – Šmartno. Otroci iz območja« Metulov breg« bodo skladno z določili 1. odstavka 56. člena ZOsn in določili 2. odstavka 10. člena Pravilnika z novim šolskim letom vstopali in izstopali na avtobusni postaji Turiška vas (na desni strani glavne ceste Slovenj Gradec – Velenje), saj bo do novega šolskega leta realizirana investicija v izgradnjo varne šolske poti oz. pločnika na relaciji »Metulov Breg« – avtobusna postaja Turiška vas. Iz naslova vzpostavitve varne šolske poti otroci ne bodo več upravičeni do prevoza iz naselja temveč do prevoza od avtobusne postaje. Relacijo »Metulov breg« je Komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenila že dne 9. 4. 2013, št.: 34003-2/1999, kjer je podala mnenje, da se postajališče »Metulov breg« ukine in da lahko otroci koristijo obstoječo avtobusno postajališče Turiška vas, vendar pod pogoji, da otroci ne prečkajo državne ceste G1/4. Na osnovi dejstva, da pločnik iz naselja »Metulov breg« v letu 2013 ni bil realiziran se mnenje Komisije, na osnovi mnenja z dne 14. 6. 2013, ni pričelo uporabljati do vključno šolskega leta 2015/2016.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil odgovor, ki ga je glede zaposlitve podala Športna zveza. Dejal je, da je to zadevo natančno proučil in da se s temi ne strinja, da jim nekdo tisti, ki je kakorkoli vpleten v zgodbo, piše neke odgovore. Tu so zastavili vprašanje in sam to proučuje kot občinski svetnik računajoč, da za tem stališčem, ki ga dobi na mizo, stoji tudi pravna stroka mestne občine. In v tem primeru temu ni tako, pač pa iz te obrazložitve, ki jo imajo na treh straneh Športne zveze,  najde kar nekaj stvari, s katerimi se ne strinja. Neke obrazložitve in banaliziranje zakonov, pa banaliziranje statuta zveze, pa banaliziranje pravilnika o sistemizaciji zveze, ki še oba veljata, velja statut in velja pravilnik. Če ti akti veljajo, potem si ne more nekdo dovoliti, da svetnikom napiše odgovor, da sicer še velja, pač pa ga več ne uporabljajo in uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih. Ta, ki to piše, bi moral najprej Zakon o delovnih razmerjih prebrati in ugotoviti, da  se operacionalizacija tega zakona izvaja na način podzakonskih predpisov in temeljnih predpisov posameznih institucij, tudi takšnih kot je športna zveza. S tem odgovorom se absolutno ne strinja, ne glede na način po pristopu in tudi ne na vsebino in razlogi, ki so navedeni v tem odgovoru zakaj so izbrali enega kandidata kar po Zakonu o delovnih razmerjih, ne da bi upoštevali svoje interne akte. To ne zdrži pravne presoje in zaradi tega pač pričakuje, da bo ta akt proučila pravna stroka v upravi mestne občine. Sporočiti morajo kakšno je neko kvalificirano pravno mnenje glede tega v organizaciji, ki jo sofinancirajo, glede delovnega mesta, ki ga sofinancirajo. Takšen odgovor zavrača kot poskus, da jih žejne nekdo pripelje čez vodo, pa jim na diletantski način pove, da bodo zadovoljni, da so sploh kaj napisali. S tem se ne strinja, ker vidi precej stvari, ki navajajo k temu, da se sprejme ocena, da postopek ni bil transparenten, ni bil zakonit in na tak način ga ne more sprejeti.  

Odgovor:

Občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec lahko v konkretni zadevi poda samo svoje mnenje in sicer v smislu, da je pri postopkih izbire kandidatov oziroma zaposlovanja potrebno spoštovati tako zakonodajo sprejeto na državni ravni kot tudi ustanovitvene in druge interne akte, ki zavezujejo konkretni subjekt. Interni akti bi lahko bili izvzeti iz postopka samo v primeru, če bi bile posamezne njihove določbe v nasprotju z kogentnimi zakonskimi določbami. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanoviteljica Športne zveze, zato tudi  nima pristojnosti presojati konkretnega postopka.  

Objavljeno:2016-05-11T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Ivan Vranjek je opomnil, da so sprejeli Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec. V tem dokumentu je veliko kozolcev, veliko starih hiš, ki bodo po novem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčeni. Veliko ljudi se obrača na svetnike, kaj se bo zgodilo oziroma koliko bodo plačevali. Nadalje pa ga je zanimalo kdaj bodo omenjen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča imeli ponovno v obravnavi, da ga bodo sprejeli, tako kot je treba.

Odgovor:

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je občinski svet sprejel zaradi dveh poglavitnih namenov, torej delne razbremenitve obrtništva in podjetništva ter povečanja dajatev v najbolj atraktivnih conah v mestu. Nismo pa želeli kakorkoli spreminjati na področju stanovanj, stanovanjskih objektov in tudi nismo dvignili višine nadomestila. Ko pa smo morali uskladiti baze iz katerih zajemamo podatke, podatke moramo zajemati iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije, prihaja do drugačnih površin, ki so predmet obdavčitve. Zaradi drugih površin se bodo nekaterim zavezancem stanovanjskih objektov povišale dajatve. To bo v primeru, če so te površine na GURS-u drugačne, kot pa so bile prej prijavljene pristojni službi mestne občine, ki odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu se ne da kaj spremeniti, ker smo na mestni občini dolžni zajemati podatke iz uradnih evidenc. Drugo pa so odmere  kmetijskih objektov, torej hlevi, kozolci, čebelnjaki, lope in podobno. Te stavbe so uvrščene po klasifikaciji stavb tako, da jih v odmere ne zajemamo. Torej gre za nosilce kmetijskih gospodarstev, da se tako kot prej, tudi po novem ti objekti ne vključujejo v odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Tudi na kmetijah ostanejo samo stanovanjski objekti. Tudi v drugih občinah imajo te izjeme, je pa tudi v skladu s politiko Mestne občine Slovenj Gradec, da gospodarske dejavnosti dodatno ne obremenjujemo, saj je kmetijstvo prav tako gospodarska dejavnost. Vse ostalo pa bo prišlo do razlik samo zaradi drugačnih podatkov površin, ki se  zajemajo v odmero. Te podražitve pa seveda ne bodo takega obsega, da tisti, ki ima večjo površino stanovanjskega objekta, tega ne bi zmogli poravnati. V celoti še nimamo izračuna koliko bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v proračun prineslo finančnih sredstev, cilj mestne občine je bil, da ostanejo na enakem nivoju, kot pred spremembami. Ko bodo ti izračuni pripravljeni, bomo podali informacijo, kaj to pomeni za  mestno občino.      

Vprašanje:

Simona Zorman je povedala, da so na zadnji seji Vaške skupnosti v Podgorju člani ponovno razpravljali o varnosti stare šole. Šola se počasi podira, plastični trakovi, ki so zdaj ščitili, so potrgani in za varnost ni poskrbljeno. S šolo bi res bilo potrebno nekaj narediti, podreti ali prodati, navsezadnje kazi tudi lepo urejeno okolico v samem centru vasi. Torej vaščani Podgorja prosijo, da se objekt vzame kot nevaren za okolico in tudi nevšečen v lepo urejeni vasi. Prosijo za odgovor oziroma sprašujejo kaj je v bližnji prihodnosti v planu, da se s to šolo naredi. 

Odgovor:

 

Mestna občina Slovenj Gradec staro šolo v Podgorju že nekaj let prodaja, pa žal neuspešno. S tem bomo seveda nadaljevali, če pa objekta ne bo možno prodati in bo razpadal, ga bo treba sanirati. Potrebno bo torej poskrbeti za varnost in na stroške občine objekt tudi porušiti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je prisotne seznanil, da so bile v mesecu marcu v južni Srbiji poplave, delno tudi v partnerskem mestu Gornji Milanovac. Predlagal je, da se preveri obseg poplav v Gornjem Milanovcu in če bo potrebno, se jim ponudi pomoč. 

Odgovor:

Po opravljeni komunikaciji z Uradom župana občine Gornji Milanovac smo pridobili informacije o obsegu poplav v tem našem partnerskem mestu. Obseg poplav ni tako velik in uničujoč, kot leta 2014. Največ škode imajo na kmetijskih zemljiščih, vendar bodo lahko škodo sanirali z lastnimi sredstvi in močmi. Še enkrat se iskreno zahvaljujejo za  finančno pomoč v letu 2014 ter za našo skrb, vendar zagotavljajo, da tokrat pomoči ne potrebujejo.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil, da je Zidanškova ulica, ki poteka od bivšega Belvija proti gostilni Murko, enosmerna in sicer polovico vozišča predstavlja pešpot in pa kolesarka pot, ki sta vsaka posebej označeni. Kljub temu pa oznake na samem cestišču dovoljujejo, da se po tisti polovici ceste, ki je predvidena za avtomobile, vozijo kolesarji. To pomeni, da je pešpot in kolesarska pot, po voznem pasu, ki je predviden za avtomobile, pa je označeno, da se lahko vozijo tudi kolesarji. Cesta je speljana v desno smer, kar je nevarno.

Odgovor:

Na Zidanškovi ulici je vozni pas za motorna vozila in kolesarje v smeri od Belvija proti športnemu igrišču urejen s sistemom »sharow«, kar pomeni, da si vozni pas enakovredno delita kolesar in motorno vozilo. Gre za novejše sisteme urejanja prometa, ki so se v našem prostoru pričeli šele uveljavljati, predvsem v območjih, kje ni možno zagotoviti dodatne infrastrukture za kolesarje. Dne 23.3.2016 si je prometni režim na Zidanškovi ogledala tudi Tehnična komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer smo bili mnenja, da je prometni režim ustrezen. Res pa je, da gre za modernejše načine urejanja prometa, ki udeležencem v prometu še niso toliko poznani in se odmikajo od konvencionalnega urejanja prometa z gradnjo dragih infrastrukturnih ukrepov. Predlagamo, da mogoče opravimo tudi kašen skupen ogled lokacije, da še dodatno pojasnimo morebitne dileme.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opozoril, da je na Kopališki ulici v Slovenj Gradcu označeno na ta način, da sta označeni dve kolesarski stezi in pa cestišče za avtomobilski promet. Zato imajo problem pešci, ker jih kolesarji preganjajo s kolesarske poti in se nimajo kam umakniti. Ampak ne tisti pešec, ki gre sam, lahko stopi v travo, ampak nekdo z otroškim vozičkom. Tako, da bi bilo treba pogledati kaj bi se dalo narediti.

Odgovor:

Kopališka ulica je bila pred izgradnjo steze za pešce in kolesarje Dravograd – Slovenj Gradec – Mislinja, urejena s prometnim režimom dvosmernega prometa, kjer ni bilo urejenih površin za pešce in kolesarje. Zaradi povezave južnega in severnega dela navedene steze za pešce in kolesarje smo spremenili prometni režim in sicer v enosmerni režim z zaporo ulice (most Bazen) s čimer smo pridobili prostor na vozišču za označitev kolesarke steze in omejili tranzitni promet. Zaradi prostorske omejenosti Kopališke ulice in zaradi majhnih prometnih obremenitev, cesta služi zgolj kot dovozna pot do stanovanjskih hiš, posebnih površin za pešce nismo predvideli, saj lahko pešci uporabljajo vozišče in se umaknejo na kolesarsko stezo ali koristijo urejen pločnik ob Iršičevi ulici. Po podatkih iz statistike prometnih nesreč pa ugotavljamo, da gre za eno bolj varnih ulic v mestu.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je svetnica Simona Zorman že pred časom predlagala, da bi se na spletni strani mestne občine oblikoval predal, kjer bi se zbirale pobude svetnikov in kjer bi bili zbrani tudi odgovori. Tudi kasneje, ko bi se  sprovedle kakšne rešitve, bi jih vnesli tja. Predvsem za to, ker se pobude nekako izgubijo v prostoru in pa v času. 

Odgovor:

Občinska uprava bo organizirala sestanek s svetnico na to temo in pripravila ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kdaj lahko pričakujejo pričetek celovite prenove Tretje osnovne šole. Razmere so že nekaj časa skrb zbujajoče. Trenutno stanje dejansko zmanjšuje kvaliteto bivanja tam zaposlenih in varovancev, ki pa jih je iz leta v leto več. Hkrati povzroča še nepotrebne in velike stroške. Že samo letni strošek ogrevanja znaša več kot 12. tisoč eur. Zanima ga ali se konkretni terminski plan oziroma časovnica sanacije že pripravlja ali je morebiti že pripravljena.

Odgovor:

 

Sanacijo Tretje osnovne šole Slovenj Gradec bomo izvajali po korakih. Za Tretjo osnovno šolo je v letošnjem proračunu načrtovanih 70. tisoč eur in predvidena je zamenjava nekaterega stavbnega pohištva. Bo pa potrebno kar nekaj naslednjih let zagotavljati približno takšen znesek, da bodo enkrat prišli do konca sanacije. Za enkratno celovito prenovo v proračunu žal ni zagotovljenih finančnih sredstev.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je seznanjen glede izgradnje bivalnih enot za odrasle osebe s potrebami z motnjami v duševnem razvoju na območju Koroške regije. Menda že kar nekaj časa potekajo dogovori med mestno občino in predstavniki društva oziroma skupine, ki se za to zavzema. Sam ima odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pa enake možnosti, kjer dajejo soglasje oziroma podpirajo vsebino projekta. Menil je, da je ta bivalna enota resnično potrebna, saj imajo okrog 20 takih oseb, ki bi se takoj nastanile, če bi bilo možno.

Odgovor:

S strani CUDV Črna na Koroškem, ki je tudi glavni nosilec omenjenega projekta, smo 21. 3. 2016 prejeli dopis, v katerem so nam posredovali mnenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), ki se glasi: 

MDDSZ podpira vsebino projekta »Ustanovitev bivalnih enot za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na področju Koroške regije« in jo je v največji možni meri upoštevalo v okviru 9. prednostne osi, pri pripravi predloga za javni razpis »Gradnja oziroma pridobitev mrež skupnostnih in individualnih enot za izvedbo deinstitucionalizacije na področju invalidnosti in duševnega zdravja«. Kot vse kaže, je MDDSZ do sedaj podalo samo načelno mnenje, s strani RRA pa je bila pridobljena informacija, da ne bo neposredne potrditve v okviru DzRR, ampak bo potrebno s projektom kandidirati na razpisu, ki ga na ministrstvu očitno še pripravljajo. Iz tega razloga na CUDV Črna na Koroškem predlagajo, da se vsi vključeni partnerji sestanemo in skupaj pregledamo in uskladimo načrte. Sestanek naj bi potekal 1. 4. 2016 ob 8.30 uri, v zbornici CUDV Črna, s strani Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi se ga udeležila mag. Lidija Požgan.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je bil opozorjen na domnevne nepravilnosti v zvezi z novo zaposlitvijo kandidata na Športni zvezi Slovenj Gradec. V kolikor je v moči Mestne občine Slovenj Gradec, je prosil, da se preveri zakonitost in pravilnost samega razpisnega ter izbirnega postopka. V tem primeru pričakuje tudi ustrezno uradno poročilo. 

Odgovor:

Športna zveza je pravna oseba zasebnega prava, ki so jo ustanovila društva, ki so tudi osebe zasebnega prava. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanovitelj in v postopke, ki jih na Športni zvezi izvajajo, ne morejo posegati. Za to je odgovoren njihov upravni odbor in seveda je to tema za diskusijo na društvih, ki so to zvezo tudi ustanovili. Ne glede na to, pa bomo zaprosili vodstvo Športne zveze,  da nam pojasni kako je potekal postopek.

Vprašanje:

Peter Cesar je v februarski številki SGlasnika zasledil članek o uspešno zaključenih delih, to je pomoč v primeru elementarnih nesreč. Podjetje Slokva je prijavilo potrebe, zaposlili so tri delavce preko javnih del in sicer za pomoč pri delu na kmetijah v obliki naslednjih del, vzrok vsemu temu pa je žledolom v letu 2014. To je izvajanje gozdnega reda, gozdne higiene, sanacija poškodovanih travnih površin, priprava tal za sadnjo, sadnja, čiščenje in odstranjevanje poškodovanega drevja, odstranjevanje podrasti, priprava za pogozdovanje, pogozdovanje in tako naprej, se pravi pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih cest, vlak in poti. Do tega so bili upravičeni lastniki kmetij in kolikor je seznanjen, jih je devet. Na območju Sel, Vrh in Starega trga, kjer so bile posledice žledoloma največje, ga ljudje sprašujejo kdo je bil upravičen do te pomoči, ker bi jo številni kmetje tudi na tem območju potrebovali. Zanimalo ga je kdo so bili kmetje, ki so to pomoč dobili, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči, koliko delovnih ur so ti trije delavci opravili in pa kolikšen je bil strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Na koncu članka piše, da je bila naročnica programa »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  za izbor programov javnih del na Javno povabilo ZRSZ.

 V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

»Zavod Slokva so. p. se je prijavil na Javno povabilo ZRSZ za izbor programov javnih del – Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015, ki je bilo objavljeno na spletni strani ZRSZ, dne 18.4.2014. Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na območju Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Informacijo o izboru in nudenju pomoči smo objavili na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Obvestili smo kar nekaj kmetij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes in to na zgoraj omenjenih območjih. Na začetku smo imeli kar precej težav sploh najti zainteresirane kmetije. Imeli smo tri javne delavce, ki so lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov tudi nismo bili zanimivi, saj so le ti morali biti večino časa prisotni.MO Slovenj Gradec je bila zgolj naročnik in s tovrstnim programom ni imela nobenih stroškov, financer programa oziroma stroškov dela za 3 javne delavce iz ranljive ciljne skupine, ki so na tem programu dobili zaposlitve pa je v celoti bil ZRSZ. Naj poudarim še to, da zavod Slokva, kot nosilec tega programa del kmetijam ni zaračunaval, od Zavoda za zaposlovanje pa smo prejeli le sredstva za pokrivanje stroška plač delavcem. Vse ostale stroške smo krili sami. Imeli smo tudi nadzor s strani Zavoda za zaposlovanje, poleg predstavnikov ZRSZ (centrala služba Ljubljana) in lastnikov kmetij je bila prisotna tudi predstavnica MO SG, ki lahko pojasni kako je nadzor potekal. Po pregledu dokumentacije in pogovoru z lastniki kmetij, je sledil še pregled opravljenih del na terenu (po kmetijah).«  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil okolje in določene zadeve, ki se v našem okolju morajo urediti. Tekmovanje Etente Florale je lani prineslo odlične rezultate, lahko so ponosni, vendar ne smejo na tem področju zaspati. Dejal je, bo po elektronski pošti poslal nekaj fotografij s temi pripombami, ki so dobro namerne in jih nekako pričnejo skupno reševati. Le te bo poslal tudi svetnikom in seveda pričakuje, da z nizkimi finančnimi sredstvi lahko veliko prispevajo k urejenosti našega kraja.

Odgovor:
Tudi v letošnjem proračunu je zagotovljenih 40.000 € za manjše ureditve v mestu, tako da bomo z delom nadaljevali.  
Vprašanje:

Boris Raj, mag. je opomnil, da so se že lansko leto  začeli pogovarjati z Društvom MAD in mestno občino, da bodo obnovili nadstrešnico za bivšim ali ob bivšem MCK ob Celjski cesti. Ker  se približuje konec zime, samo še enkrat obnavlja to pobudo, da se pripravi idejni načrt in da se v kratkem času dobijo predstavniki četrtne skupnosti, Društva MAD in pa mestne občine ter se dokončno dogovorijo v kakšnem okviru in v kakšnem obsegu bo to opravljeno. 

Odgovor:

Predstavnik MOSG si je skupaj s svetnikom Borisom Rajem že ogledal lokacijo bivšega MKC, kjer sedaj deluje društvo MAD.  Ugotovljena je bila potreba po prenovi in delni razširitvi nadstrešnice in ureditvi prostora za zbiranje odpadkov. V Trajnostni urbani strategiji in njenem izvedbenem delu je to območje med Homšnico in Celjsko cesto predvideno za novi mestni park z večjim otroškim igriščem. Del stavbnih zemljišč ob Celjskih cesti pa je predviden za novogradnje (centralne dejavnosti).  Zaradi naštetega MOSG večjih vlaganj v objekt Celjska cesta 22 ne načrtuje, izjema je zgolj rekonstrukcija nadstrešnice za katero smo že naročili izdelavo IDZ. 

Vprašanje:

Peter Cesar je imel na prejšnji seji vprašanje glede postavitve skulpture v parku za Upravno enoto in dobili so odgovor, da je bil strošek nabave te skulpture 3. tisoč eur, kar je poravnavala Mestna občina Slovenj Gradec v letu 2013, sam strošek izdelave podstavka in pa postavitve pa 5. tisoč v letu 2015. Hvala za ta odgovor, bi pa navezal to na pobudo, ki jo je podal tudi kolega svetnik Niko R. Kolar na prejšnji seji, kjer je razpravljal o označevanju spomenikov po Mestni občini Slovenj Gradec. Dejal je, da je razočaran nad odgovorom, kjer piše, da bo delo izvedeno v skladu s proračunskimi sredstvi. Menil je, da v proračunu niso imeli posebej zagotovljenih sredstev za postavitev skulpture, zato je predlagal, da se pristopi k označevanju teh spomenikov, da se uredi tudi to področje, ki se vleče že nekaj let. 

Odgovor:

V letu 2015 je Mestna občina Slovenj Gradec s strani Ministrstva za kulturo prejela dopis št. 6221-12/2015/75 glede označevanja kulturnih spomenikov, s katerim želi Ministrstvo za kulturo pospešiti enotno označevanje kulturnih spomenikov v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Na podlagi omenjenega dopisa je Koroški pokrajinski muzej pripravil celovit pregled označenih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/1994) razglašeni za kulturni spomenik in seznam vseh nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. V letošnjem letu bo Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, oblika in vsebina oznak na spomenikih bo po zahtevah Ministrstva za kulturo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov. Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec, finančno konstrukcijo ter terminski plan bomo predstavili na seji občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je najprej pozitivno ocenil, da so se skupaj mestna občina, Četrtna skupnost Polje in komunalno podjetje uspeli uskladiti ali najti finančna sredstva v proračunu za obnovo dela Tomšičeve ulice od številke 1 do začetka 5. Postavil je vprašanje kdaj načrtujejo s temi deli oziroma najprej bo obveščanje javnosti.

Odgovor:

Z deli na odseku Tomšičeve ulice bomo pričeli 10.4. 2016 in sicer najprej z zamenjavo dotrajane kanalizacije in vodovoda (izvajalec JPK d.o.o.). V teku pa so pogovori z predstavniki blokov na Tomšičevi ulici, glede same ureditve. Predvidevam, da se bo projektna dokumentacija zaključila do konec meseca aprila. V mesecu maju bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, z deli bi pričeli v mesecu juniju in bi jih zaključili do konec meseca avgusta.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Veliko se giblje med ljudmi in je kar nekaj pripomb, da se je precej dvignila višina nadomestila. Izpostavil je nekatere stvari, ki mogoče niso dovolj jasne in bi želel pojasnilo. Pred sprejetjem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so se pogovarjali, da na eni strani ne bodo prikrajšali občinski proračun za sredstva iz tega naslova, po drugi strani pa ne bodo obremenili ljudi s tem nadomestilom. Zdaj se je zgodilo ravno to, da so obremenili precej ljudi. Površine od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. To je eno. Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjskih oziroma poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Prostori za bivanje so kuhinja, kopalnica, stranišče, dnevna soba, predsoba, spalnica, kabinet, hodnik in podobni prostori. Potem pa pridejo tehnični prostori. Tehnični prostori so pa klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, drvarnica, kurilnica, stopnišče, delavnica, garderoba, podstrešje in podobni prostori. Med tehnične prostore hiše se štejejo tudi terase odprte in zaprte, potem balkoni odprti in zaprti, lože odprte in zaprte. Zanimalo ga je ali občina zajema te podatke iz uradnih evidenc, to se pravi iz GURS-a. Vprašal je ali je možno, da iz klasifikacije izločijo tehnične prostore, kot so klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, lože, balkoni odprti zaprti. Potem bi bile te tlorisne površine enake, kot so bile pred spremembami.

Odgovor:

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem 3. odstavek ZGO-1 tudi določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 2. odstavku 60. člena jasno določa, da se za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporablja stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe. Stanovanjska površina je natančno opredeljena v 3. odstavku 60. člena ZSZ/84 kot »čista neto tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile«. Poslovna površina pa je v 4. odstavku istega člena opredeljena kot »čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom«. Na podlagi tega izhaja, da se za odmero upošteva neto tlorisna površina kot izhaja iz uradne evidence (tj. katastra stavb) od katere se odšteje površina vseh odprtih prostorov stanovanja (odprti balkoni, lože, trase). Poleg navedene neto tlorisne površine, kataster stavb vsebuje med drugim tudi podatek o uporabni površini, ki pa za namene odmere NUSZ ne pride v poštev, ker se uporabna površina izračuna tako, da se odštejejo vsi tehnični prostori, med katere spadajo tudi shrambe, hodniki itd. Zakon o stavbnih zemljiščih torej v 3. odstavku 60. člena jasno določa, da se v stanovanjsko površino, ki je podlaga za odmero NUSZ poleg čiste tlorisne površine sob, predsobe, kuhinje in kopalnice vštejejo tudi druge površine zaprtih prostorov stanovanja in tudi izrecno našteva tehnične prostore kot so shramba, stopnišče itd. Glede poslovne površine Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da se poleg čiste tlorisne površine poslovnega prostora v poslovno površino vštevajo tudi prostori, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom in prav tako površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno (4. in 5. odstavek 60. člena ZSZ/84). Takšno stališče je sprejela tudi sodna praksa. Edina izjema pri obračunu površine velja za stavbe na katerih je oblikovana etažna lastnina, namreč po odločbi sodišča, ni podlage za odmero NUSZ za solastniške deleže na skupnih prostorih v stavbi na kateri je oblikovana etažna lastnina, ker naj bi šlo za souporabo zaprtih prostorov s strani več lastnikov posameznih delov stanovanj. Podatki o stanovanjskih površinah in poslovnih površinah se v skladu z 218.c členom ZGO-1, pridobivajo iz katastra stavb.  

