Odgovori na pobude in vprašanja

31. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2014.


Franjo Murko je podal pobudo, da se glede informiranja javnosti v primeru naravne nesreče – žledoloma, ki je bila v mesecu februarju 2014, pripravi posebna analiza.

  • Odgovor:
    Na podlagi zahteve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje smo morale lokalne skupnosti in regijske izpostave URSZR, ki nas je prizadela ujma žled, pripraviti analizo dela med naravno nesrečo, ki je tudi objavljena na naši internetni strani. Na podlagi prejetih analiz bo nato opravljena analiza dela na državnem nivoju in nato po vsej verjetnosti izdana ocena ogroženosti na podlagi katere bomo morale občine izdelati svojo oceno ogroženosti in na podlagi le te načrte za zaščito in reševanje.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Hinko Kašnik je v imenu krajanov Starega trga podal pobudo, da zaradi varnosti ponovno v nočnem času osvetlijo cerkev v Starem trgu.

  • Odgovor:
    Po Uredbi o svetlobnem onesnaževanju tovrstna osvetljava cerkva in drugih objektov ni več dovoljena. Lastniki objektov morajo sami urediti osvetlitev objektov. Prav tako so v času rekonstrukcije ceste hkrati izvedli rekonstrukcijo električnih vodov, kjer dotrajan vodnik, namenjen razsvetljavi cerkve, niso nadomestili z novim, ravno iz teh razlogov. S tem, ko se je ukinila razsvetljava cerkve, je tudi razsvetljava parkirišča, ki je v privatni lasti, manjša. Pešpot mimo župnišča pa je po izvedeni investiciji dodatno osvetljena.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na seji sveta VS Šmartno ponovno opozorili, da je potrebno urediti varno pot iz naselja Krnice do OŠ Šmartno.

  • Odgovor:
    Reševanje tematike varnih šolskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec skupaj rešujeta Oddelek za negospodarstvo ter Oddelek za gospodarstvo, kjer že pripravljajo predloge za rešitve na najbolj perečih območjih (Šmonova vas, Mislinjska Dobrava, Karnice, Gmajna, idr.).

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal kdaj bodo na križišču v naselju S8 (pri bivši stavbi Komunale) uredilo začasno krožišče?

  • Odgovor:
    Celjska cesta je kategorizirana kot regionalna cesta I. reda, kar pomeni, da zanjo skrbi Direkcija RS za ceste. Mestna občina je že večkrat dala pobudo za ureditev krožišča na predmetni lokaciji, vendar zaradi krčenja državnega proračuna za izgradnjo in vzdrževanje cest, rekonstrukcija ni bila uvrščena v njihov program. Glede na dosedanje podatke tudi v naslednjem kratkoročnem obdobju take investicije niso predvidene. Mestna občina si bo prizadevala, da se v okviru programa rekonstrukcije Celjske ceste čimprej rekonstruira tudi predmetno križišče. Problematika bo izpostavljena že na naslednjem sestanku predstavnikov DRSC in MO Slovenj Gradec.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik.

 

Aleksander Hudej je vprašal kdaj bodo v Starem trgu, v zaselku proti Žančanom, zgradili kanalizacijsko omrežje?

  • Odgovor: 
    To naselje ni zajeto v aglomeraciji, kjer je obvezna izgradnja kanalizacijskega omrežja, saj, glede na tip poselitve, izgradnja omrežja ne bi bila finančno smotrna. Predvideno je, da se bo odvajanje odplak reševalo z posameznimi malimi čistilnimi napravami oz. enotno čistilno napravo za celotni zaselek.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič.

 

Nadalje je Aleksander Hudej omenil, da so nekateri občani prostovoljno sodelovali pri odpravljanju posledic žledoloma, zato je podal predlog, da se jim povrne nekaj stroškov.