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot primer je navedel tlorisno površino hiše 10 x 10 m, to je 100 km2. Izračun pa pride okrog 250 kvadratov, ker so tri etaže. To je ta problem, ki ga je izpostavil tudi svetnik Zdravko Krajnc. Zaradi tega bodo velike spremembe v znesku za plačilo. Te podatke so pridobili iz Geodetske uprave, ki so pred nekaj leti naredili meritve in snemali iz zraka. Takrat so posneli čisto vse, vsako uto, vsak nadstrešek, kozolce in tlorisno površino hiše. Imajo pa tudi podatke o notranjih prostorih in ene hiše so dvoetažne, ene so pa tri etažne. Zaradi tega se ponekod površina podvoji ali potroji in to je tisto, kar bo pri stanovanjskih hišah najbolj udarilo po žepu. Tu nastajajo razlike in to je problem vsega tega.

Odgovor:

V zvezi s tem vprašanjem moramo pojasniti, da je zmotno mišljenje, da se za odmero NUSZ uporablja tlorisna površina celotnega objekta, ki ni enaka čisti neto tlorisni površini prostorov, ki se uporabi za odmero nadomestila. V zvezi s tem vprašanjem je odgovor smiselno enak odgovoru na vprašanja g. Zdravka Krajnca. Namreč pri odmeri višine NUSZ za zazidana stavbna zemljišča je osnova seštevek vseh površin prostorov (ne glede na to ali gre za enoetažno ali več etažno stavbo), ki se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih ZSZ/84 vštevajo v stanovanjsko površino. Podatki o izmerah teh površin izhajajo iz uradne evidence GURS (tj. katastra stavb). Takšnemu stališču je v sodni odločbi sledilo tudi Vrhovno sodišče RS. Na kakšen način se izračunajo te površine pa natančneje določa Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/12) in Tehničnih navodil in premeri za izračun površin prostorov in delov stavb (Geodetska uprava Republike Slovenije). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15 – ZGO-1) v 218.c členu jasno določa, da v kolikor se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojnem uradu GURS-a. V zvezi s tem, katere vrste stavb in objektov se vpisuje v uradne evidence GURS-a (kataster stavb) natančneje opredeljuje Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Ur. l. SRS, št. 41/1982, Ur. l. RS, št. 52/2000 - ZENDMPE, 47/2006 – ZEN), ki določa nomenklaturo, oznake in šifre vrst rabe zemljišč, merila in pogoje za uvrščanje zemljišč v vrste rabe, pravila za evidentiranje ter ugotavljanje vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru.    

Vprašanje:

Janez Potočnik je ugotavljal, da se v proračunih in zaključnih računih pojavljajo visoke številke, ki gredo za razne projekte komunalne infrastrukture cest, kanalizacije in podobnih projektov. Ker pa ve, da na mestni občini razmišljajo, da izdelavo teh projektov ne bi dajali več zunanjim izvajalcem je vprašal, ali se kaj dogaja na tem področju. To pomeni, da bi mestna občina oziroma Komunala ustanovila projektivni oddelek in zaposlila strokovnega sodelavca. Občinski proračun bi tako prihranil pri stroških za tovrstne zadeve.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec izdelujemo podrobno analizo koliko stanejo razni projekti PZI in  PGD, v letošnjem primeru za kanalizacijo. Te projekte projektirajo projektantski biroji, ki seveda niso ne na Komunali, ne na mestni občini. Že nekaj časa o tem razmišljamo in spremljamo zadeve. Projektivni oddelek bi organizirali na Komunali. Zaposlili bi projektanta za nizke gradnje in mestna občina bi lahko vse projekte naročila tam. Investicije po novem tako vodi Komunala in lahko sami izdelajo vsaj del te dokumentacije. Del zahtevnejše dokumentacije bi še vedno bilo treba naročiti pri zunanjih projektantih. Z direktorjem Komunale smo že opravili razgovore in predlagali, da čim prej pripravijo javni razpis za gradbenika, to je projektanta nizkih gradenj.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je opozorila na cesto Ribič – Plevnik. Na dveh delih tega cestišča se cesta useda, asfalt poka in bi prosila, da gredo strokovne službe Komunale na ogled in sanirajo to cestišče v izogib nadaljnji škodi in večjim stroškom. 

Odgovor:

Na omenjenem odseku ceste na Brdah »Ribič-Plevnik« sta na dveh deli cestišča manjša posedka (usada), ki pa se bosta sanirala letošnjo leto.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da je imel pobudo glede prometnega režima v mestnem jedru, to je glede  zapornic in pobiranja parkirnine in prejel tudi odgovor. Priložen je graf, kjer je bila skozi mesto leta 2000 opravljena analiza prometa. Če prav razbere, imajo največji problem s prometom mestnem jedru ponoči. Največja obremenitev je bila ponoči in to skoraj 2900 vozil na noč. Menil je, da je to absurd in mestni občini je priporočal, da ima tudi ponoči zaprte zapornice, da bodo pobrali nekaj parkirnine.  

Odgovor:

V odgovoru za prejšnjo sejo smo navedli, da je bil prometni režim, ki ste ga predlagali, že v veljavi leta 2000, ki pa smo ga zaradi velikih prometnih obremenitev spremenili. Povečanje prometa po 16:00 uri do 6:00 ure (v tem času se parkirnina ni obračunavala) je znašalo 5-kratno povečanje oz. 2.843 vozil, kar je preseglo število vozil, ki običajno dnevno vstopijo na Glavni trg. Razlog tako velikega povečanja prometa je bilo seveda v tem, ker se parkirnina v tem času ni obračunavala in so vozniki koristili Glavni trg zgolj kot prehod preko njega. Števni podatki so bili pridobljeni iz induktivnih zank v vozišču, ki dedektirajo motorna vozila. Natančnejši podatki o prometnih obremenitvah Glavnega trga z različnimi prometnimi scenariji urejanja prometa na Glavnem trgu pa so na voljo v Prometni študiji 2004 in Prometni študiji 2013, ki sta na voljo na naši internetni strani.  

Objavljeno:2016-04-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Peter Cesar je govoril o pismu Kinološkega društva Slovenj Gradec. Kinološko društvo Slovenj Gradec išče primerno lokacijo za njihovo delovanje, ker na območju Letališča Slovenj Gradec ne morejo več delovati. Prosil je, da bi Občinska uprava pristopila k reševanju tega problema.

Odgovor:

Občinska uprava bo obdelala vse možne prostorske danosti zemljišč v lasti občine, da društvu omogočimo normalno delo. O rezultatih bomo obvestili Občinski svet na seji.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da je bila v parku za Upravno enoto  v mesecu novembru postavljena skulptura. Zanimalo ga je, kdo je naročnik te skulpture, koliko je bil strošek same skulpture ter strošek postavitve te skulpture v park za Upravno enoto.

Odgovor:

Prvi dogovori o pridobitvi skulpture so se pričeli leta 2008, ko je imel avtor prof. dr. Jožef Muhovič v KGLU veliko pregledno razstavo. Naročnik in kupec skulpture je bila v letu 2013 MOSG, ki je za skulpturo plačala 3.000 EUR. Prvotna lokacija postavitve je bila mišljena v parku SB Slovenj Gradec, ker pa MOSG v dveh letih ni uspela pridobiti služnosti za postavitev in ureditev celotnega parka, se je postavitev v parku za Upravno enoto izvedla šele konec leta 2015. Strošek izdelave podstavka in postavitve je bil 5.000 EUR.  

Vprašanje:

 

Boris RAJ, mag. je govoril o rekonstrukciji oz. asfaltni preplastitvi Celjske ceste. Želel je, da se organizira sestanek z Direkcijo za ceste in naj podajo informacije, kdaj bo omenjena cesta rekonstruirana.

Odgovor:

Po podatkih koncesionarja vzdrževanja državnih cest je za vzdrževanje državnih cest v RS v letu 2016 namenjenih 30 mil eur, od tega je za Koroško namenjenih 1,4 mil eur. Načrt obnove za MOSG predvideva preplastite cest na cesti G1/4 odsek Logar – Murko in Šentjanž – Bukovska vas na cesti R1/227, manjše preplastitve na Celjski cesti pri stari Komunali in del sanacije vozišča na odseku Anžič – Ott. Gre za redna vzdrževalna dela, katera pa še niso potrjena s strani upravljavca ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je govoril o objektih v zaselku Plešivec pod Uršljo goro, ki so v lasti občine. V preteklosti naj bi poskušali objekte prodati, a neuspešno. Predlagal je, da se naredi cenitev in da se prodaja vsej eden izmed objektov.

Odgovor:

 

Občinska uprava pripravlja strategijo ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki bo zajela tudi navedene objekte. Strategijo bo obravnaval Občinski svet. V skladu s sprejeto strategijo bo Občinska uprava izvedla vse potrebne aktivnosti.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je spraševal o govoricah glede ne gradnje  vrtca v  Podgorju in ga je zanimalo, če so govorice resnične in naj se poda obrazložitev.

Odgovor:

Vrtec v Podgorju bo v skladu s koncesijsko pogodbo zgrajen v leti 2016.

Vprašanje:

 

Jože Krevh je predstavil pobudo krajanov Vaške skupnosti Legen. Krajani imajo željo, da bi jim občina postavila male čistilne  naprave tam, kjer se ne morejo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

Odgovor:

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS 98/15) določa tudi opremljenost območij izven aglomeracij in sicer:  

 21. člen 

 (opremljenost območij izven meja aglomeracij)    

(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:

– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,

– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali

– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. 

(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek:

– predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo, 

– filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali

- sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.

 

43. člen

(prilagoditev obstoječih objektov)

 

(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe. 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021. 

Iz navedenega je razvidno, da je na območjih izven aglomeracij lastnik objekta dolžan urediti ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode, v večini primerov izgradnjo MČN. Da bi občanom olajšali izgradnjo MČN, smo se lansko leto odločili, da tudi naše podjetje opravlja svetovanje, vgradnjo in servis malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).  Na trgu je vedno več ponudnikov, z različno kvaliteto čistilnih naprav, zato občanom svetujemo, da se pred nakupom male komunalne čistilne naprave posvetujejo s strokovno službo Komunale Slovenj Gradec, ki v okviru enote Gradnje, vzdrževanje in servis (GVS) opravlja vgradnjo, servis ter vzdrževanje treh tipov MKČN, za katere smo mnenja da delujejo dobro, oziroma je strošek izgradnje glede na učinek čiščenja optimalen. Pred nakupom in vgradnjo MKČN še priporočamo, da občani predhodno na Komunali preverijo ali je izgradnja MČN res edina ustrezna rešitev za čiščenje komunalne odpadne vode. Prav tako bomo interesentom, kateri se bodo odločili za nakup in vgradnjo MČN pri Komunali Slovenj Gradec poskušali omogočiti ugodne plačilne pogoje.

JKP Komunala Slovenj Gradec bo pripravila ponudbo za izvajanje tržne dejavnosti gradnje in obratovanja MKČN in tudi na ta način prispevala k reševanju problematike izgradnje MKČN.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je spraševal  glede licitacije lesa, ki se bo izvršila na občinskem zemljišču. Zanimala ga je višina najemnine in kdo pobira najemnino. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je sklenila z najemnikom v decembru 2015 najemno pogodbo za tri mesece. Višina najemnine je 1 % od vrednosti stavbnega zemljišča (za Ozare znaša po sklepu občinskega sveta 20 €/m2) in je v pogodbi določena v višini 595 € za tri mesece.

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je povedal, da je na Kopališki ulici urejena površina za kolesarje, ni pa predvidena površina za pešce, zato je predlagal, da se uredi tudi za pešce. 

Odgovor:

Kopališka ulica je bila pred izgradnjo steze za pešce in kolesarje Dravograd – Slovenj Gradec - Mislinja urejena s prometnim režimom dvosmernega prometa, kjer ni bilo urejenih površin za pešce in kolesarje. Zaradi povezave južnega in severnega dela navedene steze za pešce in kolesarje smo spremenili prometni režim in sicer v enosmerni režim z zaporo ulice (most Bazen) s čimer smo pridobili prostor na vozišču za označitev kolesarke steze in omejili tranzitni promet. Zaradi prostorske omejenosti Kopališke ulice in zaradi majhnih prometnih obremenitev, cesta služi zgolj kot dovozna pot do stanovanjskih hiš, posebnih površin za pešce nismo predvideli, saj lahko pešci uporabljajo vozišče in se umaknejo na kolesarsko stezo ali koristijo urejen pločnik ob Iršičevi ulici. Po podatkih iz statistike prometnih nesreč pa ugotavljamo, da gre za eno bolj varnih ulic v mestu.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je imel vprašanje v povezavi z novimi parkirnimi urami. Zanimalo ga je, če se lahko poenoti čas, kjer se pobira najemnina (kjer so parkomati in tudi v centru metra, kjer je zapornica).

Odgovor:

Čas pobiranja parkirnin oz. obratovanja parkirišč je v pristojnosti odločanja Občinskega sveta. Čas obratovanja parkirišča na Glavnem trgu je določen v Odloku o ureditvi cestnega prometa (zadnja sprememba 31.3.2011) in velja od ponedeljka do petka v času od 6:30 ure do 19:30 ure in v soboto od 7:00 ure do 12:00 ure. V primeru, da se skrajša čas obratovanja parkirišča do 16:00 ure bo na Glavnem trgu prišlo do izrazitega povečanja prometnih obremenitev zaradi tranzitnega prometa preko Glavnega trga. V letu 2000 je že bil kratek čas v veljavi takšen režim, ki pa smo ga zaradi velikih prometnih obremenitev spremenili. Povečanje prometa po 16:00 uri do 6:00 ure, je znašalo 5-kratno povečanje oz. 2.843 vozil, kar je preseglo število vozil, ki običajno dnevno vstopijo na Glavni trg. V primeru, da bi skrajšali čas pobiranja parkirnine do 16:00 ure bi bilo potrebno fizično onemogočiti prehod za vozila pri Konju zaradi zajezitve tranzitnega prometa preko Glavnega trga. V marcu 2016 se bo pričela izvajati »Celostna prometna strategija« v kateri bomo poskušali odgovoriti tudi na vprašanja glede nadaljnjega urejanja prometa na Glavnem trgu. Izvajanje »Celostne prometne strategije« je zasnovano na način po sodelovanju čim širše javnosti in doseganju konsenza, ki jo mora na koncu potrditi tudi Občinski svet, predvidoma maja 2017

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je dejal, da ga zanima, če bi se lahko sprejel dogovor v povezavi z odstranjevanje folij na rastlinjakih vrtičkov,  ki so v najemo od Mestne občine Slovenj Gradec. Odstranjevanje in ponovno napenjanje folij predstavlja velik strošek za najemnike vrtov. 

Odgovor:

MOSG takšnega dogovora, ki bi bil v nasprotju z veljavnim odlokom in pravilnikom za območja urejanja vrtičkov ne more sprejeti. Vrtičkarjem bomo šli nasproti s sofinanciranjem oziroma z možnostjo obročnega odplačevanja nabave ustreznih rastlinjakov, ki omogočajo enostavno snemanje folije.

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je imel vprašanje v zvezi z rezervnim skladom v blokih. Predlagal je, da se za vsak blok dodeli eden skrbnik ali odgovorna oseba in bi le ta lahko »skrbela« za  inštalacijo v blokih.

Odgovor:

Nadzorni odbor objekta ima pooblastilo etažnih lastnikov, da v njihovem imenu določi dela v skladu s 44. členom Stanovanjskega zakona( Ur.l.RS, št 69/03, 57/08, 78/11), ki se bodo financirala iz rezervnega sklada. Upravnik ob napaki na skupnem delu ali napravi napoti ustrezno kvalificirano osebo, da jo v skladu z pravili stroke odpravi. Etažni lastniki lahko imajo kvalificirano osebo, ki jo izberejo izmed etažnih lastnikov. Za izvedbo del za objekt bi ta oseba svojo dejavnost morala opravljati kot samostojni podjetnik, oziroma bi morala pri UE registrirati osebno dopolnilno delo.

Vprašanje:

 

Peter PUNGARTNIK, mag. je izpostavil prometno varnost na območju odcepa ceste od Anžiča do Gostišča Ott. Gre za državno, regionalno cesto drugega reda. Odsek ceste naj bi bil zelo nevaren, zato je predlagal, da se prioritetno obravnava in skliče sestanek z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in poišče rešitev.

Odgovor:

Po podatkih koncesionarja vzdrževanja državnih cest je za vzdrževanje državnih cest v RS v letu 2016 namenjenih 30 mil eur, od tega je za Koroško namenjenih 1,4 mil eur. Načrt obnove za MOSG predvideva preplastite cest na cesti G1/4 odsek Logar – Murko in Šentjanž – Bukovska vas na cesti R1/227, manjše preplastitve na Celjski cesti pri stari Komunali in del sanacije vozišča na odseku Anžič – Ott. Gre za redna vzdrževalna dela, katera pa še niso potrjena s strani upravljavca ceste.

Vprašanje:

Peter PUNGARTNIK, mag. je predlagal, da se čimprej najde rešitev za vrtec na Selah in zato predlagal, da se čimprej oblikuje delovna skupina, ki bo pripravila konkretne projekte oziroma rešitve.

Odgovor:

 

Župan bo s sklepom imenoval komisijo v prvem tednu februarja 2016.

Vprašanje:

Ivan Gams je podal pobudo v povezavi z investicijami v komunalno infrastrukturo. Predlagal je, da se za vsako cestno - komunalno investicijo, na določenem območju občine, dodeli predstavnik vaške ali četrtne skupnosti, ki bi nadzoroval investicijo. Menil je, da je najboljši nadzornik tisti, ki živi ob investiciji oziroma krajan vaške ali četrtne skupnosti. 

Odgovor:

 

Občinska uprava je JKP Komunala podala navodilo, da mora za vsako investicijo pozvati predsednika ČS ali VS, da sam ali pooblaščena oseba sodeluje pri posamezni investiciji na območju ČS ali VS.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je podal pobudo, da bi se čimprej oz. vsaj do poletja uredile označbe skulptur v mestu Slovenj Gradec.

Odgovor:

Označevanje skulptur bo izvedeno v skladu s proračunskimi možnostmi. 

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je podal pobudo, da bi se uredilo krožišče pri bivši Nami. Predlagal je, da bi se postavila ustrezna skulptura ali vodnjak.

Odgovor:

V proračunu za leto 2016 ni zagotovljenih sredstev za ureditev krožišča pri bivši Nami z skulpturo ali vodnjakom. Pobuda svetnika bo predmet usklajevanja pri pripravi proračuna za leto 2017

Objavljeno:2016-02-04T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2015-12-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj, mag. je dejal, da občani, ki živijo v javnih zgradbah in blokih, želijo čimprej pridobiti  informacije glede zaračunavanja toplotne energije.  Sprejeta je nov stanovanjski zakon in nov pravilnik o zaračunavanju toplotne energije. Mnogo stvari naj bi bilo nerazumljivih. 

Odgovor:

V Uradnem listu RS št. 82/2015  z dne 03. 11. 2015 je bil objavljen novi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Pravilnik prinaša določene spremembe, zato  bomo pristopili k uskladitvi obračuna toplote v večstanovanjskih objektih in obveščanju porabnikov o teh spremembah. Pred obračunom toplote za november (do 1.12.2015) bomo na oglasne deske v blokih namestili obrazložitev, katera bo dosegljiva tudi na spletni strani podjetja. Prav tako bo vsak porabnik obrazložitev prejel tudi ob položnici.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako bodo sanirali zamakanje na objektu Osnovne šole Razbor. 

Odgovor:

Zamakanje OŠ Razbor se bo uredilo tako, da bomo izvedli drenažo nad šolo (na osnovi geomehanskih raziskav tal) in drenirali zadnjo stran objekta. Sanacija zamakanja je v predlogu proračuna mestne občine Slovenj Gradec za leto 2016.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je imel vprašanje glede vstopa na Ulico Ljube Prener. Na parcelah št. 418/7 in 419/4, k.o. 849 Stari trg, v lasti Mestne občine Slovenj Gradec, ki tik pred vstopom na omenjeno ulico, mejita na dovozno cesto v naselje Pod graščino. V dolžini cca. 30-40 m, raste več visokih smrek, ki že motijo promet. Veje teh dreves segajo na cestišče, zato je vprašal, če jih je možno odstraniti. 

Odgovor:

 

Do predloga za posek smrek se bo opredelila hortikulturna komisija na svoji prvi naslednji seji.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je opomnil, da je na 9. seji podal pripombo glede ostankov optičnih kablov na terenu. V odgovoru piše, da bo poslan dopis na Telekom naj le te odstranijo. V času dveh mesecev in pol je pričakoval odgovor Telekoma oz. ustrezno rešitev, ki je na terenu še ni.

Odgovor:

Zadevi smo pristopili na sledeči način: 

1. Ker je bilo prvotno vprašanje nedefinirano, smo preko VS  poslali povpraševanje na katerih področjih je ne odstranjena telefonska infrastruktura. 

2.  Dobili smo dva odgovora in sicer:  VS – Razbor in VS – Gradišče.

3. Po posredovanju podatkov na Telekom Slovenije smo sklicali sestanek v njihovih prostorih in dobili sledeče odgovore: 

VS – Razbor:  pregledano je celotno območje. Dela so se začela na Podvajski ravni in se bodo glede na vremenske razmere nadaljevale na celotnem območju in predvidoma končale do konca meseca aprila 2016. VS -  Gradišče:  pregledano je celotno območje . Dela so se začela od Kremžarjevega vrha proti Proštu in se4 bodo nadaljevala na celotnem območju in predvidoma končala do konca aprila 2016. Prav tako se bodo pregledali ostali odseki na področju celotne občine . Neuporabna telefonska infrastruktura se bo odstranila do že prej predvidenega roka , to je april 2016. Po končanih delih bomo pismeno obveščeni o realizaciji izvedenih del.

Vprašanje:

Peter Cesar je menil, da bi bilo potrebno podelitev priznanja Entente Florale mestu Slovenj Gradec, zabeležiti na vpadnicah oziroma nekje na vidnem mestu. Menil je, da ne gre drago investicijo in da bi bilo to potrebno čimprej urediti. 

Odgovor:

 

Od torka, 24.11.2015, obeležujeta prejeto zlato priznanje Entente Florale dva jumbo plakata, ki stojita na vzhodni obvoznici ob severnem in vzhodnem vstopu v mesto.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je menil, da morali dobiti bolj obširne in konkretne odgovore na zastavljene pobude in vprašanje svetnic in svetnikov. 

Odgovor:

Občinska uprava se bo v bodoče potrudila, da bolj obširno in konkretno odgovori na zastavljena vprašanja in pobude svetnic in svetnikov.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je bil mnenja, da bi bilo potrebno različne prireditve v Mestni občini Slovenj Gradec bolje informirati in promovirati, prav tako po zaključku dogodka informacije o tem objaviti v medijih. 

Odgovor:

Popolnoma se strinjamo s predlogom svetnika gospoda Kolarja. Konkretno se je njegov prispevek nanašal na okroglo mizo ob dnevu OZN, za katero smo namensko sklicali celo novinarsko konferenco, ki so se je udeležile dopisnice in novinarke osrednjih in lokalnih medijev, vendar v matične medije niso posredovale ustrezne količine informacij, sploh ob dejstvu, da se je samega dogodka in okrogle mize udeležilo toliko eminentnih gostov. Z obžalovanjem lahko ugotovimo, da mediji povzamejo pač informacije, ki jim ustrezajo v skladu z uredniško politiko posameznega medija. Prav tako lahko z obžalovanjem ugotavljamo, da televizijski kanali dogodke sicer pokrivajo, a največkrat zgolj proti plačilu, ker pa ne moremo namenjati proračunskih sredstev za informiranje o veliki količini dogodkov, ki se čez leto v MOSG odvijajo, smo omejeni pač na medije, kjer je tovrstno oglaševanje v cenovno razumnih okvirih ali najbolje brezplačno. V največji možni meri izkoristimo prostor v občinskem SGlasniku ter lokalno javnost o dogodkih (pred in po dogajanju) obvestimo bodisi z najavo, največkrat pa tudi z reportažo ali kratko vestjo o dogodku tudi, ko se je ta že zgodil.  Sicer pa že vrsto let organiziramo mesečne novinarske konference župana in uprave, na katerih predstavljamo redne in izredne aktivnosti uprave MOSG, mnogokrat pa na te konference vabimo tudi zunanje sodelujoče pri posameznih dogodkih, v veliki meri pa izkoriščamo tudi elektronske medije (radio, internet in družabna omrežja) ter preko njih javnost seznanjamo o dogodkih in dogajanju. Žal pa moramo ugotoviti, da zgolj dobra ali solidna informiranost o dogodku, če slednjemu manjka atraktivnih vsebin, še ne more zagotoviti dobre udeležbe javnosti ali povečati pozornost medijev, da bi takšnemu dogodku namenili (po našem mnenju) ustrezno količino informativnega prostora. 

Vprašanje:

 

Danica Repas je vprašala kdaj se bo pričela energetska sanacija Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Ali je že časovno opredeljena in ali je že pripravljena projektna dokumentacija. 

Odgovor:

Projektna dokumentacija je v zaključni fazi. Izvedba je pogojena z začetkom regionalnega projekta energetskih sanacij. Terminsko še ne moremo opredeliti začetka investicije, saj na nivoju države še ni sprejet dogovor za razvoj regij. Takoj ko bomo pridobili informacije, jih bomo posredovali svetnicam in svetnikom.  

Vprašanje:

 

Janez Potočnik je vprašal kaj lahko lokalna skupnost naredi v povezavi z motoristi in sankači, ki se vozijo v gozdu. Menil je da so pri tem zelo pasivni in če ima lokalna skupnosti pri tem kakšne pristojnosti, naj se stvari uredijo. 

Odgovor:

Problematiko ureditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju ureja Zakon o ohranjanju narave (ZON, Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02, 41/04, 61/06, 32/08, 8/10, 46/14). ZON namreč v prvem odstavku 28.b člena določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, se ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon, pri čemer: 

- kot vozila na motorni ali drug lasten pogon vozila definira vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila (2. odstavek 28.b člena) 

- s pojmom naravno okolje pa zajema vso živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. Ob tem pa izrecno določa, da so to vsa območja izven:

 · naselij;

 · javnih in nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;

· gozdnih cest;

· območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor; 

· omrežij gospodarske javne infrastrukture in 

· območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.   

Torej je vožnja v naravnem okolju omejena le na prometno infrastrukturo – javne ceste, nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in gozdne ceste. Izjema od tega so službene in podobne vožnje (gasilci, Policija, NMP, gozdarska služba, pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del, ipd.), vendar tudi to pod pogojem, da dostop do določenega območja ni mogoč dostop po javnih cestah. 

Lahko pa občina v okviru občinskih prostorskih načrtov določi posebna območja za rekreacijo in šport, ki izrecno vključujejo tudi vožnjo z vozili na motorni pogon. Ta območja morajo biti predhodno tudi ocenjena v postopkih okoljskih presoj kot primerna za namene vožnje z vozili na motorni pogon (glej 4. alinejo 3. odstavka 28.b člena). V zvezi s tem je Zavod za gozdove Slovenije oktobra 2014 pripravil in objavil Conacijo gozdnega prostora z vidika njegove rabe za rekreacijo in turizem, v kateri so prikazana območja, kjer je vožnja s kolesi možna po strokovni presoji in kjer je možna po označenih vlakah oziroma kjer sploh ni mogoča ali pa je prepovedana. 

glej: http://odprimopoti.si/doc/2_marjan%20grah_conacija%20gozdnega%20prostora.pdf. 

Glede nadzora in sankcioniranja kršiteljev so na podlagi ZON pristojni inšpektorji, ki so pristojni za ohranjanje narave – to so v prvi vrsti okoljski inšpektorji, pa tudi lovski inšpektorji, gozdarski inšpektorji, ribiški in kmetijski inšpektorji (151. člen ZON). ZON posebej pooblašča tudi Policijo (153.b člen ZON). ZON prav tako ureja neposredni nadzor nad spoštovanjem prepovedi zakona in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi, in sicer ga poleg Policije in prej omenjenih inšpektorjev opravljajo t.i. naravovarstveni nadzorniki (= vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima opravljen preizkus znanja in ima za to pooblastilo). 

Lokalna skupnost lahko torej v zvezi z obravnavano tematiko: 

- v okviru občinskih prostorskih načrtov določi posebna območja za rekreacijo in šport, kjer je dovoljena vožnja z vozili na motorni pogon, pri čemer mora upoštevati oceno okoljske presoje in posamezne akte, s katerimi se omejuje oziroma prepoveduje vožnja z vozili na motorni pogon na določenem območju (npr. Conacija Zavoda za gozdov, Zakon o triglavskem narodnem parku, ipd.)

- z vidika nadzora Zakon o ohranjanju narave izrecno določa kdo opravlja nadzor (X. poglavje ZON) in kakšne so sankcije za kršitelje (XI. poglavje – Kazenske določbe). Pristojnost je torej zakonsko določena. Lokalna skupnost pa lahko na tem področju (so)deluje tako, da aktivno ozavešča svoje občane kam oziroma na katere službe naj se obrnejo v primeru, da zaznajo kršitve na območjih, kjer velja prepoved vožnje z omenjenimi vozili.  

Vprašanje:

 

Peter Pungartnik, mag. je vprašal kako je z reševanjem problematike Partizanskega doma. Predlagal je, da bi se skupaj z Spoturjem oblikovala vizija in  poiščejo novega najemnika, da dom čez zimo ne bo sameval.

Odgovor:

 

V skladu s sklepom občinskega sveta smo izvedli javni razpis za najem objekta (na katerega se ni prijavil nobeden ponudnik) in javni poziv promotorjem za oddajo vlog o zainteresiranosti (na katerega ni prispela nobena vloga). Za uresničitev zadnje točke sklepa občinskega sveta bomo v januarju pripravili javno dražbo za prodajo objekta.

Vprašanje:

Peter Pungartnik, mag. je povedal, da je Moški pevski zbor Fran Berneker iz Starega trga obnavljal stavbo Kulturnega doma v Starem trgu. Predlagal je, da bi jim občina prišla na proti in bi jim finančno pomagala pri investiciji.

Odgovor:

Pristojne službe so na podlagi podane pobude in podane vloge s strani Kulturnega društva Stari trg za sofinanciranje investicije v Kulturni dom Stari trg, pristopile k preučitvi lastništva objekta in zakonodaje ter v tej zvezi možnosti za sofinanciranje investicije.  

Vprašanje:

 

Peter Pungartnik, mag. je vprašal kako deluje zimska služba Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec, ker na določenih cestah še niso zakoličili snežnih količkov.  

Odgovor:


V tednu seje občinskega sveta je bilo postavljanje snežnih kolov v zaključni fazi (95%), do konca tistega tedna pa so bili postavljeni vsi. S postavljanjem snežnih kolov smo začeli že v oktobru, saj se zavedamo da mora biti delo opravljeno pravočasno, v eni sezoni pa postavimo cca. 8.000 kolov.

Objavljeno:2015-11-27T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Peter Cesar je ponovno opozoril na nevzdrževane površine v okolici  bivšega Opel centra. V okolici ni bila pokošena trava, stanje naj bi bilo »klavrno«, kljub temo, da naj bi bilo v preteklosti obljubljeno, da se bodo te površine vzdrževale. Še posebej naj bi bilo moteče stanje pri transformatorski postaji, pred podhodom za Legen

Odgovor:

Zemljišče na parc. št. 732/1 k.o. Slovenj Gradec (bivši Opel center) je v lasti HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje d.o.o., Dunajska cesta 167, Ljubljana in Komunala  Slovenj Gradec te površine  ne vzdržuje v okviru vzdrževanja javnih površin. Komunala Slovenj Gradec bo poizkusila navezati stike z lastnikom te lokacije, da bi bile navedene površine vzdrževane.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je opozoril na slabo informiranje občank in občanov, pri tem je omenil problem onesnaženosti vode v vodnem zajetju Podhomec. Veliko ljudi ni bilo informiranih o problemu. Menil je, da ni dovolj, da se informacije objavi na spletnih straneh Mestne občine Slovenj Gradec in Javnega podjetja Komunala, ampak da bi bilo potrebno informacije posredovati tudi na lokalne oglasne deske, tako bi informacije in opozorila  hitreje prišla do lokalnega prebivalstva.

Odgovor:

Občani so bili obveščeni.

Vprašanje:

Boris Raj, mag., je povedal, da so se nanj obrnili predstavniki Veteranskega društva Sever in so podali pobudo v  povezavi s protokolom. Potrebno bi bilo urediti sezname predstavnikov veteranskih društev in le te ob raznih prireditvah povabiti na občinske prireditve. K seznamu bi bilo potrebno dodati tudi nosilce najvišjih priznanj, to je častni znak Republike Slovenije.

Odgovor:

 

Sezname vabljenih na občinske prireditve bo občinska uprava ažurirala z naslovi predstavnikov veteranskih društev.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je opozoril na problem slabe pokritosti z GSM signalom na podeželju. Povedal je, da je preteklosti že sam, tudi s podpisi občanov in župana, pristopil k največjemu Slovenskemu operaterju, a brez uspeha. Predlagal je, da bi strokovne službe Občinske uprave navezala stik z operaterjem, ter da bi nekdo iz tehničnega osebja odšel na teren in si problematiko ogledal na lokaciji.

Odgovor:

Vprašanje je zelo splošno in nanj z predhodnimi ugotovitvami ni možno podati želenega odgovora. Potrebno bo natančnejše določiti ciljno skupino občanov , ki niso bili zajeti v novozgrajeno širokopasovno omrežje in imajo probleme z GSM signalom. Zadeva bi se morala reševati preko VS na  prizadetem območju tako, da dobimo natančnejše območje in ga lahko primerjamo z pokritostjo signala.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da informacijo posredujejo prebivalcem blokovskega naselja v Slovenj Gradcu. Stanovalce zanima kako je urejena ločitev meteornih voda od fekalnih vod do čistilne naprave v Pamečah. 

Odgovor:

Ožje mestno in primestno področje Slovenj Gradca je opremljeno z mešanim kanalizacijskim sistemom, to je skupnim odvajanjem komunalne in padavinske vode, ki se zaključuje s končnim čiščenjem na centralni čistilni napravi. Vsa novejša kanalizacija, ki se pospešeno načrtuje in gradi predvsem v primestnih naseljih, pa je načeloma ločenega sistema in sicer posebej meteorni in posebej fekalni kanal. Zaradi večje količine padavinskih voda, so za mešanem sistem kanalizacije, na podlagi projektne dokumentacije, vgrajeni zadrževalni bazeni in razbremenilniki. Zadrževalni bazen zadržuje najbolj onesnažen »čistilni« val, ob pričetku padavin in ga kontrolirano spušča proti čistilni napravi.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je povedal, da ob nastopu mandata niso bili obveščeni, kje je dovoljeno parkiranje pred Občinsko upravo. V ponedeljek, 19.10.2015, je dobil  obvestilo redarstva zaradi napačnega parkiranja. Problematično je bilo to, ker je obvestilo dobil samo on, ne pa vozila, ki so bila parkirana ob njegovem avtomobilu, čeprav niso bili gostje župana oziroma vozila MOSG. 

Odgovor:

Na podlagi podane prijave je dne 19.10.2015 ob 7:35 uri medobčinsko redarstvo izvedlo nadzor nad nedovoljenim parkiranjem na parkirnih prostorih na Šolski ulici, ki so rezervirani za goste župana in vozila v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. V času nadzora je bilo vseh pet parkirnih prostorov zasedenih, od tega sta bili dve vozili v prekršku.

Vprašanje:

Janez Potočnik je podal pobudo, da bi na internetni strani Javnega podjetja Komunala vzpostavili aplikacijo, kjer bi lahko občani neposredno komunicirali in tudi posredovali slike, kje v občini so kakšne težave (npr. kakšen kanal, luknje na cestah, kjer se fekalije skupaj zlivajo). S tem bi pospešili proceduro, pa tudi odgovore na vprašanja.

Odgovor:

V podjetju se zavedamo, da je dobra komunikacija zelo pomembna za zadovoljstvo naših uporabnikov, hkrati pa izboljšuje kvaliteto izvajanja naših storitev. V želji po čim boljši komunikaciji z našimi uporabniki, smo bili zelo veseli vašega vprašanja, ker menimo, da so nekateri občani premalo osveščeni o načinih komunikacije preko naše spletne strani in v tem prispevku vidimo odlično priložnost za dodatno osveščanje občanov in hkrati spodbudo za večji obisk naše spletne strani ter čim več dobrih predlogov s strani občanov.   

Na naši spletni strani zato že imamo 2 aplikaciji za izboljšano komunikacijo, kjer seveda naši uporabniki lahko priložijo dokumente, slike itd. Ti dve aplikaciji sta: e – Storitve in Vaše sporočilo. 

Postopek prijave v e – Storitve in vnašanje odčitkov:

Dostop do aplikacije e-Storitve:

 · Ob prvi prijavi v sistem boste potrebovali zadnji račun saj se prijavite tako, da za svoje uporabniško ime uporabite šifro kupca pod geslo vpišete številko zadnjega prejetega računa za komunalne storitve (8-mestna številka).

· Po uspešni prijavi lahko spremenite podatke za vaš profil, vključno z geslom za dostop. 

 

 Vnos odčitkov: 

· V drevesu izberete odjemno mesto za katerega želite vnesti odčitek. Vnos odčitka je omogočen v določenem obdobju. 

·Ko pa je vnos odčitkov omogočen, v prazna polja vnesete stanje števca (odčitek števca mora biti večji od zadnjega odčitka), po potrebi dodate opombo in kliknete gumb shrani, ki odčitek zabeleži v sistem. Pri oddaji stanja se kot datum stanja upošteva tekoči datum.  

E – Storitev smo predstavili tudi v Informatorju, katerega smo priložili k septembrskim položnicam.

Drugi način sporočanja informacij na naši spletni strani, pa je v zavihku "Vaše sporočilo" -  kjer lahko občani podajo kakršno koli informacijo, ki se nanaša na komunalne dejavnosti, to so: reklamacije, vprašanja, naročila, pohvale itd., brez prijave.


Vprašanje:

Bojana Navodnika je zanimalo nakazilo Mestne občine Slovenj Gradec k TV Slovenj Gradec, d.o.o. v višini 7.693 EUR. Zanimalo ga je natanko, kakšne storitve so bile opravljene.

Odgovor:

V letošnjem letu smo plačali na podlagi dogovora o poravnanju medsebojni obveznosti, ki so izhajale iz pogodbe v lanskem letu.  V preteklosti je bila praksa, da je Mestna občina podpirala več lokalnih televizij, od VTV-ja in TV SG. Mi smo se odločili konec lanskega leta, da ne bomo subvencionirali nobene televizije, zaradi pogodbe, ki je bila sklenjena in ni bila izvršena do konca, hkrati pa so se odpovedale storitve. Dogovorilo so trajali tako dolgo, da so padli v letošnjo leto za lansko realizacijo, zaradi neizpolnitev pogodbe s strani občine pa je bilo izplačilo še v  letošnjem proračunu.  

Vprašanje:

Niko R. Kolar je želel informacijo kdo bodo udeleženci »Okrogle mize«, v počastitev Organizacije združenih narodov. 

Odgovor:

Vabilo za sodelovanje so se odzvali: redni profesor dr. Rudi Rizman, doc. dr. Vasilka Sancin,  dr. Darko Štrajn, dr. Žiga Vodovnik, ki je sicer v Bruslju in pa dr. Neža Kogojšek Šalamon.

Objavljeno:2015-10-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. seja občinskega sveta
Vprašanje:


Branko Smrtnik je imel vprašanje v povezavi z popravkom akta, ki ureja dograditev stanovanj. Bil je mnenja, da bi bilo potrebno akt spremenit oz. dopolnit. Pri dograditvi hiš je omenil da zazidava gre, izkoristek pa ne. V preteklosti naj bi se ta akt že spremenil, in da je  bilo možna neto površina, zdaj pa je v aktu bruto površina. Ostale občine naj bi to imele urejene. Menil je, da bi se to moralo spremenit in bi bilo posledično manj črno gradenj. 

Odgovor:


Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 2012 pristopila k izdelavi SD Odloka o PUP za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SD PUP). Razlog za pripravo SD PUP je bil vsebinski pregled odloka in dopolnitev le-tega, da bodo določila jasna in ne bodo dopuščala nasprotujočih si razlag in uporab in s tem tudi različno uporabo (neenakopravno) obravnavo pravnih subjektov) ter posledično njihove pravne in investicijske varnosti, uskladitev z odločbo U-I-175/03, ki je zahtevala spremembo grafičnih prilog. Razlika med neto in bruto površino, ki je v vprašanju izpostavljena, se nanaša na razlago pojmov, ki so v odloku zapisani v 5 členu.  5 člen odloka je bil s sprejetjem SD PUP v celoti spremenjen. V njem so pojmi (oziroma njihov pomen), ki so uporabljeni v odloku, usklajeni z veljavnimi predpisi. Spremembe, ki so se torej pojavile pri obrazložitvi pojmov v tem členu, so posledica usklajenosti z veljavnimi predpisi in so zgolj povzete iz predpisa in na njihovo vsebino nismo mogli vplivati. Za pojem faktor izrabe parcele, velja: »faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena.«  Prejšnji zapis, ki je govoril o neto parceli ni bil skladen s predpisom, zato je tudi prišlo do spremembe. Občina je kot taka dolžna pri sprejemanju svojih aktov skrbeti za zakonitost in seveda tudi usklajenost s spremembami, kar smo v konkretnem primeru tudi storili. Faktor zazidanosti in izrabe se uporabljata v kombinaciji in regulirata posege v območju. To določilo je zgolj eden izmed dejavnikov, ki vpliva na zasnovo objekta. Pri zasnovi objekta mora biti izpolnjen skupek določil in ne zgolj ta. Projektant mora poleg tega upoštevati še  pogoje, ki določajo stavbno maso, lego objekta, odmiki, velikosti objektov, itd… novogradnja pa se mora prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj enote urejanja, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov. Sem pa seveda poleg vertikalnega gabarita sodi tudi volumen objekta.

Faktor izrabe in faktor zazidanosti sta sestavna dela določil, ki so zajete tudi v izvedbenih predpisih občinskih prostorskih načrtov – tudi našem, ki ga sprejemamo.  Ne samo to, nabor faktorjev se celo širi in ne zožuje. Tudi naš novi prostorski akt (OPN), ki bo poleg strateškega po novem tudi izvedbeni vsebuje ta določila: tako so v 3. členu razloženi naslednji pojmi:

-          Faktor izrabe parcele (FI),

-          Faktor odprtih javnih površin (FJP),

-          Faktor zazidanosti parcele (FZ) in

-          Faktor zelenih površin (FZP).

Sprememba odloka mora biti podprta s strokovno analizo posledic, ki bi jih imela na širši prostor, zato bi bilo potrebno izdelati strokovno podlago.  Glede na dejstvo, da smo v fazi, ko je realno pričakovati, da bomo v naslednjem letu lahko sprejeli občinski prostorski načrt, ki bo nadomestil veljavne odloke, ocenjujemo, da je izdelava sprememb in dopolnitev PUP neekonomična , saj bi veljala zelo kratek čas (do sprejetja OPN). 

Objavljeno:2015-10-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. seja občinskega sveta
Vprašanje:


Boris Raj, mag. je dejal, da je bil povabljen na sestanek vodstev ČS Štibuh in ČS Stari trg ter civilnih iniciativ teh ČS, ter nekaterih svetnikov. Tema sestanka je bila ureditev varne šolske poti Stari trg – Štibuh. Na sestanku so razpravljali o načrtih, ki jih ima Mestna občina Slovenj Gradec. Dobro je bil ocenjen projekt ureditve Muratove ulice do Kmetijske zadruge, ravno tako obnova križišča pri Kmetijski zadrugi. Veliko negodovanja pa je bilo z izbrano lokacijo postavitve mostu za pešce čez Suhodolnico. V obeh četrtnih skupnostih zbirajo podpise, da občinska uprava resno razmisli o tem načrtu. Problematično je lociranje tega mostu čez Suhodolnico. Pričakujejo, da bo most na mestu, kjer so ga sami predlagali. Most naj bi bil lociran nižje, ob pokopališču. Tako  bi lahko vsi uporabniki mostu prišli naravnost iz igrišča, preko Suhodolnice, do pokopališču in nadalje v smeri Podgorja. Povedal je, da so tem razpravljali tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi sam je prepričan, da je predlagana varianta s strani četrtnih skupnosti najboljša. V nadaljevanju je predlagal, da  občinska uprave s strokovnimi službami zadevo prouči, ker bodo civilna iniciativa in obe dve četrtni skupnosti še najprej vztrajali pri svojem predlogu. 

Odgovor:

V zvezi s problematiko bo občinska uprava organizirala sestanek, na katerem bomo obravnavali prednosti in slabosti obeh predlaganih variant in poizkušali doseči konsenz.


Vprašanje:


Ivan Gams je imel vprašanje glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v primeru kmetije. Že na seji v spomladanskem času je predlagal, da je potrebno taka zemljišča, kjer lastnik nima namena prodati ali tržiti zemljišča po hitrem postopku vrniti v kmetijska zemljišča. Takrat je dobil odgovor od Rozalije Lužnik, da ne gre tako hitro, ker postopek ni tako preprost. Dobil je tudi informacijo oz. zagotovilo, da NUSZ za takšna zemljišča ne bo potrebno plačevati. Za takšne primere je potrebno ljudem dati informacijo zakaj so dobili isto višino plačila, kot leto poprej.

Odgovor:


Raba zemljišča je določena v planskem aktu občine, postopki spreminjanja so izredno dolgotrajni. Ker je v pripravi nov občinski prostorski plan, bomo pobude vračanja iz stavbne rabe v kmetijsko z vso skrbnostjo prostorskih načrtovalcev obravnavali in jih upoštevali povsod, kjer je to z vidika prostorskega načrtovanja smiselno. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je vezano na rabo zemljišča, ki je opredeljena v prostorskem aktu in je proaktiven element za promet z nepremičninami. V kolikor se na nepozidanem stavbnem zemljišču kmetuje, občani z pritožbo na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uveljavljajo oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in so na tak način v dejanskem stanju v enakem položaju kot da bi zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.

Vprašanje:


Ivan Gams je želel pojasnilo glede sprejemanja proračuna. V proračunu naj bi bila zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Občani ne razumejo, zakaj Evropska unija ne dopušča takšno financiranje. Bil je na obisku pri svetniku iz Občine Dravograd, ki mu je zagotovil da ima njihova občina zagotovljena sredstva za izgradnjo malih čistilni naprav oz. omogoča sofinanciranje do 50% oz. 2.000 evrov.  Mnenja je bil, da so uredbe in predpisi Evropske unije tako obsežni, zato je potrebno poiskati člen, ki pa bo takšno financiranje  dopuščal.

Odgovor:


Svetniki bodo do naslednje seje občinskega sveta prejeli podrobno pravno obravnavo izpostavljene problematike.

Vprašanje:


Aleksander Hudej je imel vprašanje glede plazov na cesti. Plaz se je pojavil na cesti Podgorje – Sp. Razbor, nekje 300 metrov pred kmetijo Rdečnik. Zanimalo ga je, če bo to možno sanirati še v letošnjem letu oz. v nekem doglednem času. 

Odgovor:


Za plaz pod Rdečnikom imamo izdelan projekt, vendar v letošnjem letu ni sredstev, da bi ga sanirali. Projekt se bo dal v plan za naslednje proračunsko leto ( 2016).

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal, kako je z domom Partizanka. Ker najemnika niso dobili, je vprašal, kakšen je naslednji korak. Ali je to »zrelo« za prodajo in če je potreben sklep občinskega sveta. Če je potrebno, naj se uvrsti na dnevni red na eno izmed naslednji sej.  V objekt so vložili veliko vsoto denarja in bi bilo škoda, če bi propadel.

Odgovor:


Na javni razpis za najem Partizanskega doma ni prispela nobena ponudba. V skladu s sklepom občinskega sveta bo občina v Uradnem listu RS 18.09.2015 objavila javni poziv promotorjem za oddajo vlog o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo za projekt ''Partizanski dom''. V kolikor na javni poziv ne bo prispela nobena vloga o zainteresiranosti, bo občinska uprava v skladu s sklepom občinskega sveta izvedla postopek prodaje Partizanskega doma.

Vprašanje:


Aleksander Hudej je spraševal kako je glede stare OŠ Podgorje. Pred leti naj bi bil sprejet sklep, da se objekt proda, a kupca ni. Vedno znova  občani opozarjajo, da gre za nevaren objekt in je možno, da se bo sam podrl. Potrebno bi bilo postaviti vsaj kakšna opozorila ali pa pripraviti nov razpis o prodaji.

Odgovor:


V zvezi s staro Osnovno šolo Podgorje je MOSG izvedla postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem in v ta namen 16.11.2012, objavila v Uradnem listu RS javno zbiranje ponudb. Izhodiščna cena je znašala 91.250,00 EUR, vendar za predmetno nepremičnino ni bilo oddanih ponudb. Stara OŠ Podgorje je vključena v pripravljajočo Strategijo upravljanja z nepremičnim premoženjem MOSG, v kateri bo tudi določen njen namen. Na podlagi ocene investicijskih vlaganj glede na stanje objekta, bo razvidno katera metoda ravnanja s premoženjem je najustreznejša oz. se bo določil vrstni red posameznih postopkov ravnanja, če prva metoda ne bo uspešna.Trenutno prostore stare Osnovne šole Podgorje  uporablja Koroški pokrajinski muzej za skladiščenje muzejskih predmetov. Podlaga za uporabo je Zakon o izvrševanju javnega interesa za kulturo –ZUJIK in Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej (Ur. List RS 56/2002) na podlagi katerih ima muzej predmetno nepremičnino v upravljanju.

 

Vprašanje:

Franc Pečovnik je povedal da so na seji VS Pameče obravnavali tematiko  »Kmetija Hrastl«. Vaščane zanima kako daleč je tam investicija, trenutno se je zaustavilo. Investicij na tej lokaciji poteka že sedem do osem let. Vprašal je, če so seznanjeni s problematiko. Pripomnil je, da je to lokacija pri cerkvi. 
Odgovor:


Strokovne službe so z zadevo seznanjene. Aktivnosti v zvezi z rešitvijo tega problema potekajo. Sklican je sestanek s stranko in predvidevamo, da se bo problem dalo rešiti.

Vprašanje:


Franc Pečovnik, je pohvalil akcijo, ki je izpeljal Boris Raj in sicer čiščenje Japonskega dresnika. Akcijo podpira in se mu zdi prav, da so se tega lotili. Bil je mnenja, da bi bilo potrebno akcijo izvesti po vsej Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:


V Mestni občini Slovenj Gradec smo seznanjeni z navedeno problematiko - prisotnost tujerodnih invazivnih rastlin, zato smo tudi z veseljem podprli aktivnosti g. Borisa Raja in civilne družbe, ki je z organiziranjem prostovoljne delovne akcije odstranjevanja te rastline,  s tem še dodatno  osvestila javnost o prisotnosti te in drugih invazivnih tujerodnih vrstah rastlin, ki rastejo v našem okolju. Svetnik nadalje predlaga, da bi bilo potrebno podobno akcijo izvesti za vso MO Slovenj Gradec.

Prepoznavanje in osveščenost  v zvezi s temi rastlinami  je pri laični javnosti in stroki čedalje večja. Japonski dresnik je rastlina, ki najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Najhitreje poseli območja, kjer je zaradi človekovega delovanja prišlo do večjih premikov zemlje. Največ ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov. Naselitev na brežine vodotokov pa pomeni, da  spada odstranjevanje teh rastlin pod jurisdikcijo države in kljub temu, da je to postal širši problem, se na državni ravni nameni za rešitev tega problema premalo sredstev. V tokratni uspešni prostovoljni delovni akciji smo lokalna skupnost in upravljavec voda sodelovali, vendar bo v primeru reševanja celostne problematike, ki bo trajala tudi dalj časa,  potrebno vložiti več sredstev.

 

 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da ga kmetje večkrat kličejo in sprašujejo kako je z gradnjo novih hlevov. Problem naj bi bil, da je praktično nemogoče pridobiti spremembo namembnosti na novih lokacijah. Porušili bi stare hleve in izgradili nove. Mnenja je bil, da tistim, ki še imajo voljo za novo gradnjo hleva, mora občina priti nasproti ali pa jim vsaj omogočiti, da bodo lahko uredili določene stvari.  Pripomnil je, da gre tukaj tudi za urejenost okolice, kmetom pa bo lažje delati v novih prostorih. 

Odgovor:


Veljavni Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec (Uradno prečiščeno besedilo PUP IZVEN NASELIJ – UPB1, Uradni list RS, št. 72/2012 in 66/14) omogočajo kmetom na kmetijskih zemljiščih gradnjo nezahtevnih objektov (kamor sodijo tudi hlevi do določene velikosti tlorisne površine). V kolikor pa se kmet odloči za gradnjo manj zahtevnega objekta in ne razpolaga s stavbnim zemljiščem, je pridobitev gradbenega dovoljenja vsekakor vezana na predhodno spremembo namembnosti zemljišča. Le te ni možno voditi za posamezne kmete ločeno, temveč je postopek enovit in zahteva sprejem občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), ki pa je zahteven in dolgotrajen postopek. V okviru sprejema OPN MOSG se zaposleni na občini še posebej trudimo, da bi bodoča namenska raba zemljišč v delu razpršene poselitve, kamor se po prostorskih predpisih uvrščajo kmetije, bila čim bolj prijazna do uporabnikov tega prostora in bi omogočala izvedbo njihovih poslovnih odločitev in razvoj kmetij.