  • Odgovor:
    V zvezi s postavljenim vprašanjem lahko potrdimo in vedno znova ugotavljamo, da so se ob tej naravni nesreči ponovno dokazali prostovoljni gasilci in druge podporne enote civilne zaščite, prav tako pa tudi posamezni občani, ki so prostovoljno sodelovali pri odpravi posledic žledoloma. Teh prostovoljcev je bilo na območju celotne občine najverjetneje kar precej, saj so kakšno malenkost s ceste (pa tudi kaj bolj zahtevnega) mnogi sami odstranili, da so lahko prišli po cesti do želenega cilja. V primeru resnih težav – drevo na cesti, nevarnost padca drevesa na stanovanjsko hišo… pa je center za obveščanje za odstranitev le-teh napotil ustrezno usposobljene enote. Potem ko je bilo teh zadev že preveč naenkrat, pa se je aktiviral tudi štab CZ Mestne občine Slovenj Gradec, za organizacijsko in logistično podporo. Štab Civilne zaščite je tudi izdajal potrdila občankam in občanom o neprevoznosti ceste vsem tistim, ki niso mogli v službo - za predložitev upravičenosti izostanka iz dela. Nadalje so delodajalci na občino izstavili Zahtevke za nadomestilo izgubljenega zaslužka, torej za člane PGD, ki so operativno delovali pri odpravi posledic žledoloma. MOSG je prejela s strani vseh desetih PGD-jev tudi zahtevke za povračilo stroškov izvajanja gasilske javne službe in sicer za: popravilo poškodovanih motornih žag, mečev, verig, nakup rokavic, goriva in olje za motorne žage, gorivo za gasilska vozila, ter delno tudi za manjše agregate. Za vse to pa so bili predloženi tudi računi. Nadalje so se zahtevki nanašali tudi na plačilo interventnih izvozov vozil in moštva (zneski po obstoječem pravilniku). Pri tem dodajamo, da posamezni prostovoljni gasilci, kot fizične osebe, niso prejeli nobenih sredstev in tudi nihče drug, ki je prostovoljno pomagal pri odstranitvi posledic žleda. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da imamo za vsakega operativnega člana PGD v MOSG sklenjeno zavarovanje za 100% bolniško, kot tudi za nezgodno zavarovanje za primer nesreče pri delu. Ugotavljamo, da v zvezi s podano pobudo nimamo pravne podlage za izplačilo – povračilo nastalih stroškov (občanom udarnikom, prostovoljcem) pri odpravljanju posledic žleda.

    Odgovori pripravil: Marijan Klemenc


Peter Cesar je omenil, da so na Ozarah načrtovani tudi štirje večji poslovni objekti. Ob dejstvu, da je zelo malo zanimanja za poslovne objekte, je podal pobudo, da lokacijo omenjenih štirih poslovnih objektov spremenijo v individualno pozidavo.

  • Odgovor:
    Proučili smo željo oziroma predlog in podajamo naslednji odgovor: 

- V skladu planskim dokumentom Mestne občine Slovenj Gradec je podrobna namenska raba območja, kjer gospod Cesar predlaga gradnjo individualnih stanovanjskih hiš Ps – storitvene dejavnosti (s podrobno oznako Po2 – Volkove zare UN). V podrobni pisni razlagi plana je za to območje določeno »Storitvena cona Volkove Zare, območja manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam in stanovanjski gradnji.« 

Da bo akt skladen, je možno na tem območju izvesti spremembo in dopolnitev akta v skladu s prej zapisanim določilom. 

 V kolikor bi želeli na tem območju spremeniti podrobno namensko rabo (stanovanjsko območje nižje gostote) bi bilo to sicer možno, v kolikor bi bili izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva 56.a člen ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10,-ZUPUDPP, 106/10-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), ki se glasi: 

 »(1) Sprememba podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se dopusti brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta, če: 

– je sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oziroma drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in  

– je sprememba skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt.  

(2) Brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta so z občinskim podrobnim prostorskim načrtom dopustne naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe:  

– iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin; 

– iz območij centralnih dejavnosti v območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin;  

– iz območij stanovanj v območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin; 

 – iz posebnih območij v območja zelenih površin;  

– znotraj območij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar so v občinskem prostorskem načrtu te določene podrobneje od predpisanih. 