Mestna občina Slovenj Gradec si je v okviru postopka OPN MOSG že pridobila prva mnenja na osnutek OPN. Z določenimi nosilci urejanja prostora smo se že uspeli uskladiti. Trenutno potekajo usklajevanja na področju kmetijstva. Izdelovalec akta je izdelal analizo prvega mnenja in pripravil spisek potrebnih dodatnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz zahtev ministrstva za kmetijstvo. Za nekatere predloge sprememb namenske rabe prostora bo potrebno pripraviti dodatna gradiva. Glede na velikost posega, njegovo pomembnost, namensko in dejansko rabo prostora, v katero naj bi sprememba posegla se bodo pripravile dodatne strokovne utemeljitve.

V mesecu juniju in juliju smo že pozvali pobudnike, da nam dopolnijo svoje pobude z dodatnimi gradivi. Določeno število kmetov mora predloge za potrebe kmetije obrazložiti na obrazcu »Utemeljenost posega na kmetijsko zemljišče za potrebe kmetije«. Za izpolnitev teh obrazcev je za našo občino pristojen Kmetijsko gozdarski zavod Celje, ki dela v polnem teku že izvaja.

V skladu z terminskim planom bo nov občinski prostorski načrt sprejet jeseni 2016.

Vprašanje:


Ivan Vranjek je imel vprašanje glede izgradnje kanalizacije in menil, da bi bilo potrebno s tem nadaljevati. Ne bi se smeli kar odločiti za male komunalne čistilne naprave. Čim večjemu številu občanom je potrebno omogočiti, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje. Omenil je dolino Jenine. Če se že dela vodni park, bi bilo prav, da se izgradi kanalizacija. Menil je, da bodo male komunalne čistilne naprave velik strošek in najverjetneje tudi velik zaslužek za določena podjetja. Svetniki bi morali stopiti skupaj in zahtevati, da se kanalizacija izpelje, kjer je le možno. Priklop na kanalizacije je investicija, ki se bo nekoč vračal. 

Odgovor:


Občina ima sprejeta dva operativna programa in sicer Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013 do 2017 in Program oskrbe s pitno vodo za Mestno občino Slovenj Gradec za obdobje od 2014 do 2017. V obeh dokumentih so grafično določene aglomeracije (območja) na katerih mora občina zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode ter oskrbe s pitno vodo. Aglomeracije za vsako občino določi pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Mestna občina Slovenj Gradec svojih obvez izgradnje kanalizacijskega omrežja in omrežja za oskrbo s pitno vodo na aglomeracijah še ni izpolnila in bodo predmet investiranja v naslednjih 7 do 10 let.  V kolikor se bodo predpisi za določitev aglomeracij spremenili in bo država določila nove aglomeracije, bomo pripravili novelacije operativnih programov in jih predložili občinskemu svetu. Izven določenih aglomeracij občina ne more investirati v izgradnjo komunalne infrastrukture.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je povedal, da so se tudi nanj obrnili predstavniki ČS Štibuh in ČS Stari trg glede izgradnje mostu. Izrazili so želje, da bi bilo več komunikacije med njimi in občinsko upravo. Izrazili so prepričanje, da je potrebno upoštevati tudi voljo ljudi.  Potrebno bi se pogovoriti in poiskati ustrezen kompromis.

Odgovor:


V zvezi s problematiko bo občinska uprava organizirala sestanek, na katerem bomo obravnavali prednosti in slabosti obeh predlaganih variant in poizkušali doseči konsenz.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je opozoril  na manjkajoče ogledalo pri Novi Opremi, a tem naj bi govoril že na eni izmed prejšnjih sej. Odgovor je dobil, da ko bo asfaltiranje pri koncu se bo razmislilo o postavitvi ogledala. Občani, ki se pripeljejo iz strani Gmajne, je na križišču narisana le črta, pogled na desno pa je praktično popolnoma zakrit. 

Odgovor:


Ogledalo je že postavljeno.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je vprašal glede mostu na Gmajno. Na cesti čez most je zarisana rumena črta, kjer naj bi hodili pešci. Dejal je, da gre za veliko zožitev in otroci, ki prihajajo iz varne poti so v veliki nevarnosti. Predlagal je, da se ob mostu postavi manjša brv.

Odgovor:


Izvedba brvi se bo začela 9.9.2015 in se bo zaključila nekje v 3-4 tednih.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je opozoril na problem, ki nastaja v vaškem jedru Gmajna, saj občanom iz novo asfaltirane ceste prinaša veliko količino vode. Dejal je, da bi bilo potrebno ob koncu asfalta namestiti betonsko rešetko. 

Odgovor:


Za podrobnejšo lokacijo in ogled so se predstavniki JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o. dogovorili s svetnikom, kjer se bo podal predlog rešitve.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je povedal, da krajani Gmajne pričakujejo sestanek z direktorico, tema naj bi bila pobiranje »enih in drugih prispevkov«. Pričakujejo tudi nadaljevanje izgradnje kanalizacije za višje ležeče hiše. Spodnji del Gmajne pa pričakuje, da se bo direktorica oglasila pri njih in obrazložila kdaj  bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije pri njih. Odgovora namreč do danes niso dobili.

Odgovor:


Sestanek je sklican za 23.09.2015 ob 15.30.

Vprašanje:


Peter Pungartnik, mag., je povedal, da so na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu  obravnavali problematiko varnih poti. Ukvarjali so se z varnostjo otrok in tudi voznikov in ugotovili, da je v občini veliko živih mej ob pločnikih, ki ogrožajo varnost pešcev in voznikov. Mnenja je bil, da je potrebno angažirati Medobčinsko redarstvo.

Odgovor:


Občinska uprava bo pozvala Medobčinski inšpektorat, da izvede kontrolo na terenu in primerno ukrepa.

Vprašanje:


Peter Cesar je dejal, da ga je zmotil koncert, ki je bil 08.08. 2015, ob 20.30, gostujoč pa je bil Pihalni orkester iz Hrvaške. Tega ni bilo v programu, zato ni bilo odra in stolov. Zanimalo ga je, kdo je bil organizator tega koncerta. Motilo ga je, ker nastopajoče ni nihče pozdravil, niti se jim ob koncu koncerta nihče ni zahvalil.

Odgovor:


Pihalni orkester iz Hrvaške je bil nastanjen v hotelu Vabo, saj so imeli v planu imeti 3 nastope, v Avstriji, na Ravne in v Velenju. Ker je bil  koncert na Ravnah odpovedan, so se obrnili na podjetje Vabo s prošnjo, da bi nastopali prostovoljno mimoidočim v Slovenj Gradcu.

Vprašanje:


Peter Cesar je povedal, da so v Slovenj Gradcu dobili novo trgovino Eurospin. Na lokaciji ga moti neurejenost hortikulture. Pričakuje, da se bo v prihodnje uredila hortikultura tudi pri trgovskih centrih Špar, Hofer in Lidl.

Odgovor:


Ureditvena situacija »Odloka  o ureditvenem načrtu Sotočje«, ki ga je sprejel občinski svet, vsebuje tudi zelenice in drevesa vendar ne v sklopu parkirišč, ampak posebej severno in zahodno od glavnega objekta. Objekt trgovine Eurospin je bil pred kratkim odprt in predan namenu. Menimo, da investitor, kar se tiče zelenih površin, še ni povsem končal z zunanjo ureditvijo. Neposrednega vpliva na to ali bo lastnik na zelenih površinah zasadil drevesa, grmičevje ali bo ostal zgolj pri zatravitvi, občina žal nima. Ureditev zelenih površin pri ostalih trgovskih centrih je bila prav tako določena z ureditvenimi načrti, ki jih je sprejel občinski svet. 

Vprašanje:


Peter Cesar je povedal, da se je v preteklosti na zahodnem delu občine izvedla optična napeljava. Posledica je, da so opuščeni vsi klasični telefonski priključki. Zanimalo ga je, ali lahko Mestna občina Slovenj Gradec, kot stranka, poda dopis Telekomu, da te stare vode odstrani, ker je stanje neurejeno, zapuščeno, celo nevarno. Trenutno se morajo sami lastniki zemljišč ukvarjati z problemom opuščenih vodov. 

Odgovor:


Strokovne službe bodo poslale dopis na Telekom Slovenije, da nemudoma odstranijo opuščene telefonskih drogov in nadzemeljskih vodov po izgradnji širokopasovnega omrežja. 

Vprašanje:


Peter Cesar je predlagal, da se odgovori na pobude in vprašanje podajo v krajšem obdobju in ne le na naslednji seji in sicer v roku 10 ali 14 dni. V daljšem časovnem obdobju ko ni seje, se na določene odgovore pozabi, zato je prosil da bi bili tukaj bolj ažurni. Odgovor se naj posreduje vsaj tistemu, ki je postavil vprašanje oz. pobudo, da ga bo lahko posredoval občankam in občanov.

Odgovor:


Pobudo smo upoštevali. Odgovore bomo posredovali vsem svetnikom.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je povedala, da se je na njo obrnil občan, ki pogosto kolesari čez most pri Merkurju. Gre za lesen most, ki na vrhu ni zaščiten s pločevino. Menil je, da bi bila življenjska doba mostu daljša vsaj za 50%, če bi se na vrhu zaščitil s pločevino.

 


Odgovor:


V zvezi z zaščito ograje na mostu za kolesarje pri Merkurju s pločevino sporočam, da je bilo z g. Merzdovnikom iz Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. dogovorjeno, da se v najkrajšem možnem času opravi ogled na terenu in se izvede ustrezna sanacija oz. zaščita ograje, da se s tem prepreči nadaljnje hitro propadanje konstrukcije.

Odgovori na pobude in vprašanja do leta 2014

31. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014.


Franjo Murko je podal pobudo, da se glede informiranja javnosti v primeru naravne nesreče – žledoloma, ki je bila v mesecu februarju 2014, pripravi posebna analiza.

  • Odgovor:
    Na podlagi zahteve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje smo morale lokalne skupnosti in regijske izpostave URSZR, ki nas je prizadela ujma žled, pripraviti analizo dela med naravno nesrečo, ki je tudi objavljena na naši internetni strani. Na podlagi prejetih analiz bo nato opravljena analiza dela na državnem nivoju in nato po vsej verjetnosti izdana ocena ogroženosti na podlagi katere bomo morale občine izdelati svojo oceno ogroženosti in na podlagi le te načrte za zaščito in reševanje.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Hinko Kašnik je v imenu krajanov Starega trga podal pobudo, da zaradi varnosti ponovno v nočnem času osvetlijo cerkev v Starem trgu.

  • Odgovor:
    Po Uredbi o svetlobnem onesnaževanju tovrstna osvetljava cerkva in drugih objektov ni več dovoljena. Lastniki objektov morajo sami urediti osvetlitev objektov. Prav tako so v času rekonstrukcije ceste hkrati izvedli rekonstrukcijo električnih vodov, kjer dotrajan vodnik, namenjen razsvetljavi cerkve, niso nadomestili z novim, ravno iz teh razlogov. S tem, ko se je ukinila razsvetljava cerkve, je tudi razsvetljava parkirišča, ki je v privatni lasti, manjša. Pešpot mimo župnišča pa je po izvedeni investiciji dodatno osvetljena.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na seji sveta VS Šmartno ponovno opozorili, da je potrebno urediti varno pot iz naselja Krnice do OŠ Šmartno.

  • Odgovor:
    Reševanje tematike varnih šolskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec skupaj rešujeta Oddelek za negospodarstvo ter Oddelek za gospodarstvo, kjer že pripravljajo predloge za rešitve na najbolj perečih območjih (Šmonova vas, Mislinjska Dobrava, Karnice, Gmajna, idr.).

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal kdaj bodo na križišču v naselju S8 (pri bivši stavbi Komunale) uredilo začasno krožišče?

  • Odgovor:
    Celjska cesta je kategorizirana kot regionalna cesta I. reda, kar pomeni, da zanjo skrbi Direkcija RS za ceste. Mestna občina je že večkrat dala pobudo za ureditev krožišča na predmetni lokaciji, vendar zaradi krčenja državnega proračuna za izgradnjo in vzdrževanje cest, rekonstrukcija ni bila uvrščena v njihov program. Glede na dosedanje podatke tudi v naslednjem kratkoročnem obdobju take investicije niso predvidene. Mestna občina si bo prizadevala, da se v okviru programa rekonstrukcije Celjske ceste čimprej rekonstruira tudi predmetno križišče. Problematika bo izpostavljena že na naslednjem sestanku predstavnikov DRSC in MO Slovenj Gradec.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik.

 

Aleksander Hudej je vprašal kdaj bodo v Starem trgu, v zaselku proti Žančanom, zgradili kanalizacijsko omrežje?

  • Odgovor: 
    To naselje ni zajeto v aglomeraciji, kjer je obvezna izgradnja kanalizacijskega omrežja, saj, glede na tip poselitve, izgradnja omrežja ne bi bila finančno smotrna. Predvideno je, da se bo odvajanje odplak reševalo z posameznimi malimi čistilnimi napravami oz. enotno čistilno napravo za celotni zaselek.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič.

 

Nadalje je Aleksander Hudej omenil, da so nekateri občani prostovoljno sodelovali pri odpravljanju posledic žledoloma, zato je podal predlog, da se jim povrne nekaj stroškov.

  • Odgovor:
    V zvezi s postavljenim vprašanjem lahko potrdimo in vedno znova ugotavljamo, da so se ob tej naravni nesreči ponovno dokazali prostovoljni gasilci in druge podporne enote civilne zaščite, prav tako pa tudi posamezni občani, ki so prostovoljno sodelovali pri odpravi posledic žledoloma. Teh prostovoljcev je bilo na območju celotne občine najverjetneje kar precej, saj so kakšno malenkost s ceste (pa tudi kaj bolj zahtevnega) mnogi sami odstranili, da so lahko prišli po cesti do želenega cilja. V primeru resnih težav – drevo na cesti, nevarnost padca drevesa na stanovanjsko hišo… pa je center za obveščanje za odstranitev le-teh napotil ustrezno usposobljene enote. Potem ko je bilo teh zadev že preveč naenkrat, pa se je aktiviral tudi štab CZ Mestne občine Slovenj Gradec, za organizacijsko in logistično podporo. Štab Civilne zaščite je tudi izdajal potrdila občankam in občanom o neprevoznosti ceste vsem tistim, ki niso mogli v službo - za predložitev upravičenosti izostanka iz dela. Nadalje so delodajalci na občino izstavili Zahtevke za nadomestilo izgubljenega zaslužka, torej za člane PGD, ki so operativno delovali pri odpravi posledic žledoloma. MOSG je prejela s strani vseh desetih PGD-jev tudi zahtevke za povračilo stroškov izvajanja gasilske javne službe in sicer za: popravilo poškodovanih motornih žag, mečev, verig, nakup rokavic, goriva in olje za motorne žage, gorivo za gasilska vozila, ter delno tudi za manjše agregate. Za vse to pa so bili predloženi tudi računi. Nadalje so se zahtevki nanašali tudi na plačilo interventnih izvozov vozil in moštva (zneski po obstoječem pravilniku). Pri tem dodajamo, da posamezni prostovoljni gasilci, kot fizične osebe, niso prejeli nobenih sredstev in tudi nihče drug, ki je prostovoljno pomagal pri odstranitvi posledic žleda. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da imamo za vsakega operativnega člana PGD v MOSG sklenjeno zavarovanje za 100% bolniško, kot tudi za nezgodno zavarovanje za primer nesreče pri delu. Ugotavljamo, da v zvezi s podano pobudo nimamo pravne podlage za izplačilo – povračilo nastalih stroškov (občanom udarnikom, prostovoljcem) pri odpravljanju posledic žleda.

    Odgovori pripravil: Marijan Klemenc


Peter Cesar je omenil, da so na Ozarah načrtovani tudi štirje večji poslovni objekti. Ob dejstvu, da je zelo malo zanimanja za poslovne objekte, je podal pobudo, da lokacijo omenjenih štirih poslovnih objektov spremenijo v individualno pozidavo.

  • Odgovor:
    Proučili smo željo oziroma predlog in podajamo naslednji odgovor: 

- V skladu planskim dokumentom Mestne občine Slovenj Gradec je podrobna namenska raba območja, kjer gospod Cesar predlaga gradnjo individualnih stanovanjskih hiš Ps – storitvene dejavnosti (s podrobno oznako Po2 – Volkove zare UN). V podrobni pisni razlagi plana je za to območje določeno »Storitvena cona Volkove Zare, območja manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam in stanovanjski gradnji.« 

Da bo akt skladen, je možno na tem območju izvesti spremembo in dopolnitev akta v skladu s prej zapisanim določilom. 

 V kolikor bi želeli na tem območju spremeniti podrobno namensko rabo (stanovanjsko območje nižje gostote) bi bilo to sicer možno, v kolikor bi bili izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva 56.a člen ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10,-ZUPUDPP, 106/10-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), ki se glasi: 

 »(1) Sprememba podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se dopusti brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta, če: 

– je sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oziroma drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in  

– je sprememba skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt.  

(2) Brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta so z občinskim podrobnim prostorskim načrtom dopustne naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe:  

– iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin; 

– iz območij centralnih dejavnosti v območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin;  

– iz območij stanovanj v območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin; 

 – iz posebnih območij v območja zelenih površin;  

– znotraj območij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar so v občinskem prostorskem načrtu te določene podrobneje od predpisanih. 

(3) Podrobnejša namenska raba iz prejšnjega odstavka se lahko spreminja na delu območja oziroma na celotnem območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 

(4) Občinski podrobni prostorski načrt po tem členu se pripravi na način in po postopku, kot ga ta zakon določa za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključno s predložitvijo njegovega osnutka ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zaradi odločitve o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje. 

(5) Občina po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe, te spremembe vnese v občinski prostorski načrt po postopku, kot je določen s 53.a členom tega zakona.« 

Ker v našem primeru ne gre za spremembo, ki bi bila potrebna za izvedbo občinskega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in ne za spremembo, ki bi bila skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta oziroma občinskim strateškim načrtom, če je ta sprejet kot samostojen akt, zato niso izpolnjeni pogoji, ki so pogoj, za spremembo podrobne namenske rabe po določilih 56.a člena. Tako nam ostane izdelava Sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta poslovno storitvene cone Slovenj Gradec – Ozare, ki bo upoštevala podrobno namensko rabo veljavnega plana, to je umestitev objektov s poslovno stanovanjsko funkcijo. Na kakšen način bo ta pogoj upoštevan, pa bo razvidno iz strokovne podlage, ki bo sestavni del izdelave sprememb in dopolnitev akta v tem delu.

Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

Prikaži vprašanja in odgovore

30. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 30. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014.

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 30. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014.


Peter Cesar
je omenil, da so na zemljišču pri bivši Nami odstranili nadstrešek na avtobusnem postajališču, kjer otroci čakajo na avtobusni prevoz. Zakaj so ga odstranili oziroma ali bodo uredili nadomestno lokacijo?

  • Odgovor:
    Avtobusni nadstrešek na avtobusnem postajališču za Nama Novo je bil prestavljen na novo urejeno avtobusno postajališče za šolske prevoze v Podgorju. Skupaj z Vaško skupnostjo Podgorje in vodstvom šole smo namreč ugotavljali, da je bilo staro postajališče pri Pošti iz prometno varnostnega vidika neprimerno in smo za šolo Podgorje pri tenis dvorani uredili novo avtobusno postajališče, ki je bistveno bolj varno. Avtobusni nadstrešek, ki je bil za Nama Novo smo prestavili zaradi tega, ker se tega avtobusnega postajališče ne uporablja več za vsakodnevne šolske prevoze, ampak zgolj za občasne prevoze (npr. izlet) in za občasno postajališče za srednješolce, kateri ne izstopijo že na Celjski cesti pri starem MKC-ju. Gre torej za avtobusno postajališče, ki je v zadnjih letih v ukinjanju in se ga uporablja zgolj občasno.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.


Vinko Vrčkovnik in Andrej Breznik sta opomnila, da je Mestna občina Slovenj Gradec sklenila koncesijsko pogodbo za izgradnjo kabelskega omrežja s podjetjem Elektro Turnšek, ki ga je pred kratkim prevzelo podjetje Telemach, sedaj pa se postavlja vprašanje relacije MOSG z novim lastnikom omrežja.

  • Odgovor:
    Podjetje Elektro Turnšek, s katerim je imela MOSG sklenjeno koncesijsko pogodbo iz začetka devetdesetih let, je izpolnilo koncesijske obveznosti do MOSG in izgradilo analogno kabelsko omrežje, ki je bilo v Slovenj Gradcu aktivno do izgradnje digitalnega omrežja, ki ga je podjetje moralo izgraditi v skladu z nacionalno direktivo o digitalizaciji TV programov. Analogno omrežje je sicer aktivno še danes, vendar ga operater ni več dolžan vzdrževati in bo postopoma ugasnilo. Trenutno še deluje in kolikor vemo, se bodo na njem izvajala le najnujnejša vzdrževalna dela za zagotavljanje slike tistim naročnikom, ki še vedno uporabljajo analogne sprejemnike za sprejem TV signala. Ker se, kot rečeno, koncesijska pogodba nanaša zgolj na delovanje analognega omrežja, ne pa tudi na delovanje digitalnega omrežja, sprememba lastnika (prej Elektro Turnšek, zdaj Telemach) nima direktne povezave s koncesijsko pogodbo. V vsakem primeru pa lahko ocenimo, da pogodbene obveznosti, ki obstajajo, prevzame od starega pač novi lastnik omrežja in bi s tem v zvezi lahko od podjetja Telemach pričakovali enako relacijo, kot smo jo imeli s podjetjem Elektro Turnšek vendar le v povezavi z analognim omrežjem, ki ga je prav tako prevzel od Turnška Telemach, ne pa tudi digitalnim. Vsekakor pa lahko, kot lokalna skupnost, novega operaterja pozovemo, da zagotavlja enako ali boljšo kakovost programske sheme, nivoja signala in tistim naročnikom, ki niso spremenili ponudnika, omogoči enako ali boljšo uporabniško izkušnjo, kot so jo imeli pri prejšnjem operaterju, na samo oblikovanje tržne cene naročnine pa žal nimamo več vpliva.

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič.

 

Franjo Murko je postavil vprašanje glede najustreznejšega načina informiranja javnosti v primeru naravnih nesreč, kakršen je bil februarski žledolom.

  • Odgovor:
    V zvezi z obveščanjem javnosti v času naravne katastrofe, žledoloma, lahko na svetniško vprašanje odgovorimo s sledečim: v nedeljo, 2. februarja, je štab CZ MOSG posredoval prvo informacijo za javnost že ob 8. uri zjutraj vsem medijem, s katerimi MOSG sodeluje v informativnem smislu. Informacijo so prejele tudi vse radijske postaje, tiskani mediji, televizije, saj smo jo poslali po razširjeni e-adremi vsem elektronskim medijem in njihovim dopisnikom (vsem trem radiem: Koroškemu radiu, radiu Laser, radiu Center, TV in časopisnim dopisništvom ter uredništvu STA). Štab CZ MOSG je tega dne v razmaku dveh ur ali pogosteje, odvisno od potreb, posodabljal informacije, ki smo jih nato prav tako pošiljali na vse naslove v adremi. Na spletni strani, do katere smo povezavo poslali tudi medijem, smo stanje na območju MOSG posodabljali praktično vse dni trajanja akcije sanacije, obveščali smo o reševanju situacije, posredovali sprotna obvestila o pouku, prevoznosti cest, dostopnosti do posameznih območij, dobavi električne energije in je bila v tem času na spletni strani MOSG pravzaprav ves čas podajana realna slika aktivnosti štaba CZ, enot gasilcev in vojske ter vse ostale informacije, ki bi občane, posledično pa tudi medije, lahko zanimale. Ocenjujemo, da je z naše strani bilo opravljeno vse, da je javnost, ki v takšnih trenutkih spremlja medije ali občinski spletni portal, bila relativno dobro obveščena o dogajanju že od osme ure zjutraj. Na spletni strani si lahko ogledate celoten potek obveščanja. Nekateri mediji so naravno nesrečo že v začetku vzeli zares, nekateri pač obsega katastrofe niso povzeli v ustrezni meri že takoj v nedeljo zjutraj. Vsekakor pa so v popoldanskem času tudi elektronski in tiskani mediji na Koroškem začeli intenzivnejšo obveščevalno akcijo. V tem popoldnevu se je občankam in občanom preko radia oglasil tudi naš župan ter poveljnika občinskega in regijskega štaba CZ.

    Kot rečeno, ocenjujemo, da je bilo s strani štaba CZ MOSG obveščanje sprotno, ustrezno in korektno. Kako pa so to v svojih programih povzeli slovenski elektronski, predvsem TV mediji, na to pa žal nimamo direktnega vpliva. Nadalje je omenil, da številka 113 (Policija) v času naravnih katastrof ni pravi naslov, saj se na številki 113 oglaša predstavnik OKC Policijske uprave Celje, pravi naslov je številka 112, kjer se oglaša predstavnik Regijskega centra za obveščanje RECO. Glede informiranja slovenske javnosti o dogajanju na Koroškem lahko ocenimo, da so koroške dopisnice tiskanih medijev svoje delo opravile korektno, saj smo že od nedelje zjutraj tudi od njih dobivali vprašanja, na katera smo tudi sproti odgovarjali. 

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič.

 

Aleksander Hudej je omenil, da imajo na nekaterih območjih Mestne občine Slovenj Gradec težave z GSM signalom. Predlagal je, da v spomladanskem času povabijo na ta območja strokovne službe operaterja.

  • Odgovor:
    V Oddelku za gospodarstvo pri Mestni občini Slovenj Gradec so pripravili dopis in ga poslali operaterju.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je že na prejšnji seji predlagal, da se na prehodu za pešce pri vrtcu na Maistrovi ulici zaradi varnosti čim prej uredi dodatna javna razsvetljava

  • Odgovor:
    Zadeva je urejena.

    Odgovor pripravil: Peter Čarf

 

Nadalje je Vilhelm Jeseničnik podal pobudo, da se zaradi žledoloma čim prej sestane komisija za hortikulturno urejanje mesta Slovenj Gradec.

  • Odgovor:
    Hortikulturna komisija je v mesecu marcu naredila dva obhoda po mestu in je odredila izvajalcu JP Komunala nujna sanacijska dela. Vrste zasaditve bodo določene s strani mestne vrtnarke ter predstavnika podjetja Omorika.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Hinko Kašnik je omenil cesto za bivšo Novo opremo in predlagal, da se čim prej začne sanacija le te.

  • Odgovor:
    Cesta za bivšo tovarno Nove opreme je v planu za rekonstrukcijo v letu 2014 in bodo z deli pričeli v spomladanskem času.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič


Andrej Breznik je vprašal, če so strokovne službe že pridobile rezultate glede Rženovega mostu v Pamečah.

  • Odgovor:
    V mesecu februarju smo imeli ogled mostu s projektantom, predsednikom VS Pameče – Troblje in predstavniki VGP Drava d.d. ter se dogovorili, da je najprej potrebno most očistiti, v nadaljevanju pa bo potrebno narediti pregrado, ki bo služila za zadrževanje materiala, ki ga bodo strojno nakladali in odvažali.

    O napakah projektanta oziroma izvajalca je težko govoriti, kajti most je več let normalno funkcioniral in se material ni nalagal. Problem so vedno večji nalivi, ki ob deroči vodi s seboj prinašajo tudi večje kamenje, ki se potem nekje odložijo, v tem primeru tudi pod mostom.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič
Prikaži vprašanja in odgovore

29. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013.


Hinko Kašnik
je iznesel pobudo krajanov Grajske vasi, da se na državni cesti R1/227 na Grajski vasi uredi prehod za pešce.

  • Odgovor:
    Prehod za pešce na državni cesti R1/227 na Grajski vasi je bil v projektu obnove ceste prvotno predviden in kratek čas celo označen. Po podatkih Oddelka za gospodarstvo, ki je sodelovalo pri investiciji, pa je republiški inšpektor za ceste odredil njegovo odstranitev. Gre za konveksen ovinek in voznik, ki se približuje prehodu za pešce namreč ne vidi talne prometne signalizacije. Zaradi tega bi lahko prihajalo do konfliktnih situacij med pešcem in voznikom, saj pešec prehod za pešce vidi, voznik v vozilu pa ne. Odločitev inšpektorja za ceste je po našem mnenju upravičena, saj je prečkanje ceste pešcev v tem delu bolj varno brez prehoda za pešce, saj se mora v tem primeru pešec prepričati, da na cesti ni vozila. Glede otrok, ki uporabljajo navedeni dve avtobusni postajališči in pri tem prečkajo cesto, pa bi bilo potrebno opraviti terenski ogled skupaj s starši in prevoznikom, da se ugotovi možnost izvajanja prevoza brez prečkanja cesta ali možnost uporabe kakšne od pešpoti na relaciji Grajska vas – I. OŠ. Predlagamo, da se starši čim prej oglasijo pri nas in skupaj dogovorimo možne rešitve.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Vilhelm Jeseničnik je predlagal, da se na prehodu za pešce pri vrtcu na Maistrovi ulici uredi dodatna javna razsvetljava. Nadalje je predlagal, da se javna razsvetljava uredi tudi na pokopališču v Starem trgu.

  • Odgovor:
    Vse to bodo uredili v spomladanskem času.

    Odgovor pripravil: Peter Čarf

 

Aleksander Hudej je opozoril, da je cesta od križišča Gmajna – Ozare - Stari trg v slabem stanju in predlagal, da se asfaltira makadamski del.

  • Odgovor:
    Cesta v Starem trgu je predvidena za rekonstrukcijo v letošnjem letu.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Nadalje je predlagal ureditev mostu na gozdni cesti v Velunji.

  • Odgovor:
    Predviden je ogled lokacije s strani strokovnih služb, predstavnikov vaške skupnosti ter Zavoda za gozdove RS.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič
Prikaži vprašanja in odgovore

28. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne, 29. oktobra 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29. oktobra 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29. oktobra 2013.


Odgovori na vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29.10.2013


Aleksander Hudej je opozoril, da je sistem odvodnjavanja pri OŠ Razbor v zelo slabem stanju. Večkrat so ga že sanirali, prekopali … Kdaj si bodo strokovne službe to ogledale in pripravile predlog za sanacijo?

  • Odgovor:
    Opravili smo ogled na terenu, pri katerem smo ugotovili, da razmere niso tako kritične, izvedli pa bomo manjše posege, in sicer v spomladanskem času v okviru rednega vzdrževanja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik


Aleksander Hudej je opomnil, da je na kmetiji v Spodnjem Razborju lansko leto plaz odnesel zajetje vode z črpališčem. Tega seveda zaradi obsežnosti plazu ni možno nadomestiti, je pa možnost, da se ta kmetija priključi na javni vodovod. V prejšnjem mandatu občinskega sveta so sprejeli sklep, če občani sami gradijo vodovod, jim le to sofinancira občina.

  • Odgovor:
    Lastnik kmetije iz Spodnjega Razborja se je na pobudo strokovnih služb zglasil na Komunalnem podjetju Slovenj Gradec, kjer je pridobil vse potrebne informacije za priključitev na javni vodovod. Na javni vodovod se je možno priključiti na podlagi plačila komunalnega prispevka. V kolikor bodo vsi zainteresirani pristopili k uporabi javnega vodovoda, bodo strokovne službe izdelale projekt, ki bo na podlagi plačanega komunalnega prispevka tudi izveden.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je povedal, da v Velunji podjetje Nivo ureja vodotok in sicer po šoštanjski in velenjski strani. Vprašal je ali bo to podjetje vodotok uredilo tudi na območju, ki spada pod Mestno občino Slovenj Gradec?

  • Odgovor:
    Za vprašanje glede urejanja vodotoka v Velunji smo se obrnili na podjetje Nivo, ki skrbi za omenjeni vodotok in dobili odgovor, da v svojem načrtu nimajo sredstev, namenjenih za oblogo struge, ki bi ščitila cesto. Dejali so, da je to v pristojnosti lastnika ceste, torej v tem primeru MO Slovenj Gradec. Občina bo tako poskušala zagotoviti sredstva v letu 2014 in vodotok urediti.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Aleksander Hudej je še vprašal kdaj bodo sanirali most na gozdni cesti v zgornjem delu Velunje?

  • Odgovor: 
    Za odgovor glede izgradnje mostu so se obrnili na vodjo enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu g. Kunca, saj se ta most nahaja na gozdni cesti. Odgovoril je, da izgradnja mostu v teh časih, ko primanjkuje denarja za najbolj nujna vzdrževalna dela, ni smotrna in upravičena, saj gre za slepi krak gozdne ceste, ki služi izključno za komercialne zadeve (spravilo lesa). Prav tako cesta ne vodi do nobene stanovanjske hiše. Je pa čez potok speljana pot, tako da se je možno peljati čez s tovornim vozilom in traktorjem. Ocenjena vrednost del bi bila cca 40.000,00 eur z DDV. Mogoče pa bo investicijo možno izpeljati v naslednjih letih.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič


Aleksander Hudej in Vinko Vrčkovnik sta predlagala, da v Mestni občini Slovenj Gradec uredijo več ekoloških otokov za odlaganje stekla.

  • Odgovor: 
    Komunala Slovenj Gradec se na področju ravnanja z odpadki sooča s številnimi problemi, ki jih bolj ali manj uspešno rešuje. Problem ločevanja stekla se je pojavil po zagonu Koceroda, saj se je pokazalo, da razbita steklena embalaža moti proces prebiranja suhe frakcije odpadkov. Steklo je možno odlagati na ekoloških otokih, ki so v skladu s predpisi razporejeni po celotnem teritoriju njihovega delovanja ali pa ga oddati na zbirnih centrih. Generalno lahko ugotovijo, da Komunala Slovenj Gradec občanom na področju odpadkov nudi dovolj visok standard odvoza, saj večina slovenskih komunal poleg ekoloških otokov odvaža le še mokro frakcijo. Ne glede na to, pa bodo vsako pobudo občanov za dodatne zabojnike proučili in jih v primeru dejanske potrebe tudi namestili.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Vinko Vrčkovnik je predlagal, da si strokovne službe na območju Šmartnega ogledajo sanacijo poplav v lanskem letu, saj so potrebna popravila.

  • Odgovor:
    Po jesenskih poplavah v lanskem letu je bil izdelan operativni program sanacije vodotoka Mislinja. Po informacijah izvajalca del VGP Drava Ptuj so vsa dela izvedena po projektu in zaključena. Z navedenimi deli je zagotovljena osnovna protipoplavna varnost, dokončna sanacija vodotoka Mislinja pa je odvisna od sredstev, ki jih bo »ARSO« namenila za redno vzdrževanje vodotokov.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Boris Raj, mag. je predlagal, da strokovne službe rešijo problem prometnega režima pred blokom Partizanska 11 v Slovenj Gradcu.

  • Odgovor:
    V preteklosti so na Partizanski 11 že večkrat opravili oglede in skupaj z različnimi nadzornimi odbori stanovanjskega bloka dorekli določene rešitve, ki so jih tudi realizirali. Na pobudo glede dopisa občanke iz Partizanske 11, ki ni članica nadzornega odbora, so dne 20.11.2013 sklicali skupen sestanek na terenu in dorekli možnosti za izvedbo določenih rešitev v spomladanskih mesecih naslednjega leta na podlagi prejetih predračunov za izvedbo del, ki so bila predlagana.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec


Vilhelm Jeseničnik je dejal, da se v Pamečah pojavlja problem glede parkirišč pri poslovilni vežici. Ker je tam parkirišče za poslovilno vežico in parkirišče za privatne namene, občani želijo, da se med parkirišči uredi posebna bariera.

  • Odgovor:
    Vaška skupnost Pameče–Troblje je posredovala soglasje k dostopu z javnega parkirišča pri pokopališču na parkirišče v zasebni lasti. Soglasje je bilo utemeljeno z navedbo, da lastnik zasebnega parkirišča v primeru pogrebov dovoljuje parkiranje na svojem parkirišču. Zaradi tega je smotrno, da je dostop z javnega parkirišča na zasebno omogočen.

    Odgovor pripravil: David Valič


Vilhelm Jeseničnik je opozoril, da je v Odloku o urejanju vrtičkarstva v Mestni občini Slovenj Gradec jasno napisano, da bodo na vrtičkih postavljene predpisane utice. Na območju S8 se je pojavila nadstrešnica, ki je sicer ustrezno lepo urejena. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

  • Odgovor:
    Postavitev omenjene nadstrešnice (rastlinjaka) je ob vednosti strokovne službe MOSG izvedel hišnik Doma starostnikov, ki je v neposredni bližini Skupnostnega urbanega vrta ob Celjski cesti. Dom starostnikov ima vrtiček za potrebe prostočasnih dejavnosti svojih oskrbovancev v najemu od zasebnega lastnika. Kljub temu smo dogovorjeni, da bodo v zimskem času streho pospravljali (enako kot vsi ostali), zato smo od Doma starostnikov zahtevali, da izvede streho rastlinjaka na takšen način, da bo mogoča demontaža strehe s spodnje strani.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal ali lahko strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec vplivajo, da se sanira ali odstrani objekt bivšega TC Zipo.

  • Odgovor:
    Objekt ZIPO je v zasebni lasti in temu primerna je tudi moč občine glede vplivanja na izboljšanje stanja. V primeru, ko je objekt v tako slabem stanju, da ogroža ljudi, lahko občina izkoristi Zakon o graditvi objektov in zahteva ukrepanje s strani pristojnega inšpektorja. Zakon o graditvi objektov namreč v svojem 154. členu (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji) govori:

    »V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.«

    Lastniku so za parcele na kateri stoji od požara poškodovan objekt izdali več lokacijskih informacij za gradnjo objektov, kakšni pa so dejanski nameni investitorja, pa žal niso seznanjeni.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Bojan Mestek je v imenu prebivalcev Grajske vasi opozoril, da je zelo ogrožena stabilnost stebrov javne razsvetljave na njihovem območju.

  • Odgovor:
    Opravili smo ogled stebrov javne razsvetljave v Grajski vasi in ocenili, da stabilnost stebrov še ni ogrožena, zato smo sprejeli odločitev, da ponoven ogled opravimo v naslednjem letu in po potrebi stebre zamenjamo.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Jože Vrabič je omenil, da so na tržnici v Slovenj Gradcu postavili znake pešpoti in dostava na tržnico je do 9. ure. Tega se na tržnici držijo, vendar po 15. uri, ko gredo domov občinski redarji, vsa vozila premaknejo na tržnico. Občinski redar naj izvaja nadzor tudi po 15. uri.

  • Odgovor:
    Na Tržnici so se v zadnjih letih z najemniki napolnili vsi lokali, nekateri lastniški lokali so se tudi obnovili, sama ponudba storitev se je povečala, kar ima za posledico večjo število obiskovalcev. V ta namen so se odločili, da na Tržnici deloma spremenijo prometni režim in sicer so uvedli cono za pešce in o tem osebno obvestili vse lastnike in najemnike poslovnih lokalov na Tržnici. Dejstvo pa je, da posamezni najemniki občinskih lokalov prometne signalizacije niso v celoti upoštevali. Problem se poveča v popoldanskem času, ko na Tržnico zapeljejo tudi posamezna vozila obiskovalcev. Zaradi tega so bistveno povečali nadzor nad nedovoljeno vožnjo motornih vozil v peš cono in kar nekaj kršiteljev oglobili, med njimi tudi najemnike poslovnih prostorov na Tržnici. Kršitev v celoti ne bo možno preprečiti, ker peš cona ni fizično zaprta za osebna vozila. V primeru, da se bodo kršitve še nadaljevale, bodo morali Tržnico fizično zapreti za dostop z motornimi vozili z postavitvijo potopnih valjev, kot so to morali storiti na Trgu svobode.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Jurij Šumečnik je vprašal kakšni so načrti za ureditev parkirišča na pokopališču v Starem trgu?

  • Odgovor:
    Pripravili smo začasno ureditev parkirišča v asfaltni obliki. Po ponovni analizi stroškov in zavezujočega zazidalnega načrta, ki ureja območje pokopališča, smo ugotovili, da je bolj smotrno, da se pokopališče ureja v skladu z zasnovo, kot jo opredeljuje zazidalni načrt. Časovne dinamike nadaljevanja urejanja območja pokopališča in s tem tudi asfaltiranja parkirišča zaenkrat ne moremo podati.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Jurij Šumečnik je želel pojasnila glede ureditve bivšega objekta Bellevue.

  • Odgovor:
    Podajamo naslednja pojasnila:

    1. Kateri prostorski akt ureja posege na tem območju? Na območju obstoječega objekta Bellevue velja naslednji prostorski akt: Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (UL RS 55/2002 in UL RS 91/2002), U-I-175/03 (Uradni list RS, št. 46/05), Sprememba in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (UL RS št. 68/2005), Tehnični popravek (Ur. list RS št. 101/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/2009), Odlok o razveljavitvi popravkov (Uradni list RS, št. 87/11)

    Parcela s parcelno št. 106/8 k.o. Slovenj Gradec leži v območju Sn (stanovanja nižje gostote).

    V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

    - stanovanja nižje gostote (40-80 preb./ha);
    - terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja;
    - proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;
    - šport in rekreacija.

    Na vseh zemljiščih, razen v območjih mestnih parkov, arheoloških parkov in obvodnega prostora, so dopustne naslednje vrste posegov:

    - za obstoječe objekte: prenova, dozidave in nadzidave objektov ter nadomestne gradnje – tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici; v primeru, ko se nadomestna gradnja izvaja na isti tlorisni površini in v enakih gabaritih, je ta možna brez soglasij sosedov; odstranitev objektov; sprememba namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja;
    - dopolnilne gradnje novih objektov, ki so določene z pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz 8. člena, tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici;
    - legalizacija posegov v prostor v skladu z določili tega odloka;
    - postavitve enostavnih objektov;
    - ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežje in naprave za zveze);
    - vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami;
    - ureditev javnih površin;
    - postavitve spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij.

    V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) je poleg naštetih vrst posegov dopustna tudi gradnja novih kmetij s spremljajočimi objekti v območjih kjer je kmetijska dejavnost značilna.

    2. Ali je bila izdana kakšna lokacijska informacija za gradnjo objekta za parcelo na kateri je zgrajen objekt Bellevue? Za parcelo s parcelno številko smo lastniku zemljišča kot potencialnemu kandidatu za odkup zemljišča izdali lokacijski informaciji za gradnjo objekta. Obe izdani lokacijski informaciji uvrščata parcelo na kateri je zgrajen objekt v območje Sn - stanovanja nižje gostote.

    3. Informacija glede vložene tožbe Mestne občine na Upravno sodišče.

    Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru je vodilo ločeni tožbi, zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Slovenj Gradec št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35108-388/2010-28-0641 z dne 11. 10. 2012 in o njih odločilo na sejah 21. avgusta 2013 in 18. septembra 2013. Iz sodb je razviden pravni pouk, da zoper izdano sodbo ni dovoljena pritožba (prvi odstavek 73. člena ZUS-1).

    83. člen ZUS-1 dovoljuje strankam, da vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji. Po pridobitvi pravnega mnenja, se občina za revizijo ni odločila.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Vilhelm Jeseničnik je izrekel kritiko glede gledališkega abonmaja v Kulturnem domu Slovenj Gradec in predlagal, da direktor kulturnega doma posreduje podatke o abonmajih.

  • Odgovor:
    Program smo sestavili premišljeno, s strogimi kriteriji. Kot novost smo v tej sezoni pripravili gostujoči gledališki abonma, v sklopu katerega si je mogoče ogledati šest odličnih predstav poklicnih gledališč v Mariboru, Celju in v Ljubljani. Žal se zaradi slabega vpisa ta abonma ne izvaja. Za ogled predstav v abonmaju Opera balet Maribor organiziramo avtobusni prevoz in je vštet v ceno abonmaja. Gledališki abonma ljubiteljskih gledaliških skupin je sestavljen v sodelovanju s Koroškim deželnim teatrom prav tako s strogimi kriteriji. Sodelujoče gledališke skupine so bile izbrane na podlagi referenc – vsi sodelujoči so prejemniki različnih priznanj, plaket in nagrad, ki se podeljujejo za gledališko dejavnost (obrazložitev v prilogi).

    LUTKOVNI ABONMA

    05. 10. – Lutkovno gledališče Velenje: Metuljček cekinček
    23. 11. – LG Velenje: Ne s peklenščki češenj zobat
    21. 12. – Peter Kus: Pojoči grad
    11. 01. – Maja Gal Štromar: Črkolandija
    15. 02. – LG Velenje: Janko in Metka
    15. 03. - Maja Gal Štromar: Cifromanija
    19. 04. – LG Velenje: Snežinka in rožica
    17. 05. – Čarodej Peter: Predstava za otroke

    CENA: 26€ (starši plačajo polovično ceno)
    VPISANIH: 109 abonentov

    WOLFOV KONCERTNI ABONMA

    17. 10. – Kvartet klarinetov Claritet
    27. 11. – Godalni quartet M.Ars
    12. 12. – Maja K. & Tanja V.& Sihana B.
    30. 01. – Duo Lorenz
    06. 02. – Duo Simič & Simič
    06. 03. – Trio Clavimerata
    24. 04. – Trio Amarilis
    15. 05. – Slowind

    CENA: 50€
    VPISANIH: 20 abonentov


    GLEDALIŠKI ABONMA

    20. 10. - KUD Zarja Trnovlje-Celje
    Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina
    Režija: Vojko Belšak

    17. 11. - Gledališko društvo Kontrada Kanal
    Niccolo Machiavelli: Mandragola
    Režija: Blaž Valič

    15. 12. - KD Bohinjska Bela , Gledališče Belansko
    George Bernard Shaw : Pygmalion
    Režija: Bernarda Gašperčič

    19. 01. - Kulturno društvo Domovina Osp
    Edita Frančeškin : Življenje lepo je, dokler ...
    Režija : Edita Frančeškin

    16. 02. - KUD Valentin Kokalj Visoko pri Kranju
    Dragutin Dobričanin: Skupno stanovanje
    Režija: Herman Mubi

    16. 03. - KUD Dolomiti Dobrova
    Rene de Obaldia : Veter v vejah sasafrasa
    Režija: Franci Končan

    20. 04. – Studio A
    Emigranta
    Režija: Aleksander Čaminski

    CENA: 56€
    VPISANIH: 149 abonentov

    GOSTUJOČI GLEDALIŠKI ABONMA

    SLG CELJE
    oktober 2013 - Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) / Komedija
    februar 2014 – Naše mesto / Drama

    DRAMA MARIBOR
    november 2013 – Nočni portir / Drama
    december 2013 – Nema poroka / Komedija

    MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
    Januar 2014 – Fiziki / Satirična drama
    Marec 2014 – Samba lantana / Drama

    CENA: 150€ z avtobusnim prevozom
    VPISANIH: 6 abonentov, abonma preklican zaradi premajhnega vpisa!

    ABONMA OPERA BALET MARIBOR


    -Giacomo Puccini
    Triptih (Plašč, Sestra Angelika, Gianni Schicchi)

    -Tomaž Svete
    Granatno jabolko

    -Ferdinand Hérold/Ludwig Hertel (aranžma Jean-Michel Damase)
    Navihanka

    -Giuseppe Verdi
    Aida

    -Gioacchino Rossini
    Italijanka v Alžiru

    -Rodion Ščedrin
    Carmen

    CENA: 150€ z avtobusnim prevozom
    VPISANIH: 43 abonentov

    VEČERNI FILMSKI ABONMA
    CENA: 26€
    VPISANIH: 10 abonentov


    ŠOLSKI FILMSKI ABONMA

    CENA: 17€
    VPISANIH: 54 abonentov


    SKUPAJ VSEH VPISANIH ABONENTOV JE 385
    Obiskovalci PUM-a, OZARE, brezposelni in socialno ogroženi v dopoldanskem filmskem abonmaju niso všteti!


    PRILOGA:

    Predstavitev gledaliških skupin, ki sodelujejo v Gledališkem abonmaju Kulturnega doma Slovenj Gradec v abonmajski sezoni 2013/2014

    KRČMARICA MIRANDOLINA – KUD ZARJA Trnovlje - Celje

    Režija: Vojko Belšak

    Leta 1999 je prejel Študentsko Prešernovo nagrado za nadarjenega mladega igralca
    Srečko Centrih (Fabricio).. Linhartova plaketa , Zlata Linhartova značka
    Cvetka Jovan Jekl (Mirandolina) ... Linhartova listina
    Živko Beškovnik (Markiz pl. Forlinpopolo ) ..Zlata Linhartova značka
    Tomaž Krajnc (Kavalir pl. Rippafratta) ... njegov režijski prvenec je bil uvrščen na Državno Linhartovo srečanje 2013


    MANDRAGOLA – Gledališko društvo KONTRADA, Kanal
    Režija: Blaž Valič
    1999, 2000 je B. Valič zmagal s skupino KONČNO SPREJETI na državnem prvenstvu v improvizacijah
    2005 nagrada ZLATA PALIČICA za najboljšo moško vlogo na mednarodnem festivalu igranih predstav poklicnih gledališč za otroke za vlogo v predstavi Butalci !!! v režiji Jaše Jamnika
    2008 je na dnevih komedije v Celju prejel naslov "Komedijant večera" za vlogo Camilla Chandebisa v predstavi Bolha v ušesu.

    PYGMALION – KD Bohinjska Bela, Gledališče Belansko


    Režija: Bernarda Gašperšič

    Igralka Špela Elizabeta Soklič na 15. festivalu gorenjskih komedijantov, ki je bil med 22. in 24. junijem 2012 na Dobu pri Domžalah, za vlogo Lize prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo
    POSEBNO PRIZNANJE PO PRESOJI STROKOVNE ŽIRIJE 9. FESTIVALA KOMEDIJE V PEKRAH dobi ŠPELA ELIZABETA SOKLIČ za GOVORNO OBLIKOVANJE vloge Lize Doolittlove v »Pygmalionu« Georga Bernarda Shawa v izvedbi Kulturnega društva Bohinjska Bela, Gledališče Belansko.

    ŽIVLJENJE JE LEPO, DOKLER ... – KD Domovina, Osp


    Režija in tekst: Edita Frančeškin

    Vsakoletne nagrade Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so najvišja priznanja, ki jih prejmejo posamezniki ali ljubiteljske kulturne ustanove in društva za kulturno in umetniško udejstvovanje in dolgoletno delo. Zlato plaketo za življenjsko delo je na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani prejela Edita Frančeškin, in sicer na področju razvijanja ljubiteljskega gledališča.

    SKUPNO STANOVANJE – KUD Valentin Kokalj, Visoko pri Kranju

    Režija: Herman Mubi

    Frenk Kranjec (ded Bogo)
    - leta 2012 na 8. festivalu komedije Pekre Frenk Kranjec prejme nagrado Komedijant festivala za vlogo Jožefa Švejka v predstavi Vstajenje Jožefa Švejka
    - leta 2013 na 16. festivalu gorenjskih komedijantov (Medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske) prejme nagrado za najboljšo moško glavno vlogo in sicer vlogo Dedija v predstavi Sobe in deda Boga v predstavi Skupno stanovanje.

    VETER V VEJAH SASAFRASA – KUD Dolomiti, Dobrova


    Režija: Franci Končan

    Avstrijski veleposlanik Erwin Kubesch je v petek, 15. januarja 2010 v svoji rezidenci režiserju Franciju Končanu izročil zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo na področju odrske umetnosti in za več desetletij dolgo sodelovanje z mladinskimi gledališčniki na južnem Koroškem.

    Za najboljša dela je prejel mnoga priznanja. Leta 2003 so mu za njegovo vsestransko delo na področju odrskega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem podelili Tischlerjevo nagrado, poimenovano po dr. Jošku Tischlerju, najvišjo nagrado za zasluge za slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem.

    EMIGRANTA - STUDIO A


    Režija: Aleksandar Čaminski

    Decembra 2006 – Ustanovitelj in mentor stalne gledališke delavnice »Studio A« v Slovenj Gradcu. V minulem obdobju se je več kot 30 ljudi udeležilo v aktivnostih studia. Dva člana sta bila sprejeta na AGRFT – Ljubljana. Doslej so v studiu dokončali 8 produkcij. Razen rednih nastopov na Koroškem so naše predstave igrali tudi izven naše regije (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Velenje), uvrščeni so bili v abonmajih v Slovenj Gradcu, na Vranskem in v Zrečah, itd. Svoje produkcije so izvajali na gledaliških festivalih »Državno Linhartovo srečanje« v Postojni (trikrat), »Čufarjevi dnevi« na Jesenicah in »Se dobimo pred ŠKUCem« v Ljubljani. Uresničili so tudi nekaj mednarodnih gostovanj (»Bečejski mozaik«, Novi Bečej, Srbija, 2007), »Gledališki dnevi Evropskih kultur«, Paderborn, Nemčija, 2009, ter na Umetniški univerzi (KUG) v Gradcu, 2012 v okviru manifestacije EPK Maribor 2012). Za svoje delo so dobili vrsto priznanj: 6 igralskih za glavne vloge (3 ženske in 3 moške), 3 priznanja za mentorsko delo na »Regijskih Linhartovih srečanjih« in ena nagrada za glavno žensko vlogo na Festivalu »Čufarjevi dnevi«. Produkcija »Nova ljubezen« je dobila finančno podporo in je bila uvrščena v program »EPK Maribor 2012«.

    Odgovor pripravil: Benjamin Pirnat, direktor Kulturnega doma Slovenj Gradec
Prikaži vprašanja in odgovore

27. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 27. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 27. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013


Aleksander Hudej je opozoril, da kljub začetku šolskega leta še vedno poteka adaptacija na OŠ Podgorje. Prav bi bilo, da pristojne službe poskrbijo za varnost.

  • Odgovor:
    Izvajalca smo posebej opozorili, da mora biti zaradi začetka šolskega leta še posebej pozoren in previden. Dodatno je moral zavarovati gradbišče in ob zaključku posameznih faz takoj odstraniti ves gradbeni material in opremo. Vsa dela, ki bi predstavljala kakršno koli tveganje za varnost otrok, je moral opravljati v popoldanskem času oz. med vikendom. Koordinator za varstvo in zdravje pri delu je pred začetkom šolskega leta še dodatno pregledal gradbišče podal ustrezna navodila. Vsa dela so v zaključni fazi in morajo biti končana do 20. 9. 2013.

    Odgovor pripravil: Tomaž Karničnik

 

Vilhelm Jeseničnik je povedal, da so delavci Komunale dne, 25. 7. 2013 ob 7.35 na Ronkovi 8 v Slovenj Gradcu pobrali v isti smetnjak vse smeti, tako suhe kot mokre. Dogodek je tudi posnet. Takšno ravnanje ni primerno in je neodgovorno, še posebej zato, ker Komunala kontrolira način odlaganja smeti, in sicer tako, da jih zložijo iz zabojnikov, fotografirajo in fotografije obesijo na oglasne deske v blokih.

  • Odgovor:
    Komunala Slovenj Gradec se na področju ravnanja z odpadki sooča s številnimi problemi, ki jih bolj ali manj uspešno rešuje. Z namenom, da bi izboljšali kvaliteto ločevanja odpadkov na izvoru, smo v poletnih mesecih pričeli s kontrolo suhe frakcije na terenu. Ugotavljamo, da so občani to sprejeli z odobravanjem, saj je glavni namen kontrole izobraževanje in ne kaznovanje. Z navedeno kontrolo se je potrdilo že znano dejstvo, da je ločevanje odpadkov v gospodinjstvih, ki živijo v enostanovanjskih hišah, zadovoljivo. Precej slabše pa je pri blokih, kjer je odgovornost posameznika zamegljena. Tako je pretežni del suhe frakcije iz tega območja neprimeren za prebiranje in se v nadaljevanju procesa meša z mokro frakcijo. Ne glede na navedeno pa imajo delavci Komunale obvezno navodilo, da tudi pri blokih pobirajo vsako frakcijo posebej. Neljuba napaka je bila ustrezno sankcionirana in se ne bo več pojavljala. Prav tako bo podjetje v prihodnje izvajalo več aktivnosti za izboljšanje ločevanja odpadkov v blokih.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Zdravko Krajnc je povedal, da želi občan na podeželju graditi turistični objekt, vendar to ni možno na kmetijskem zemljišču. Sicer ima tudi stavbno zemljišče, vendar je tam dvorišče, kjer takšnega objekta ne morejo umestiti. Občanom na podeželju je potrebno prisluhniti in jim pomagati iskati rešitve.

  • Odgovor:
    Stranka je imela željo izkoristiti možnost širitve stavbnega zemljišča, ki jo je dopuščal 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt-C) (Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12), a je zaradi težav pri izdelavi strokovne podlage in hitre nepričakovane odločitve o začasnem zadržanju izvrševanja prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-C do končne odločitve Ustavnega sodišča (sodba U-I-43/13-8, z dne 11. 4. 2013), to možnost zamudila.

    Trenutno reševanje poteka v skladu z možnostmi, ki nam jo nudi obstoječa zakonodaja na tem področju in to je v okviru sprejema občinskega prostorskega načrta (OPN) MOSG. Do strankine pobude je bilo zavzeto pozitivno stališče, kar pomeni, da bo pobuda ustrezno vključena v nadaljevanje postopka prijave OPN. V kolikor bo prišlo do sprememb zakonodaje, ki bi stranki omogočale hitrejšo rešitev, bomo stranko v skladu z obstoječo prakso o tem tudi obvestili in izvedli vse aktivnosti, ki bodo imele osnovo v materialnem predpisu.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Zdravko Krajnc je nadalje opozoril, da so starši učencev na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec zelo vznemirjeni, ker izvajalec izvaja dela na strehi.

  • Odgovor:
    Prvi razpis za sanacijo strehe Druge osnovne šole Slovenj Gradec je bil objavljen 6. 5. 2013. Ponudbe so bile bistveno višje od planiranih sredstev, zato so bile zavrnjene. Pripravili smo racionalizacijo popisov. Zaradi zahtevanih zakonskih rokov smo lahko drugi razpis objavili 21. 6. 2013. Takoj ko je potekel rok za pritožbe, je izvajalec podpisal pogodbo in začel z aktivnostmi na gradbišču. Organizacijo dela in življenja na šoli so prilagodili dani situaciji.

    Odgovor pripravil: Tomaž Karničnik

 

Peter Cesar je omenil, da so na Gmajni rekonstruirali del ceste. Na tem odcepu je tudi nova kanalizacija in jaški za meteorne vode. Na kratki razdalji je preko trideset pokrovov, ki so različnih višin. Odstopanja niso velika, vendar vozniki čutijo tresljaje. Podobno je tudi po sanaciji Ronkove ulice v Slovenj Gradcu, kjer je na razdalji 200 m več kot dvajset jaškov, prav tako različnih višin.

  • Odgovor:
    V zvezi z omenjeno problematiko glede postavitve pokrovov na jaških smo si stanje ogledali na dveh lokacijah. Ogledali smo si Ronkovo ulico in ureditev na Gmajni. Nekateri pokrovi in vodovodne kape so res nižje od nivelete asfalta. Razlog za to je preprost, in sicer, da pri pluženju ne bi prihajalo do poškodovanja okvirjev oziroma samih pokrovov. Res pa je, da so posamezni pokrovi mogoče nižji kot bi bilo potrebno, vendar nikakor ne gre za dve tretjini vgrajene infrastrukture. Za mnenje smo povprašali podjetje KOSTMANN d.o.o., ki ima izkušnje iz Avstrije, pri njih so nam prav tako potrdili, da je takšna praksa tudi v Avstriji. Seveda, še enkrat ponavljamo, da je na določenih jaških to višinsko odstopanje preveliko. V sled opozorilu, ki je bilo podano, bomo v bodoče še več pozornosti usmerili na to problematiko.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Peter Slemenik je vprašal kdaj bodo izvedli obnovo mrliške vežice v Šmartnem? 

  • Odgovor:
    Kot je bilo že navedeno na seji sami, za mrliško vežico v Šmartnem pripravljamo projekt, saj je obseg predvidenih del tolikšen, da je potrebno za to pridobiti gradbeno dovoljenje. Obnova je predvidena v naslednjem proračunskem letu.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik se je navezal na pobudo ČS Štibuh, ki jo je iznesel na prejšnji seji in se navezuje na ekološke otoke. Zahvalil se je za odgovor, ki ga je posredoval predsedniku in članom ČS Štibuh. Ampak le-ti z odgovorom niso zadovoljni in dejstva, ki so predstavljena, naj ne bi držala. Predlagal je, da so v bodoče predsedniki obveščeni, kaj se bo v posamezni četrtni ali vaški skupnosti dogajalo.

  • Odgovor:
    Strokovne službe bodo v prihodnje poskušale še bolj sodelovati z vaškimi skupnostmi in njihovimi vodstvi, saj, kot je pravilno navedel svetnik, so oni tisti, ki dejansko najbolj poznajo svojo vaško oz. četrtno skupnost in so dejansko prvi, od katerih se lahko dobijo povratne informacije.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Peter Pungartnik, mag. je dejal, da so občani dolžni odlagati steklo v posebne zabojnike. Vendar je le-teh izjemno malo. V kolikor Komunala stekla ne bo več pobirala, mora na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec zagotoviti zadostno število zabojnikov.

  • Odgovor:
    Problem ločevanja stekla se je pojavil po zagonu Koceroda, saj se je pokazalo, da razbita steklena embalaža moti proces prebiranja suhe frakcije odpadkov. Steklo je možno odlagati na ekoloških otokih, ki so v skladu s predpisi razporejeni po celotnem teritoriju našega delovanja ali pa ga oddati na zbirnih centrih.

    Generalno lahko ugotovimo, da Komunala Slovenj Gradec občanom na področju odpadkov nudi dovolj visok standard odvoza, saj večina slovenskih komunal poleg ekoloških otokov odvaža le še mokro frakcijo. Ne glede na to pa bomo vsako pobudo občanov za dodatne zabojnike proučili in jih v primeru dejanske potrebe tudi namestili.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d. o. o.

 

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da so na mostu na kolesarski stezi pri Merkurju že pred časom ukradli samopolnilne luči. Občani opozarjajo, da je tam ponoči zelo temno. Nadalje je dejal, da je v Šmartnem od Tajhtarjevega mostu proti Tomaški vasi struga zaraščena, zato bi jo bilo nujno potrebno očistiti.

  • Odgovor:
    Luči, ki so bile nameščene na mostu pri Merkurju, so bile na sončno energijo in dokaj drage.  V letošnjem letu ni bilo planiranih finančnih sredstev za postavitev novih. Bomo pa zadevo poskušali urediti v letu 2014.

    Glede čiščenja struge pri Tajhterjevem mostu lahko zagotovimo, da bomo strugo oz. zarast očistili najkasneje do konca novembra.

    Pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da je sanacija Suhodolnice nujna. Krajani, ki živijo ob Suhodolnici, so zelo zaskrbljeni in se bojijo večjih nalivov.

  • Odgovor:
    Dela na Suhodolnici so se začela. V letošnjem letu se bo izvedlo čiščenje zarasti in reševanje pretočnosti, v naslednjem letu pa regulacija do predvidenega obsega, ki zajema traso od mosta pri Nami do mosta pri pokopališču.

    Pripravil: David Valič
Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013


Aleksander Hudej je vprašal kdaj bodo sanirali dva udora na cesti Podgorje, od Podgorja pod kmetijo Strgar in še malo nižje. Treba bo narediti škarpo in izrazil je bojazen, da bodo z deli pričeli šele pozno v jeseni, ko se lahko pojavijo vremenske nevšečnosti.

Odgovor:
Sanacija udorov se bo začela predvidoma v mesecu septembru, saj se bo sanacija objektov financirala s strani državnega proračuna, kot odprava posledic naravne nesreče. Občina je pogodbo o financiranju že podpisala in čaka samo še na podpis ministra. Takoj po prejemu pogodbe se bodo dela začela izvajati, saj je bil postopek javnega naročanja že izpeljan in na podlagi tega izbran izvajalec.

Odgovor pripravil: David Valič

 

Jože Vrabič je opozoril, da na zaključku Gosposvetske ceste v Slovenj Gradcu pri zavijanju v levo na Celjsko cesto pogosto nastajajo zelo veliki prometni zamaški. Predlagal je, da se postavi prometni znak »obvezna smer v desno« in se lahko vozniki na krožišču pri bivši Nami obrnejo na Celjsko cesto. Vprašal je, če je to možno.

  • Odgovor:
    Predlog postavitve prometne signalizacija obvezna smer desno oziroma prepovedano zavijanje levo na priključku Gosposvetske ceste na Celjsko cesto (državna cesta R1/227) je z vidika propustnosti samega priključka neprednostne ceste sicer smiseln, vendar le v času popoldanske konice. V drugih časih se zastoji ne pojavljajo tako intenzivno. V primeru postavitve predlagane signalizacije se bo gostota prometa po Meškovi ulici po vsej verjetnosti povečala, predvsem v času konice. Na podlagi Zakona o cestah je pristojnost za postavitev prometne signalizacije na priključkih državnih cest na Direkciji Republike Slovenije za ceste. Preden se pošlje Vaš predlog za dopolnitev prometne signalizacije na DRSC bomo predlog obravnavali še na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Jože Vrabič je povedal, da se večkrat vozi mimo lepo urejenega Parka herojev v Slovenj Gradcu. Na zadnji svečanosti v parku so ponovno ugotavljali, da se še vedno po tem spomeniku in po grobnici vozijo skejterji. Predlagal je, da namestijo majhne nastavke in s tem skejterjem preprečijo vožnjo.

  • Odgovor:
    Problem, ki ga omenja svetnik Jože Vrabič bomo rešili s postavitvijo arhitekturne ovire v obliki konfinov, ki bodo sovpadali s spominskim obeležjem. Postavitev bomo izvedli v sklopu ureditve spomenika padlim borcem v osamosvojitveni vojni, ki bo v tem parku postavljen predvidoma do konca leta.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Hinko Kašnik je iznesel pobudo ČS Legen, da se pri igrišču na Legnu uredi priključek za tekočo vodo.

  • Odgovor:
    Zadeva je bila predana JP Komunala d.o.o. in bo urejena v najkrajšem možnem času, tako da bo možno dostopati do vode za pitje in umivanje.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik je opozoril, da so predstavniki ČS Legen nezadovoljni s postopki pri izgradnji zelenih otokov. Navajajo, da niso bili dobro informirani o tem kje bodo ti otoki zgrajeni, niti jih niso pristojni vprašali za mnenje, kakšne so njihove želje ali rešitve. V kolikor je možno prosijo, da se ta dela zaustavijo in se pristojne službe nemudoma sestanejo s predstavniki četrtne skupnosti in uskladijo lokacijo zelenih otokov v tej četrtni skupnosti.

  • Odgovor:
    Predstavniki JP Komunala d.o.o. so lokacije zelenih otokov uskladili s strokovnimi službami. Oblika ekoloških otokov je enotno urejena za celotno občino. Prav tako so bili predstavniki JP Komunala na lokacijah predvidenih ekoloških otokov, tako da so bili stanovalci o lokacijah otokov seznanjeni.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik je opomnil, da so že pred časom na seji govorili o protiprašnih zaščitah na kmetijah, kjer vodijo povezovalne ceste. Zanimalo ga je ali so planirana kakšna finančna sredstva za izgradnjo teh protiprašnih zaščit ali je to le v okviru proračuna v vaških skupnostih.

  • Odgovor:
    Posebna sredstva v proračunu za namen protiprašnih zaščit niso predvidena, ampak se to ureja v sklopu proračuna vaških skupnosti.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Peter Cesar je omenil, da si Slovenj Gradec kot mesto kulture vsekakor zasluži lepše in bolj urejeno pokopališče. V Starem trgu pripravljajo še en del zemljišča za grobove tako za klasičen kot tudi žarni pokop. Nekatere občane zanima kako je z možnostjo mesta za raztros posmrtnih ostankov. Vprašal je ali je ta projekt možno izvesti v kratkem času. Nanj so se obrnili tudi nekateri občani, ki imajo grobove tik ob živi meji in le ta je na nekaterih mestih v zelo slabem stanju.  

  • Odgovor:
    Celovit in kvalitetno narejen ureditveni načrt (UN) mestnega pokopališča je mesto Slovenj Gradec dobilo pred dvanajstimi leti. Ker je bilo vse do letošnjega leta prostora v starem delu pokopališča dovolj, širitev po UN ni bila aktualna. Kljub temu se je v preteklosti urejanje v manjši meri izvajalo mimo UN. Šele letošnje leto je mestna občina na podlagi UN pristopila k prvi fazi večje širitve mestnega pokopališča v kateri je predvidena ureditev štirih večjih otokov, ki bodo namenjeni klasičnim in žarnim pokopom. V sklopu del, ki so ta čas ravno v izvajanju, se bodo uredile povezovalne poti z robniki, položile se bodo inštalacije za ozvočenje in razsvetljavo, položile se bodo cevi za odvod padavinske vode, zasadilo se bo drevje, uredilo se bo mesto za zbiranje odpadkov. V UN je predvidena lokacija za raztros posmrtnih ostankov locirana na skrajno zahodnem delu novega pokopališča, ki predstavlja eno od naslednjih faz širitve pokopališča, časovnica realizacije katere pa je v veliki meri odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Vse do takrat oblika take vrste pokopa v MOSG žal ne bo mogoča.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Peter Cesar je omenil, da se je zaključilo Slovenjgraško poletje. Prireditve so bile dobro obiskane in z dobrim programom. Zmotilo ga je, da so avtomobili bili parkirani na Sokličevem trgu, da so bili parkirani neposredno pred spomenikom, med spomeniki, nadalje, da so tam koši za smeti, na trgu je koš za košarko in kup takih zadev. Avto od podjetja za ozvočenje je stal tik ob župnišču na pločniku in menil je, da bi morali takšne stvari odpravili. Problem parkiranja na Sokličevem trgu ni samo v času Slovenjgraškega poletja, pač pa tudi v ostalih dnevih.

  • Odgovor:
    V zvezi parkiranja osebnih vozil pri župnišču na Sokličevemu trgu gre izključno za parkiranje osebnih vozil uporabnikov župnišča oz. lastnikov zemljišča Župnijski urad Slovenj Gradec. Gre za del zemljišča parc. št. 519 v velikosti 752 m2, kjer pa je tudi del Sokličevega trga. Občinsko redarstvo na delu zasebnega zemljišča ne izreka sankcij.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Peter Cesar je opozoril, da tabla pri železnem mostu v Slovenj Gradcu v zelo slabem stanju, pravzaprav neuporabna in menil je, da bi jo morali zamenjati.

  • Odgovor:
    Tabla se bo zamenjala.

    Odgovor pripravil: David Valič
Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013.


Vilhelm Jeseničnik je vprašal kdo skrbi za semaforje, namreč na nekaterih križiščih so namestili odštevalnike, pa že kar lep čas ne delajo.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je z odštevalniki opremila tri križišča in sicer vsa tri križišča, kjer prometni tok ni reguliran na podlagi gostote prometnega toka v križišču in kjer so časovni intervali  konstantni. Na ostalih semaforiziranih križiščih, ki so krmiljeni na podlagi prometnega toka v križišču preko induktivnih zank, zaradi previsokih stroškov investicije žal to ni mogoče, saj znaša znesek opreme štirikrakega semaforiziranega križišča okoli 10.000,00 €. Glede na to, da smo skupaj z drugim dobaviteljem in izdelovalcem odštevalnikov iz Avstrije poiskali cenovno ugodnejšo rešitev (2.500,00 € za štirikrako križišče) je slabost te rešitve v tem, da teh odštevalnikov ni možno namestiti na semaforizirana križišča, kjer je prometni tok v križišču reguliran preko induktivnih zank na podlagi same količine prometnega toka. Druga slabost oz. pomanjkljivost pa je ta, da se ti odštevalniki samodejno nastavljajo na podlagi zaznavanja izmenične električne napetosti v semaforski glavi in torej niso neposredno vezani s krmilno semaforsko omarico, kar ima za posledico njihovo občasno nekaj minutno ugašanje oz. nedelovanje. To pomeni, da je njihovo delovanje pravilno in ne pomeni, da so v okvari ali da ne delujejo, kar misli marsikateri voznik. Res pa je, da nam že od same namestitve naprej, odštevalniki v križišču pri Katici povzročajo težave v delovanju, kjer gre za težavo v programski opremi in kompatibilnosti s samo semaforsko glavo. V tem trenutku v tem križišču trije odštevalniki od štirih ne delujejo, kar pa ne pomeni, da je kakor koli oviran promet ali zmanjšana prometna varnost v samem križišču.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Aleksander Camlek je v imenu lastnikov psov predlagal, da se v bližini novega MKC postavijo koši za pasje odpadke.

  • Odgovor:
    Koš za pasje iztrebke pri MKC-ju je naročen in bo nameščen v najkrajšem možnem času.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal koliko Mestno občino Slovenj Gradec stanejo prenosi sej občinskega sveta.

  • Odgovor:
    Kot je na 25. seji svetniku gospodu Jeseničniku že odgovoril župan, MOSG namenja za obveščanje javnosti o svojih aktivnostih preko lokalne televizije mesečno neto 492,00 EUR, v ta okvir pa sodijo tudi prenosi sej mestnega sveta, torej lahko odgovorimo preprosto, da direktno za prenose in snemanja sej mestnega sveta MOSG ne namenja nič oziroma je slednje zagotovljeno v okviru omenjenega zneska. MOSG namreč namenja za delovanje internega kanala oziroma Televizije Slovenj Gradec zgolj minimalni znesek, s katerim so zagotavljana sredstva, ki jih za oddajanje programa zahtevajo agencije, v okvir teh sredstev pa je zajeto tudi predvajanje in snemanje ter videomontaža občinskih prireditev, snemanje, videoobdelava in predvajanje sej občinskega sveta ter njihova priprava za objavo na internetu ter zakup in vzdrževanje spletnega prostora na portalu VIMEO.COM, kjer so seje javno dostopne, objava videostrani informativne narave za MOSG in občinski svet ter vaške in četrtne skupnosti ter javne zavode in izobraževalne ustanove.

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič

 

Vilhelm Jeseničnik in Boris Raj, mag. sta predlagala, da se sanira križišče na Celjski cesti – Maistrova ulica.

  • Odgovor:
    Cestišče na Celjski cesti pri križišču stare lokacije Komunalnega podjetja bo na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec sanirano iz sredstev vzdrževanja za državne ceste.  Opravljena bodo le nujna vzdrževalna dela, ki zagotavljajo varen promet.  Na tej lokaciji je pripravljen idejni projekt krožišča, ki ga je izdelala Mestna občina Slovenj Gradec in ga predala v pregled »DRSC« na Ministrstvo za promet. Po zadnjih informacijah po rebalansu Državnega proračuna, investicija ni uvrščena v plan za leto 2013-2014.

    Vzdrževalna dela bodo zaključena v začetku meseca julija.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Franc Pečovnik je opomnil, da v Pamečah na pokopališču zaključujejo približno 80 % projekta, pa ga zanima kako je z žarnim zidom, ki je tudi bil vključen v ta projekt. Zgodi se lahko, da na pokopališču ne bo več prostora, če tega ne bodo hitro uredili.

  • Odgovor:
    Glede na to, da je bila investicija v mrliško vežico ravno zaključena, se izgradnje žarnega zidu v taki obliki, kot je bilo predvideno v projektu, ne bomo mogli lotiti.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Franc Pečovnik je nadalje vprašal kako bo s sanacijo reke Mislinje. Zdaj gredo že v drugo polovico leta, pa se še ni nič kaj ne dogaja in jesen bo hitro tu.

  • Odgovor:
    Dela na vodotoku Mislinja v delu industrijske cone Pameče se bodo začela izvajati v mesecu avgustu.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Aleksander Hudej je dejal, da odkar so na podeželju uredili optično omrežje, priključki na to omrežje niso več v funkciji. Mogoče je še kje kdo, ki je še priključen, ampak to so morali na Telekomu sami poskrbeti, da so preusmerjali in da se to omrežje odstrani. Na Telekomu so v lanskem letu obljubili, da bodo to uredili v spomladanskem času. Zdaj pa so to obstoječo omrežje na nekaterih mestih popravili. Očitno nimajo resnega namena, da to odstranijo. Prosil je, da se strokovne službe z njimi o tem dogovorijo. Ljudje so pričakovali, da bodo to odstranili in marsikomu se zdi neumno, da po travnikih in njivah še stojijo ti drogovi.

  • Odgovor:
    Pogovori s Telekomom so v teku, tako da bomo lahko več informacij podali na naslednji seji.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Zdravko Krajnc je dejal, da je nekaj občanov nanj naslovilo vprašanje kako je s projektom regulacije Suhodolnice preko kohezijskih sredstev. Razpis ni bil uspešen, opravljen je bil v skupni vrednosti v višini 750. tisoč eur in prijavil se je samo eden izvajalec, to je VGP, ki pa je imel predračun v višji vrednosti. To pa zaradi tega, ker je imel zajeta dodatna dela iz popisa leta 2004. Krajane ob tem vodotoku zanima, če mestna občina kaj več ve o tem, kaj se bo tu še dogajalo. Sicer je tu še rezervni scenarij, ki naj bi poglobil Suhodolnico v višini pol metra. Krajane je upravičeno strah, ker se je lani zgodila ta katastrofa.

  • Odgovor:
    Projekt Suhodolnica se nadaljuje. Po nam posredovanih podatkih je predvidena realizacija v mesecu oktobru. Ostala dela na vodotokih po programu odprave posledic naravne nesreče potekajo nemoteno.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je v imenu občanov postavil vprašanje zakaj je fiksni del za priklop na plinovodno omrežje tako visok.

  • Odgovor:
    Kot večina cen komunalnih dobrin je tudi cena plina sestavljena iz dveh delov: cene plina kot blaga in cene  omrežnine. Cena plina kot blaga (cena m3 plina) se oblikuje prosto, saj si odjemalci sami izbirajo najbolj ugodnega dobavitelja. Ceno omrežnine pa oblikujejo posamezni sistemski operaterji, ki so pooblaščeni od lokalne skupnosti in so dolžni upravljati omrežje v skladu z zakonsko regulativo. Pomeni, da morajo omrežje vzdrževati in nadzirati,  opravljati meritve porabe plina, plačevati najemnino (amortizacijo), voditi evidence, itd.

    Cena omrežnine, ki se prav tako deli na fiksni in variabilni del, se določa v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Ul.RS št.61/2012 in 64/12-popr.)  in jo pred uveljavitvijo odobri Agencija RS za energijo.

    Tako uveljavljene cene Komunale Slovenj Gradec so povsem primerljive s podobnimi sistemskimi operaterji.

    Za primerjavo podajamo primer omrežnine za porabo do 1500 m3/leto in do 2500 m3/leto.

 

Tabela: Primerjava letnih zneskov za distribucijo plina po lokalnih skupnostih

   

Zneski brez DDV

Distributer

Letni znesek- distribucija 1.500 Sm3 (Cdk3)

Letni znesek- distribucija 2.500 Sm3 (Cdk4)

MO Slovenj Gradec

233,48

323,19

MO Celje

177,29

305,47

MO Maribor

204,57

312,77

MO Ljubljana

241,80

361,97

MO Velenje

283,82

458,84

Občina Ravne

302,48

380,38

Občina Dravograd

321,36

407,86

       

Odgovor pripravil Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.. 

Prikaži vprašanja in odgovore

24. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 23. aprila 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 23. aprila 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 23. aprila 2013

 

Peter Slemenik in  Vinko Vrčkovnik sta omenila poškodbe brežin in plazišč po poplavah in dejala, da bo potrebna sanacija le teh. V zvezi s tem sta želela pojasnilo.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je dne 07.05.2013 organizirala sestanek »Poplavna varnost v Mestni občini Slovenj Gradec« na katerem so bili predstavniki pristojnih ministrstev in sicer Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za gospodarski razvoj  in tehnologijo, ARSO, koncesionarja za urejanje vodotokov VGP Drava Ptuj ter predstavniki podjetij v industrijski coni ob Suhodolnici in Mislinji, ter stanovalci ob Suhodolnici. Tema sestanka je bila izvedba projekta regulacije Suhodolnice, izvedba protipoplavne zaščite v industrijski coni Pameče, zadrževalnik Homšnica, uvrstitev MOSG v karto poplavne ogroženosti, program celovite sanacije vodotokov v MOSG, protipoplavna zaščita tovarniških objektov Johnson Controls. Predstavniki ministrstev so nas obvestili, da je Vlada RS sprejela sklep za sanacijo porečja Drave v skupni vrednosti 5,8 mil. eur, od katerih odpade na porečje Meže in Mislinje 1,37 mil. eur. Za sanacijo porečja Mislinje in Suhodolnice je namenjenih 680.000,00€. Razpis za izvebo del je že pripravljen in v kolikor bodo sklenjene pogodbe (brez pritožb na razpisih za oddajo del) se naj bi dela pričela konec poletja.

    V okviru sanacije Homšnice, pa se pripravlja tudi prostovoljna delovna akcija »Homšnica 2013« katere pobudnik in organizator je Raj Boris, mag. in se bo odvijala dne 22.06.2013 in 29.06.2013 v sodelovanju z pristojnimi strokovnimi službami.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Jurij Šumečnik je omenil 16. člen Statuta Mestne občine Slovenj Gradec, ki govori, da občinski svet v okviru svojih pristojnosti  določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let in sprejme program ter letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.  Menil je, da bodo morali svetniki k temu z občinsko upravo resno pristopiti in tudi nekaj narediti na tem področju.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec ima narejene vse letne programe varstva pred naravnimi nesrečami, ki pa jih občinski svet ni obravnaval, ampak jih je v preteklosti sprejemal župan. Občinski svet pa naj bi obravnaval petletni načrt varstva pred naravnimi nesrečami.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Boris Raj, mag. je dejal, da je na Svetu za preventivo in vzgojo je v letošnjem letu že podal pobudo, da se čim prej pristopi k ureditvi križišča pri Zadrugi Stari trg. Tam sledijo toku prometa, kjer se srečajo otroci, ki prihajajo iz Prve osnovne šole ali gredo tja in s tistim prometom, ki je pred semaforjem iz Starega trga oziroma Podgorja. Ta sistem je absolutno nevaren in je nesprejemljiv. Zato je apeliral na vse pristojne, da se resno lotijo tega problema in ta semaforiziran sistem dopolnijo tako, da bo varno.

  • Odgovor:
    Mestna občina ima pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za dograditev semaforizacije v križišču Gozdna pot – Podgorska cesta – Stri trg, ki je sicer na državni cesti R1/227, vendar, ker gre za semafor v naselju mora celotno investicijo na podlagi Zakona o cestah izvesti Mestna občina Slovenj Gradec. Ocenjujemo, da bi za dograditev semaforizacije potrebovali okoli 50.000,00 €, ki pa jih letošnji proračun ne predvideva.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Peter Slemenik je omenil kolesarsko stezo pri podhodu, ker so ga krajani obvestili, da je prišlo do udora enega dela pri kolesarski stezi in, da ne bi bilo večjih poškodb, bi bilo treba le te sanirati.

  • Odgovor:
    Sanacijska dela na kolesarski stezi, se bodo izvedla v sklopu letnih vzdrževalnih del, ki jih izvajamo vsako leto.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Aleksander Hudej je v primeru, če bo prišlo do čiščenja vodotokov predlagal, da material ne odvažajo na kakšno odlagališče,  ampak ga koristno uporabijo. Mogoče pri gradnji občinskih cest ali ga odpeljejo na deponijo in ga uporabijo kasneje. Seveda pa morajo strokovnjaki povedati, če je ta material primeren za tovrstne primere.

  • Odgovor:
    Čiščenje vodotokov je v izključni pristojnosti ARSO, ki so odgovorni za posamezne hudournike in reke. Le z njihovim dovoljenjem je možno naplavljeni material koristiti za druge namene. Pri nas je bila ta praksa koristno uporabljena za gramoziranje cest na področju vodotoka Velunja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je opomnil, da je na relaciji Podgorje - Sp. Razbor, pod kmetijo Strgar, že bila postavljena škarpa. Zdaj se je le ta znižala in prevrnila. Menil je, da je bila  narejena nestrokovno. Zato je predlagal, da se pri izgradnji nove izvaja poostren nadzor.

  • Odgovor:
    Pri rekonstrukciji ceste na Razbor je bila pod kmetijo Strgar zgrajena škarpa  oz. pilotiran oporni zid. Po takratnih geoloških raziskavah je bil predpisan izveden ukrep, ki je zadovoljiv takratno aktivnost plazenja. Po desetih letih se je na tem območju erozijsko delovanje povečalo, plazenje se je pojavilo na širšem območju objekta, prav tako se je povečala prekomerna obremenitev ceste in neugodne vremenske razmere.

    Za sanacijo nastale situacije je že izdelan projekt, ki zajema širše območje plazenja z vsemi potrebnimi geološkimi raziskavami. Če  bodo zagotovljena potrebna sredstva, se bo sanacija pričela že v tem letu.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja. Pristojen službe so si ogledale predvsem tiste poškodbe, ki so proti cesti. Ceste k sreči ni odneslo, ampak če bo večja voda, bo poškodovana tudi cesta. Na hitro so izračunali, da bi bilo potrebno zgraditi okrog 220 metrov škarpe. Ve, da so problem finančna sredstva,  vendar neko rešitev morajo najti, da preprečijo nadaljnje poškodbe. V drugem delu, kjer je gozdna cesta, pa so poškodbe še večje. Na Zavodu za gozdove so odgovorili, da za popravilo nimajo finančnih sredstev, vendar bo treba poiskati neko rešitev.

  • Odgovor:
    Vodotok Velunja v zgornjem toku v večjem delu meji na gozdno cesto, ki jo je v zadnjem neurju precej poškodovalo. Po zagotovilih Zavoda za gozdove bo prevoznost zagotovljena, za večje posege pa v tem letu zaradi hude zime ne bo denarja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Janez Smrekar je prebral prošnjo občana Branka Pirnata iz Podgorja. Gre za nevarnost, da zemeljski plaz zasuje in še bolj poškoduje njihovo hišo. Nad hišo se je v mesecu novembru odtrgal plaz. Ker zemlja pritiska na stene hiše, so na stenah  nastale razpoke, zaradi taljenja snega in deževja, pa so stene zelo vlažne. Vsak dan se bojijo dežja, ker je velika verjetnost, da bo zemlja zasula hišo. Po opravljenem projektu za sanacijo bi le ta stala cca 43. tisoč eur. Tega pa sami nikakor niso zmožni financirati, zato prosijo za pomoč pri sanaciji.

  • Odgovor:
    Plaz nad hišo Branka Pirnata je bil evidentiran kot neposredna ogroženost bivalnih prostorov. Zato je naša služba takoj pristopila k izdelavi geološkega poročila in izdelave projekta za sanacijo. Projekt je izdelan, potrebno se je dogovoriti za finančno konstrukcijo sanacije.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Goran Razgoršek je opozoril, da je bil Rženov most v Pamečah narejen nekoliko nefunkcionalno. Kanal pod mostom je speljan nepravilno, saj se pod mostom nabira kamenje ter dračje in je že doseglo slab meter pod mostom.  Struga in prekati pred mostom so narejeni nefunkcionalno. Menil je, da pri močnejšem deževju lahko pride do katastrofe, zato bi tu bilo treba najti eno rešitev.

  • Odgovor:
    Most in ureditev cestišča sta izvedena po projektu. Ne bi se strinjal, da je projekt izveden nefunkcionalno, kajti ob vseh neurjih, ki so bila od izgradnje most, je voda normalno odtekala. Kar se tiče nabiranja kamenja in dračja, pa ni napaka v mostu, da bi bil nefunkcionalen, to pač voda prinese iz zgornjega toka. Prej bi rekel, da je to malomarnost krajanov,  ki ob vodotoku zlagajo les in razne druge stvari. Material, ki je pod mostom, pa je v fazi čiščenja.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Goran Razgoršek  je omenil blok v Pamečah in oddaljenost vhoda od ceste, ki je samo okrog 4 metre. Že krajani Pameč se zaradi tega pritožujejo in še sreča, da ni prišlo do katastrofe. Pozimi, ko je poledica, se otroci igrajo in so dejansko na cesti. Zato predlagajo, da se v predelu petih metrov naredi zaščitna ograja.

  • Odgovor:
    S problematiko so strokovne službe že seznanjene in so JP Komunali Slovenj Gradec že naročili izvedbo postavitve cvetličnih korit med vhodom v blok in cesto. S tem ukrepom se bo preprečilo, da bi zaradi neposredne bližine ceste prišlo do neljubih posledic.

    Odgovor pripravila: Edita Dolinšek

 

Peter Pungartnik, mag. je omenil priklope na kanalizacijo oziroma na čistilno napravo. Postavlja se vprašanje kaj na tistih delih, kjer ne bo možnosti priklopov na čistilno napravo. Nekatere občine na Koroškem jih prehitevajo in to je predvsem občina Dravograd. Ta občina je povabila na predstavitev lastnike hiš tudi z območja mestne občine in dobili so informacijo, da bo Občina Dravograd sofinancira individualne čistilne naprave. Vprašal je kakšna je vizija mestne občine v zvezi s tem oziroma kaj bodo naredili  na tistih območjih, kjer ne bo možnosti priklopa na čistilno napravo. Dejal je, da bo treba občanom o tem podati informacijo. Bliža se leto 2015, ko bodo gospodinjstva prisiljena nabaviti individualne čistilne naprave. Teh je na podeželju veliko in po vsej verjetnosti bodo morali pripraviti strategijo in zagotoviti tudi finančna sredstva za subvencije.

  • Odgovor:
    Strokovne službe se zavedajo pomembnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Pristopilo se je k popisu manjkajočih priklopov na kanalizacijsko omrežje na območju aglomeracij, ki jih je možno priključiti na čistilno napravo. Za te se pripravljajo projekti za prijavo na razpis za sofinanciranje izgradnje manjkajočega kanalizacijskega omrežja. Za posameznike, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ne bo možno pa je v pripravi odlok, ki bi uredil sofinaciranje postavitev čistilnih naprav. Rok za ureditev je leta 2017, v primeru mesta Slovenj Gradec pa leto 2015. Realizacija oz. sredstva za sofinanciranje pa se bodo predvidela v proračunu za leto 2014.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je v Šmartnem na treh delih reka Mislinja naredila veliko škodo in na nek način bodo morali poiskati finančna sredstva ter pomagati pri sanaciji.  Še posebej v Trebuški vasi pri občanu Gašperju, kjer so vsi seznanjeni s problemom. Leta in leta že obljubljajo pomoč in do sedaj niso nič naredili.

  • Odgovor:
    Reka Mislinja je pri zadnjih poplavah naredila veliko škode vse od Pameč in proti Mislinjski občini. Celotna struga je bila večkrat pregledana, popisana in ocenjena  je bila vsa škoda. ARSO območje porečja Drave Maribor je skupaj z Mestno občino pripravil plan sanacij na posameznih lokacijah , kjer je bila narejena največja škoda. Natančni terminski in finančni plan je bil posredovan na sestanku dne 07.05.2013, kjer so sodelovali vsi  potrebni akterji, ki so odgovorni za sanacijo nastalih razmer. Sanacija struge reke Mislinje, ki je bila poškodovana ob poplavah, se je pričela izvajati.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je zima letošnje leto zelo poškodovala ceste. V  Šmartnem in v Turiški vasi so s strokovnimi službami mestne občine in Komunale opravili nekaj ogledov in dejansko je sredi cestišča na nekaj mestih utrgan asfalt. Dejal je, da ne želi, da se pristopi k sanaciji na tak način, kot zadnje čase to vidi. Pridejo  službe s suhim asfaltom, ga vržejo iz vrečke, dvakrat ali trikrat udarijo z lopato in gredo naprej. To je treba sanirati strokovno in z nekim nadzorom. Bolje je, da se odpovedo kakšnemu projektu v kateri vaški skupnosti, s tem seznanijo predsednike vaških skupnosti in sanirajo ceste.

  • Odgovor:
    Poškodbe na asfaltnih cestah smo si ogledali  (Damjan Merzdovnik, Vinko Vrčkovnik in Dražen Topič) ter se dogovorili, da se bodo napake sanirale v sklopu letnega vzdrževanja cest.(predvidoma v mesecu juniju)

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Boris Raj, mag. je glede na to, da so zagotovljena finančna sredstva tudi za ČS Polje, ker so lani pač ugotovili, da ni bilo možno izvesti nekaterih projektov in so tudi letos zagotovljena finančna sredstva za obnovo asfalta na Tomšičevi ulici od številke 5 do vključno 11, vprašal kdaj se bo to začelo izvajati. Zagotovljena imajo tudi finančna sredstva za obnovo kanalizacije za Tomšičevo ulico in ga je prav tako zanima kdaj se bo to predvidoma začeli izvajati. Seveda imajo še nekaj udarnih jam, zlasti je opozoril na problem teh jam na križišču Celjska cesta Maistrova ulica, kjer se srečajo z državno cesto.

  • Odgovor:
    Projekt ureditve Tomšičeve ulice in ureditev meteorne kanalizacije se bo pričel izvajati po 20. juniju. Izvajalec je izbran in prav tako je podpisana pogodba. Sanacija določenih delov, kjer so luknje v asfaltu, pa smo v teh dneh sanirali.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da ni dolgo tega, ko so obnovili Glavni trg in Trg svobode in opozoril, da se pojavlja že veliko gradbenih napak. Nedopustno je, da se kamen, ki krasi Glavni trg, nadomesti z navadnim betonom, nekdo mora kontrolirati, kar se v mestu dogaja.

  • Odgovor:
    Beton, ki je bil namesto kamna, je bila le začasna zadeva. V teh dneh se izvaja zamenjava betona z kamnom.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da so prejeli dopis Sveta staršev OŠ Šmartno v zvezi s prevozi otrok in predlagal, da so z odgovorom seznanjeni tudi svetniki.

  • Odgovor je v priponki.
Prikaži vprašanja in odgovore

23. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so jih podali člani na 23. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so jih podali člani na 23. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013


Aleksander Hudej se je javno zahvalil vsem izvajalcem, ki so vodili letošnjo zimsko službo. Izrekel je pohvalo, da je bila zimska služba dobro organizirana.

  • Odgovor:
    Svetniku se v imenu izvajalcev in strokovnih služb iskreno zahvaljujemo za izrečeno pohvalo, saj jih v sklopu pobud in vprašanj ponavadi ne zasledimo.

    Odgovor pripravil: David Valič, vodja Oddelka za gospodarstvo

 

Bojan Mestek je dejal, da se je nanj obrnila občanka glede položnic za Komunalo. Na položnicah, ki so jih prejeli zadnji mesec, so napisane nove tarife oziroma postavke, zato bi rada pojasnilo, kaj pomenijo.

  • Odgovor:
    Na položnicah, ki so jih občani prejeli v februarju 2013, je naše podjetje poleg svojih storitev prvič zaračunalo tudi storitve za družbo Kocerod. Priznati je potrebno, da je zaradi zakonskih zahtev na položnici veliko podatkov in je za povprečnega uporabnika težko razumljiva.

    Glede na to, da se v tem mesecu obetajo dodatne spremembe (prehod na obračun po prostornini posode za občane), pripravljamo obširno obrazložitev, ki bo skupaj s položnicami v maju poslana vsem uporabnikom in bo objavljena tudi na spletni strani podjetja.

    Načrtujemo tudi spremembo oblike položnice v smislu, da bo na začetku izpisan povzetek za vse dejavnosti, ki bo lažje razumljiv, v nadaljevanju pa bodo predstavljene zakonsko predpisane podrobnosti.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o..

 

Jože Vrabič je v imenu članov Sveta zavoda JZ Spotur postavil vprašanje glede dotrajanega objekta poleg Doma na Partizanki. Zanima jih kaj je s tem objektom, kdo je lastnik, ali sploh imajo kakšno funkcionalno zemljišče. Sprašujejo tudi kaj lahko naredijo s strani mestne občine, ali lahko objekt odstranijo. Predlagal je, da lastniki odgovorijo vsaj to kakšno vizijo imajo s tem objektom.

  • Odgovor:
    Kot lastniki objekta, ki je dotrajan, se z polno odgovornostjo zavedamo zatečenega stanja. V okviru Partnerstva za zahodno Pohorje, smo skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec, že leta 2005 pričeli s skupnimi aktivnostmi okrog nadomestne gradnje. V GTC Kope d.o.o. smo pripravili idejne zasnove za izgradnjo treh APP objektov (24 APP enot), Mestna občina Slovenj Gradec pa se je zavezala za temeljito obnovo Partizanskega doma in aktivno vlogo pri iskanju investitorjev. Z znanimi investitorji smo pričeli aktivnosti okrog izgradnje novih objektov, a so se aktivnosti ustavile, zaradi zahtev denacionalizacijskih upravičencev. Kasnejše gospodarske razmere pa so praktično ustavile celoten investicijski ciklus. Za našo družbo, trenutno stanje predstavlja predvsem velik gospodarski problem. V GTC Kope d.o.o. smo, poleg družbe Vabo d.o.o., edini v celoti izpeljali zastavljen investicijski ciklus. Izgradili smo potrebno infrastrukturo, celoten sistem zasneževanja in dve novi žičniški napravi. Pomanjkanje turističnih postelj na območju gorsko turističnega centra Kope predstavlja za našo družbo že resen gospodarski problem. Danes na Kopah manjka približno 750 turističnih postelj, ki bi nam lahko zagotavljale normalne pogoje poslovanja in omogočile trajnostni razvoj centra. Žal, zadnji dve leti, ni bilo izvedenih nobenih aktivnosti, ravno nasprotno, opažamo celo velik upad števila nočitev v Partizanskem domu. Predlagam, da v najkrajšem možnem času skličemo skupen sestanek vseh odgovornih za razvoj turizma na Kopah in skupaj prevetrimo možnosti, kako skupaj pridobiti nove investitorje. V GTC Kope d.o.o. pa smo še vedno pripravljeni odstopiti lokacijo dotičnega objekta, kot nadomestno gradnjo vsakemu investitorju, ki bo izkazal resen namen za gradnjo in trženje novih turističnih prenočitvenih kapacitet na Kopah!

    Odgovor pripravil: Srečko Jesenšek, direktor GTC Kope d.o.o.

 

Jurij Šumečnik je predlagal, da uredijo parkirišče na pokopališču v Starem trgu. Zaradi razmočenih tal, je v tem času težko parkirati.

  • Odgovor:
    Parkirišče na pokopališču v Starem trgu se bo začelo urejati v mesecu maju. Tam bo izveden asfaltna prevleka dela parkirišča v obsegu ok. 1.200 m2, kar predstavlja parkirne prostore za okrog 60 avtomobilov.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Janez Smrekar opozoril na problem ureditve križišča pri gostilni Rogina v Podgorju.  Ugrezanje ceste zdaj ni samo moteče, ampak tudi nevarno, ker je asfalt razpadel in se lahko zgodi, da bo kdo tam imel prometno nesrečo. Na zadnji seji je to problematiko izpostavil svetnik Aleksander Hudej in dobil odgovor, da je za popravilo tega odgovoren upravitelj za državno cesto, to se pravi VOC Celje. To ni res, ker se ta luža nahaja na občinski cesti, pred priključkom na to križišče. Glede na to, da je ta problematika stara že kar nekaj let in na to kar naprej opozarjajo, je predlagal, da se le ta sanira. Prosil je, da se pisni odgovor pošlje tudi na Vaško skupnost Podgorje.

  • Odgovor:
    Sanacija dela križišča za katerega je pristojna občina, se bo s strani JKP v sodelovanju z upravljavcem državne ceste VOC Celje začela urejati v začetku poletja.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Janez Smrekar je nadalje omenil, da je v Mestni občini Slovenj Gradec kar nekaj plazišč, tri večja so tudi na območju Vaške skupnosti Podgorje. Eno je še posebej problematično, to je plaz na cesti Umek - Sveti duh. Tam se cesta počasi pogreza, problem pa je velik predvsem iz tega vidika, ker je to edina povezovalna cesta zaselka z dolino. Teren so si ogledali tudi geologi, zato ga zanima kdaj bodo izvedena sondiranja terena in kako bodo postopali v prihodnje.

  • Odgovor:
    Vsa plazišča v Mestni občini Slovenj Gradec so evidentirana in se vseskozi spremljajo. Za najbolj problematične lokacije so že izdelani idejni  projekti rešitev z geološkimi poročili. Plaz na cesti Sveti duh je specifičen primer, ki se opazuje že več let. Za rešitev nastale situacije se ponujata dve rešitvi, prvič: projektant ceste bo preveril možnost prestavitve ceste, na ta način bi bila lažja sanacija plazu in drugič: če to ne bo možno, bo potrebno narediti temeljito geološko raziskavo terena in plaz skupaj s cesto sanirati na podlagi izdelanega projekta. Vse rešitve bodo podane do konca meseca aprila.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Zdravko Krajnc je omenil plaz proti občanu Sedarju na Gmajni in dejal, da je dobil že precejšnje dimenzije in je samo dobra dva metra od cestišča na levi strani ter se močno poseda. Zadnjič je že vprašal v imenu vaške skupnosti, kdaj bodo to sanirali, pa so dobili odgovor, da se pripravljajo projekti. Izrazil je bojazen, da bo cesta postala neprevozna.

  • Odgovor:
    Plaz na Gmajni je prav tako kot vsi ostali plazovi evidentiran in pod stalnim opazovanjem. Po ogledu geologa in projektanta cestne stroke sta trenutno predlagani dve rešitvi: cesta se prestavi v brežino in se tako zagotovi nemotena prevoznost vozil v obe smeri ali zaščita posedene brežine z armirano zemljino. Trenutno smo v fazi zbiranja podatkov o višini sanacije.

    Potrebno je tudi povedati, da je do plazenja v veliki meri prišlo zaradi posega lastnika sosednjega zemljišča v varovalni pas lokalne občinske ceste- predvsem odkopavanje in izgradnja tako imenovanih »teras«.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Vilhelm Jeseničnik je povedal, da se je nekaj občanom obrnilo nanj s vprašanjem kako je s parkiranjem tovornjakov ob Francetovi cesti ob Petrolovi bencinski črpalki. Tovornjakarji namreč tam parkirajo celo vrsto tovornjakov in jih celo servisirajo. Vendar  ta prostor ni primerno urejen in prav bi bilo, da se poostri nadzor.

  • Odgovor:
    Problem parkiranja tovornih vozil pred bencinsko postajo Petrol nasproti Spara nam je poznan. Tovorna vozila so pričela na tej lokaciji parkirati takoj za tem, ko je Mestna občina Slovenj Gradec omenjeno zemljišče prodala podjetju Kograd Igem. Ker je zemljišče v zasebni lasti, občinsko redarstvo nima pristojnosti izvajanja nadzora na navedeni površini.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet
Prikaži vprašanja in odgovore

22. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013

Odgovori na vprašanja in pobude, ki so bila podana na 22. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013.

Odgovori na vprašanja in pobude, ki so bila podana na 22. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013.


Jurij Šumečnik je dejal, se je kar nekaj krajanov naselja Legen obrnilo nanj in ga opozorilo, da se na Legnu množično pojavljajo golobi. Menda jih nekdo celo goji na podstrešju in ena hiša je prazna, kjer se zadržujejo. Menil je, da so krajani glede tega upravičeno razburjeni.

  • Odgovor:
    V zvezi z gojenjem golobov kot tudi z naseljenimi golobi v zapuščeni hiši zadeva ne spada v pristojnost lokalne skupnosti ampak med državne pristojnosti za kar bi bilo potrebno obvestiti veterinarsko inšpekcijo. Občani lahko pristojno službo obvestijo sami, lahko pa prijavo z opisom natančne lokacije, posredujejo na MOSG in bomo vlogo odstopili pristojnemu organu.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet


Peter Pungartnik, mag. je dejal, da so na Vaški skupnosti Sele obravnavali tematiko v zvezi s prevozi otrok. Problem je glede varne dostave otrok v šolo in v vrtec. V zimskih razmerah je izredno nevarno za udeležence v cestnem prometu, ne samo tistih, ki tam ustavljajo, tudi za vse ostale, ki se vozijo tam mimo. Vprašal je kako občina načrtuje rešitev tega problema. Že v lanskem letu so se dogovorili za idejni projekt za obračališče, da bi ta vozila, ki pripeljejo otroke v šolo, izločili iz cestnega prometa.

  • Odgovor:
    Na Mestni občini Slovenj Gradec smo pristopili k izdelavi projektne ureditve obračališča pred Podružnično osnovno šolo Sele. Po pridobitvi projektnih predlogov in ocene investicije se bomo odločili kdaj bo možno investicijo tudi izvesti. Pri usklajevanju projektnih predlogov pa bo seveda sodelovala tudi Osnovna šola in Vaška skupnost Sele.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet

 

Peter Punagartnik, mag.  je omenil prometno varnost na križišču na Podgorski cesti. Občani postavljajo vprašanja glede ureditve prometa pri Zadrugi, v zvezi s Prvo osnovno šolo. Ni sporno, da je tam avtobusno postajališče in otroci lahko varno gredo v šolo in se vrnejo do avtobusa, sporno je vključevanje ostalih udeležencev, ki se pripeljejo iz Starega trga oziroma tistih, ki se pripeljejo iz smeri Prve osnovne šole. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so to že obravnavali in predlagali, da postavijo prometni znak obvezna smer desno. Menil je, da bi to bila dobra začasna rešitev. Vizija občine pa bi morala biti, da se dodatno postavita dva semaforja.

  • Odgovor:
    Semaforiziran prehod za pešce in križišče Gozdna pot – Podgorska cesta leži na državni cesti R1/227. Postavitev prometne signalizacije na priključkih državnih cest je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. O predlogu za postavitev prometne signalizacije in sicer prometnega znaka II-45,1 »obvezna smer desno« iz smeri Gozdne poti proti Podgorski cesti smo o tem obvestili pristojni organ, vendar še čakamo na njihovo odločitev. Prav tako pa smo naročili in v lanskem letu tudi dobili Prometno študijo »Ureditev semaforiziranega križišča na regionalni cesti R1-227, odsek 1423 v km 9,0«, ki predvideva dograditev semaforizacije na stranskih priključkih. Ker gre za semaforizirano križišče v naselju je za vzdrževanje in investicijo na podlagi Zakon o cestah za to pristojna lokalna skupnost. Ocenjujemo, da bi dograditev semaforizacije znašala okoli 60.000,00 €.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet

 

Peter Cesar je dejal, da so ga občani obvestili, da na nekaterih javnih institucijah ni izobešenega delovnega časa. Predlagal je, da pristojne službe to preverijo in uredijo.

  • Odgovor:
    V občinski upravi smo celostno pristopili k urejanju javnih in zelenih površin že pred časom. Leta 2011 je občinski svet sprejel Odlok o uporabi javnih površin v MOSG (Ur.l. 45/2001), katerega del zajema tudi reklamne napise, objave, oglase in ostale objekte za oglaševanje. Da bo odlok v polni meri zaživel, je potrebno kot dodatek odloka izdelati še pravilnik  o ureditvi izveskov, reklamnih napisov in drugega uličnega pohištva, kar imamo  v planu s sodelovanjem spomeniškega varstva izdelati še letošnje leto.  Drugače pa mislim, da neizobešenje delovnega časa s strani nekaterih inštitucij ni v povezavi s čakanjem na pravilnik, saj bi na oddelku za urejanje prostora ponudili pomoč pri izbiri izveska ali info table vsakomur, ki bi se oglasil.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja  

 

Aleksander Hudej je dejal, da nekateri občani sprašujejo, kaj bo s tem, ker še vedno nekatere občinske ceste niso odpisane. Vprašal je, kakšen status teh zemljišč. Vedo, da v proračunu tega nimajo, saj občani tudi ne silijo, da bi se to kar odpisalo, ampak neke odgovore morajo dobiti, kaj bo s tem. 

  • Odgovor:
    Po Mestni občini Slovenj Gradec predvsem zaradi njene geografske lege poteka veliko cest in poti, ki lastniško še niso urejene oziroma prenesene v javno dobro, podoben problem pa se pojavlja tudi po vseh drugih občinah. Lastništvo se trudimo reševati postopoma, glede na razpoložljiva proračunska sredstva, saj je v večini primerov potrebno zemljišča za cesto še predhodno odmeriti s strani pristojnega geodeta. Pri cestah, zgrajenih v javno korist, v kolikor je posamezna cesta že odmerjena (ima svojo parcelno številko), je možen takojšen brezplačen prenos na občino oziroma v javno dobro, ter s tem takojšnja razbremenitev občanov. Občanom, ki se tako želijo rešiti »bremena« nepremičnine, ki je še vedno vpisana kot njihova last, svetujemo, da se oglasijo na Oddelku za gospodarstvo, kjer bomo skupaj pogledali dejansko in pravno stanje ter jim pojasnili nadaljnji postopek prenosa nepremičnine, ali pa na naš naslov podajo pisno vlogo za brezplačni prenos. Stranke v tem primeru ne bremenijo nobeni stroški, prav tako celoten postopek prenosa zemljišča vodi občina, potrebno pa je seveda sodelovanje zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča (podpis pogodbe in overitev podpisa).

    Odgovor pripravila: Silva Tomažič, Oddelek za gospodarstvo

 

Aleksander Hudej je dejal, da so na Vaški skupnosti Podgorje so ponovno opozorili na odsek ceste pri gostilni Rogina v Podgorju, kjer se nabira voda in predlagajo, da je treba to sanirati.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je že večkrat opozorila vzdrževalca ceste, to je sedaj VOC Celje d.d., da je potrebno sanirati del odseka pri gostilni Rogina. Ker je to državna cesta, občina nima pristojnosti za izvajanje del na tej cesti. Tudi v letošnjem letu bomo poskušali rešiti težavo z opozarjanjem vzdrževalca ceste, da končno reši ta problem.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Aleksander Hudej  je opozoril, da v Mestni občini Slovenj Gradec nimajo organizirane pregledniške službe za ceste in tovrstne zadeve, da bi lahko občan tudi zvečer preglednika poklical in rekel, kam naj gre na ogled.  Sicer mu nekateri zagotavljajo, da je, vendar je težko priti do njega. Opozoril je, da je zaradi slabe ceste težko prišel na sejo, vendar, če bo nekdo šel v sredo ali v četrtek pogledati, ko bo to spet zmrznilo, pa bo sneg zapadel, mu to nič ne koristi. Predlagal je, da organizirajo pregledniško službo.

  • Odgovor:
    Komunala Slovenj Gradec d.o.o. ima celo leto organizirano dežurno službo za vzdrževanje cest in javnih površin, ki vključuje tudi dežurno službo za izvajanje zimske službe. Na telefonsko številko  dežurne službe za vzdrževanje cest in javnih površin št. 031 809 080 lahko občani pokličejo 24 ur na dan in sporočijo morebitne pomanjkljivosti na cestah in javnih površinah. Poleg dežurne službe za vzdrževanje cest in javnih površin komunalno podjetje z dežurno službo  (tel. št. 051 605 111) zagotavlja tudi nemoteno obratovanje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega in plinovodnega sistema, opravljanje pogrebne dejavnosti ter odpravljanje nujnih okvar na stanovanjskih in poslovnih objektih. Vse telefonske številke za dežurno službo in seznam dežurnih delavcev je objavljen na spletni strani podjetja, internetni naslov: http://www.komusg.si.

    Odgovor pripravil: Damjan Merzdovnik, JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Jurij Šumečnik je dejal, da želi pisni odgovor kakšno plačilo prejema direktor podjetja DSO d.o.o..

  • Odgovor:
    Odgovor je bil podan v sklopu odgovorov na vprašanja 21. seje.

    Odgovor pripravil: Darko Sagmeister, direktor občinske uprave

 

Zdravko Krajnc je dejal, da so se nanj obrnili krajani Grajske vasi zaradi ceste od Klanca proti Perjaku. Tam je v prvem delu cesta zelo strma, ovinkasta in ozka, zato imajo krajani en kup težav. Opozarjajo tudi, da jim zaradi slabe ceste in poledice ne dovažajo pozimi pošte, ne odvažajo smeti in odgovor Komunale je bil, da je za ta del ceste pač škoda avtomobila. Klicali so dežurno službo, da so jim pripeljali pesek, pa pravijo ti občani, da zjutraj ob petih že grejo v službo in si ne morejo sami posipati, skratka imajo en kup težav. Cesta je res zelo ozka v tistem delu, ovinkasta in dva avtomobila se tam ne moreta srečati, zato bi bilo potrebno to cesto v tistem delu razširiti in redno vzdrževati.

  • Odgovor:
    Cesto, ki jo navajate, smo si ogledali prav v dneh, ko je bilo snega največ. Z vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa je bila cesta prevozna. Prav ob našem ogledu smo srečali vozilo Javnega podjetja Komunala , ki je pobiralo smeti. V zvezi z dostavo pošte pa bi se bilo potrebno neposredno obrniti na Pošto Slovenije.

    Kot veste, je bila količina snežnih padavin v letošnjem letu res izjemna, kar je povzročalo težave na večini cest, tudi širših. Glede razširitve ceste predlagamo, da vaška skupnost takšen poseg vključi v nabor predvidenih investicij, kar bo omogočilo, da se bo razširitev ceste vključila tudi v proračun Mestne občine Slovenj Gradec.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Vinko Vrčkovnik je dejal, da so pred tremi leti ali mogoče štirimi leti zamenjali luči na javni razsvetljavi v Šmartnem - pokopališče Žabja vas. Septembra v lanskem letu so položili zadnji asfalt, že prej pa je stala javna razsvetljava in luči so bile postavljene od pokopališča pa do konca Žabje vasi. Pri otvoritvi te ceste je opazil, da je bilo zamenjanih sedem svetlobnih teles, od Polone pa do ovinka pri Škrabcu. Ko je vprašal predsednika vaške skupnosti, ali je seznanjen s tem in po čigavem naročilu so bile zamenjane te svetlobne luči, saj so bile stare samo tri do štiri leta, mu je ta odgovoril, da s tem ni seznanjen in o tem ne ve nič. Potem je tudi na občini vprašal in tudi oni o tem ne vedo nič. Zanima ga, zakaj so zamenjali te luči, če pa so se menjale iz  razloga, da so to varčevalne luči, potem imajo v Šmartnem ali pa kjerkoli drugje v občini luči stare več kot 20 ali 25 let in bi se raje menjale tam, ne pa te, ki so bile postavljene pred tremi leti. Menil je, da to ni racionalno in ni prav, da se to tako dela, sploh pa, da se dela brez vednosti vaške skupnosti. Prosil je za odgovor, kdo je naroči zamenjavo teh luči.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je v sklopu investicije rekonstrukcije ceste v Žabjo vas izvedla zamenjavo obstoječih svetilk na javni razsvetljavi, ker smo pri prijavi na razpis za omenjeno rekonstrukcijo ceste takšno zamenjavo tudi prijavili in ker stare luči po novi zakonodaji niso bile več ustrezne. Kot veste, je bila omenjena investicija sofinancirana v deležu nekaj več kot 75% in v kolikor svetilk ne bi zamenjali, bi nam lahko delež sofinanciranja zmanjšali. Novo nameščene luči ustrezajo novi zakonodaji o javni razsvetljavi.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Peter Cesar je ugotavljal, da so danes na seji veliko govorili o zemljiščih, o stavbnih zemljiščih, o športnih objektih in seveda o prepotrebnem denarju v proračunu, pa ga zanima, kako je z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča na primer na športnih objektih. Kot primer je omenil poligon za motokros, ali bo tudi tu obvezno plačilo nadomestila za stavbna zemljišča. Pa je tu letališče in nadalje okoli parkirišč. Kako je z nadomestilom okrog stavbnih zemljišč na parkiriščih v obrtni coni Pameče in pa kje drugje. Enkrat so razpravljali tudi o nadomestilu stavbnih zemljišč na območju term, pa so rekli, da je še treba doreči zadeve. Skratka en pregled nadomestil stavbnih zemljišč na vseh teh objektih letališče, motokros, letališče, terme, parkirišča in vse to.

  • Odgovor:
    Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju »NUSZ«) se v Mestni občini Slovenj Gradec zaračunava na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Ur. list RS, št. 11/2004 – v nadaljevanju »odlok«). Po določbah Odloka se višina NUSZ zaračunava tudi na podlagi komunalne opremljenosti in glede na dejstvo, da se motokros steza nahaja na območju, kjer ni nobene komunalne opreme, torej tudi ni zakonske podlage za zaračunavanje NUSZ. Na ostalih športnih objektih se pa NUSZ zaračunava po določbah odloka, v kolikor ni lastnik teh objektov Mestna občina Slovenj Gradec ali društvo, ki se financira iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec – določbe 11.b člena odloka. Letališče v Mislinjski Dobravi ni obremenjeno z nadomestilom za uporabo stavnega zemljišča na podlagi določb Zakona o letalstvu (Ur. list RS, št. 81/2010 – UPB 4), saj je opredeljeno kot javno letališče in vsa letališča, ki so vključena v sistem javnih letališč, so infrastrukturni objekti državnega oz. lokalnega pomena. Ostali objekti okrog letališča (gostinski obrati, parkirišča, bungalovi…) pa so normalno obremenjeni z NUSZ po določbah odloka. Za javna parkirišča NUSZ ne zaračunavamo, saj se ta parkirišča nahajajo na parcelah v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. Drugače pa je to urejeno na parkiriščih, ki se nahajajo okoli podjetij in trgovskih centrov, kjer so lastniki dolžni plačati za parkirišča NUSZ kot za zazidana stavbna zemljišča – določbe 5. člena odloka. Za področje term se NUSZ prav tako za zdaj še ne zaračunava, saj zakonsko določeni pogoji za zaračunavanje le-tega še niso izpolnjeni. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) so namreč kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. S četrtim odstavkom 218.b člena sprememb ZGO-1 je določeno, da se med nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi parcele, ki imajo javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Z podrobnejši pregled podatkov o zaračunavanju NUSZ so le-ti na voljo na Oddelku za gospodarstvo.

    Odgovor pripravil: Sebastjan Počej, Oddelek za gospodarstvo

 

Boris Raj, mag. je izpostavil problem neurejenosti ekoloških otokov oziroma odlagališč odpadkov na stičišču Celjske ceste in Tomšičeve ulice in tam se kljub temu, da so te zadeve že izpostavili in se pogovarjali, niso spremenile v ničemer. Še poslabšale so se. Tako, da je tudi svet četrtne skupnosti na zadnji seji to problematiko obravnaval in še enkrat daje pobudo, da občina preko svojih služb opozori in pozove Komunalno podjetje, da v okviru svojih dolžnosti, pristojnosti uredi odlaganje odpadkov, ne zgolj na tistem mestu, ki ga je zdaj omenil, pač pa na celotnem območju mesta Slovenj Gradec. Govoril je tudi o Cankarjevi ulici, tudi tam se razmere v ničemer niso spremenile in stojijo kante kot bi jih nekdo z letala spustil na tla in jih razmetal po ulici. To je nedopustno.

  • Odgovor:
    Ravnanje z odpadki je vsekakor tema, ki je že več kot desetletje zelo aktualna. V tem času je bilo veliko govora in aktivnosti okrog izvedbe, umestitve v prostor in urejenosti ekoloških otokov. S trenutnim stanjem pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Komunalno podjetje je v zadnjem obdobju znotraj mesta uredilo nekaj novih otokov, ki so obdani s fasadnimi ploščami iz zelene plastike. Praksa je pokazala pomanjkljivosti uporabljenega materiala, zato smo v preteklem letu postavili dva prototipna otoka, ki sta obdana z lesom. Na osnovi navedenega smo se s strokovnimi službami MO SG (g. Temnikar) in podžupanom MO SG g. Cesarjem dogovorili, da bo g.Temnikar izdelal dokumentacijo za ekološke otoke, ki jih bomo obnavljali in gradili v prihodnje. V letu 2012 smo na vseh ekoloških otokih zamenjali stare dotrajane kante z novimi. Na splošno ugotavljamo, da se je kakovost ločenega zbiranja odpadkov, tako na ekoloških otokih, kot tudi po sistemu mokro – suho, v zadnjem času znatno izboljšala. Žal pa to ne velja za večino blokov. Suha frakcija iz tega območja se namreč še vedno predeluje na MBO napravi, torej brez prebiranja. Stanovalci Celjske ceste 36 so problematiko lokacije njihovih zabojnikov obravnavali na Zboru lastnikov dne, 27.1.2011 in dne, 28.3.2012. Upravnik jih je opozoril, da so svoje posode brez dovoljenja lastnika postavili na občinsko zemljišče ob obstoječem ekološkem otoku ter, da so prostor za svoje odpadke dolžni urediti sami, na svojem funkcionalnem zemljišču. Ker so menili, da njihovo zemljišče  ni najbolj primerno za zabojnike, so se odločili, da se bodo poizkusili dogovoriti s stanovalci Celjske 38 za skupno odlaganje, če pa to ne bo uspelo, bodo kante umaknili nazaj v bivši prostor za odpadke, kjer je sedaj kolesarnica. Obravnavani stanovalci svoje obveze v dveh letih niso izpolnili, da je stanje še slabše, pa so poleg njihovih postavili zabojnike še stanovalci Celjske 34. Ob tako velikem številu zabojnikov na enem mestu in ob upoštevanju dejstva, da mimo tega prostora vodi zelo frekventna peš pot, urejenosti na tem mestu ni mogoče zagotavljati. Komunala SG nima nobene pristojnosti, da bi stanovalce prisilila k upoštevanju predpisov, v tem primeru Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji. To je izključna pristojnost inšpekcijskih služb. Podoben primer je območje Cankarjeve ulice. V tem delu je naše podjetje na osnovi dovoljenja MO SG postavilo nov, že v uvodu omenjeni zeleni ekološki otok. Takoj so se ob urejenem prostoru znašli še zabojniki za suhe in mokre odpadke bližnjih stanovalcev, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so za prostor za svoje odpadke dolžni sami poskrbeti. Ob tem je seveda potrebno pojasniti, da pa je večina stanovalcev v blokih to razumela in si takšne prostore uredila. Dovolite, da ob navedenem poudarimo, da se naše podjetje zaveda svoje odgovornosti, da večkrat naredimo in bomo tudi v prihodnje naredili več, kot od nas zahteva zakonodaja. Za več uspeha pa bo nujno potrebno sodelovanje in sprejemanje odgovornosti tudi drugih pristojnih služb.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Boris Raj, mag. je iznesel problem na okviru vozišča državne ceste na Celjski cesti na križišču z Maistrovo ulico, ker je prišlo do pogrezanja asfaltne površine na obeh straneh te ceste in postaja zadeva nevarna ob vključevanju s tako Maistrove kot tudi s Partizanske ceste ali prevozov preko tega križišča. Daje resno pobudo, da se pod nujno opozori prisojnega upravljalca te ceste, da uredi asfaltno površino, tako da bo primerna za vožnjo in da bo varna.

  • Odgovor:
    Celjska cesta spada pod regionalno cesto I. reda kar pomeni, da jo opravlja in vzdržuje Direkcija za ceste republike Slovenije. Problem križišča s priključki krakov Partizanske in Maistrove ulice je bil evidentiran že v lanskem letu, prav tako so bili obveščeni pristojni upravljavci oz. vodja vzdrževalne službe. Dogovorjeno je bilo, da se križišče sanira še v letu 2012. Do realizacije ni prišlo, zato je bil ta problem tudi predmet na sestanku z direktorjem DRSC v januarju 2013. Dogovorjeno je bilo, da se takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale opravi ponovni ogled, pripravi rešitev in termin sanacije.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Bojan Mestek je podal pobudo, da se ustanovi po vzoru drugih občin mestna blagajna, kjer bi lahko občani plačevali položnice brez provizije, kar se tiče komunale, elektro itd.. To je drugje že praksa.

  • Odgovor:
    Pobuda občinskega svetnika g. Bojana Mesteka o ustanovitvi mestne blagajne je z vidika uporabnikov oz. občanov vsekakor pozitivna. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je breme financiranja takega projekta predvsem na občinskem proračunu, ki je v obdobju finančne in gospodarske krize še dodatno pod pritiskom varčevalnih ukrepov. Za kakovostno opravljanje teh storitev je potrebno zagotoviti in opremiti tudi primeren prostor, ki bo dostopen vsem, potrebna je računalniška oprema s pripadajočo aplikacijo. Mestna občina trenutno tudi nima na razpolago dovolj kadrovskih virov, ki bi lahko zagotavljali nemoteno opravljanje teh storitev. Pridobiti je potrebno ustrezne kadrovske potenciale, kar seveda predstavlja dodaten strošek, problematično pa je tudi z vidika restriktivne zakonodaje. Zaradi rokovanja z gotovino mora biti zagotovljena tudi posebna varnost. Potrebni so torej določeni zagonski stroški, ki niso majhni, obenem pa bi bilo potrebno vsako leto v proračunu zagotoviti finančna sredstva za plače zaposlenih v mestni blagajni, vzdrževanje aplikacije, stroške varovanja, stroške plačilnega prometa. Po javno objavljenih podatkih je namreč Mestna občina Nova Gorica ob vzpostavitvi mestne blagajne, ki je pravkar zaživela, porabila 33.000 EUR za nakup blagajn, računalniške in varnostne opreme ter ureditev prostora. V predlogu proračuna Mestne občine Slovenj Gradec trenutno ni zagotovljenih sredstev za vzpostavitev mestne blagajne. Je pa primerno, da na tem mestu omenimo, da občani že sedaj na sedežu mestne občine plačujejo obroke za stanovanja ter obveznosti iz naslova abonmaja za modro cono ter vse ostale obveznosti do občine, ki se plačujejo na redni račun. Komunalne storitve pa lahko občani plačujejo brez provizije na sedežu Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o., poleg tega pa tudi na Probanki in Delavski hranilnici.

    Odgovor pripravila: mag. Irma Pokeršnik, vodja oddelka za proračun in finance

 

Aleksander Hudej je dejal, da ga je nekaj lastnikov gozdov opozorilo, da je bila prijavljena škoda po poplavah tudi na gozdnih zemljiščih, ni pa bila strokovno ocenjena. Na kmetijskih zemljiščih je to bilo opravljeno, na gozdnih pa ne. Zanima ga ali se to sploh dela ali se ne, ker vedo, da so za kmetijska zemljišča so prišli iz Celja in si ogledali škodo. Na gozdnih zemljiščih je pa tudi ponekod bila večja škoda, predvsem plazovi, pa ogledi niso bili opravljeni.

  • Odgovor:
    V zvezi s postavljenim vprašanjem g. svetnika, se za popise škod  uporablja pravna podlaga  in sicer Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (neuradno prečiščeno besedilo št. 2)[1] ki obsega:

    - Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03),

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 79/04),

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 81/06) in

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 68/08).in sicer poglavje  4.1.2 Gozdovi

    22. člen

    (1) Škoda v vseh razvojnih fazah gozda (mladje, gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak) se ugotavlja z vzorčenjem.

    (2) Škoda se ocenjuje po stopnjah poškodovanosti, od katerih je odvisen tudi zmanjšan vrednostni donos gozda.

    (3) Podrobnejša merila za ocenjevanje škode v gozdovih zaradi nesreč predpiše minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

    (4) Škodo na gozdovih praviloma ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije.

    Glede na določilo Uredbe in glede na konkretno vprašanje g. svetnika, smo zaprosili za odgovor še vodjo  Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec.

    Citiramo odgovor g. Avgusta Kunca, univ.dipl. inž. gozd.

    »Zavod za gozdove je imel prijavljenih zelo malo  škod (plazovi in usadi ) v gozdovih, tudi zato ker so bile druge škode na cestah in kmetijskih površinah tako velike in takoj vidne, da tudi lastniki gozdov tega še do danes niso veliko, sploh pa ne vsega videli. Poškodbe, ki so bile javljene (predvsem na gozdnih vlakah), pa smo prijavili na obrazcih: Ocena škode na gradbenih inženirskih objektih, povzročene po naravni nesreči. Bodo pa škode na gozdnih površinah vidne tekom leta, pri rednih obhodih strokovne službe ZGS, lastnikov gozdov in drugih obiskovalcev«.

    Odgovor pripravil: Marijan Klemenc, vodja Oddelka za negospodarstvo

Bojan Mestek je dejal, da so se nanj obrnili člani Cross country kluba. Na mestni občini so seznanjeni z njihovim problemom, avgusta se jim izteče rok, ko se morajo preseliti in bi res prosil, da najdejo eno rešitev  za njih.

  • Odgovor:
    S problemom smo seznanjeni in ga rešujemo. Rešitev je vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec. Pobudnik je tudi seznanjen z predvideno rešitvijo.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik, vodja Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja

 

Peter Pungartnik, mag. je omenil gradnjo objekta v Mislinjski Dobravi. Občani precej postavljajo vprašanja. Tam je včasih bil objekt, bolj kot ne v zemlji za hrambo streliva, zdaj je pa nastal tam večji objekt. Vprašal je ali imajo urejeno dokumentacijo v celoti.

  • Odgovor:
    Preverili smo na Upravni enoti Slovenj Gradec in stranka ima pridobljena vsa potrebna dovoljenja za gradnjo objekta, ki ga gradi v Dobravi (gradbeno dovoljenje št.  351-241/2010-26, z dne 17.2.2012 in sprememba gradbenega dovoljenja št. 351-199/2012-9 z dne 28. 11. 2012). Investitor je 17.10.2012, na Upravno enoto naslovil vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-241/2010-26, z dne 17.2.2012, s katerim je bila dovoljena gradnja poslovnega objekta, ki združuje športno dvorano, prostore za storitveno dejavnost, ter pisarne in poslovne prostore, na parceli št. 1003/5, k.o. 853-Šmartno pri Slovenj Gradcu. Iz predložene dokumentacije, ki jo je investitor priložil zahtevku,  je razvidno, da želi investitor objekt povečati z nadzidavo, tako da se doda 1. nadstropje, ki bo v celoti namenjeno skladiščnim prostorom. Dostopno bo preko dvojih, okroglih zunanjih stopnic, na zunanji hodnik, ki je vzdolž celega prvega nadstropja. Iz izreka odločbe je razvidno, da se zahtevku za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnega objekta na parceli št. 1003/5, k.o. 853-Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki ga je 17.2.2012, izdala Upravna enota Slovenj Gradec, pod št. 351-241/2010-26, ugodi. S tem se mu dovoli sprememba gradnje poslovnega objekta, tako da se objekt nadzida za eno etažo.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja

 

Peter Pungartnik, mag. je izpostavil odvoz ostankov bal. Na odboru za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo in tudi na vaških skupnostih so se dogovorili in posredovali podatke Komunali, kje bi postavili kontejnerje. Ampak do danes ni povratne informacije in kmetje sprašujejo, ker so prevzeli odgovornost, kdaj bo to realizirano. Tu bi sam pričakuje odgovor.

  • Odgovor:
    V zvezi z odvozom folije z oddaljenih kmetij vam sporočamo, da smo po napornem usklajevanju dogovorili prevzemna mesta za navedeni odpad. Z odvozom bomo pričeli v marcu iz naslednjih lokacij:

    - Perše Ciril, Podgorje
    - Kladnik Jože, Vodriž 
    - Rotovnik Jure, Legen 
    - Slivnik Franjo, Raduše
    - Apačnik Mateja, Stari Trg 
    - Prednik Ivan, Vrhe 

    Odgovor pripravi: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.
Prikaži vprašanja in odgovore