(3) Podrobnejša namenska raba iz prejšnjega odstavka se lahko spreminja na delu območja oziroma na celotnem območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 

(4) Občinski podrobni prostorski načrt po tem členu se pripravi na način in po postopku, kot ga ta zakon določa za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključno s predložitvijo njegovega osnutka ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, zaradi odločitve o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje. 

(5) Občina po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe, te spremembe vnese v občinski prostorski načrt po postopku, kot je določen s 53.a členom tega zakona.« 

Ker v našem primeru ne gre za spremembo, ki bi bila potrebna za izvedbo občinskega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in ne za spremembo, ki bi bila skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta oziroma občinskim strateškim načrtom, če je ta sprejet kot samostojen akt, zato niso izpolnjeni pogoji, ki so pogoj, za spremembo podrobne namenske rabe po določilih 56.a člena. Tako nam ostane izdelava Sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta poslovno storitvene cone Slovenj Gradec – Ozare, ki bo upoštevala podrobno namensko rabo veljavnega plana, to je umestitev objektov s poslovno stanovanjsko funkcijo. Na kakšen način bo ta pogoj upoštevan, pa bo razvidno iz strokovne podlage, ki bo sestavni del izdelave sprememb in dopolnitev akta v tem delu.

Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

Prikaži vprašanja in odgovore

30. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 30. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014.

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 30. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 5. februarja 2014.


Peter Cesar
je omenil, da so na zemljišču pri bivši Nami odstranili nadstrešek na avtobusnem postajališču, kjer otroci čakajo na avtobusni prevoz. Zakaj so ga odstranili oziroma ali bodo uredili nadomestno lokacijo?

  • Odgovor:
    Avtobusni nadstrešek na avtobusnem postajališču za Nama Novo je bil prestavljen na novo urejeno avtobusno postajališče za šolske prevoze v Podgorju. Skupaj z Vaško skupnostjo Podgorje in vodstvom šole smo namreč ugotavljali, da je bilo staro postajališče pri Pošti iz prometno varnostnega vidika neprimerno in smo za šolo Podgorje pri tenis dvorani uredili novo avtobusno postajališče, ki je bistveno bolj varno. Avtobusni nadstrešek, ki je bil za Nama Novo smo prestavili zaradi tega, ker se tega avtobusnega postajališče ne uporablja več za vsakodnevne šolske prevoze, ampak zgolj za občasne prevoze (npr. izlet) in za občasno postajališče za srednješolce, kateri ne izstopijo že na Celjski cesti pri starem MKC-ju. Gre torej za avtobusno postajališče, ki je v zadnjih letih v ukinjanju in se ga uporablja zgolj občasno.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.


Vinko Vrčkovnik in Andrej Breznik sta opomnila, da je Mestna občina Slovenj Gradec sklenila koncesijsko pogodbo za izgradnjo kabelskega omrežja s podjetjem Elektro Turnšek, ki ga je pred kratkim prevzelo podjetje Telemach, sedaj pa se postavlja vprašanje relacije MOSG z novim lastnikom omrežja.

  • Odgovor:
    Podjetje Elektro Turnšek, s katerim je imela MOSG sklenjeno koncesijsko pogodbo iz začetka devetdesetih let, je izpolnilo koncesijske obveznosti do MOSG in izgradilo analogno kabelsko omrežje, ki je bilo v Slovenj Gradcu aktivno do izgradnje digitalnega omrežja, ki ga je podjetje moralo izgraditi v skladu z nacionalno direktivo o digitalizaciji TV programov. Analogno omrežje je sicer aktivno še danes, vendar ga operater ni več dolžan vzdrževati in bo postopoma ugasnilo. Trenutno še deluje in kolikor vemo, se bodo na njem izvajala le najnujnejša vzdrževalna dela za zagotavljanje slike tistim naročnikom, ki še vedno uporabljajo analogne sprejemnike za sprejem TV signala. Ker se, kot rečeno, koncesijska pogodba nanaša zgolj na delovanje analognega omrežja, ne pa tudi na delovanje digitalnega omrežja, sprememba lastnika (prej Elektro Turnšek, zdaj Telemach) nima direktne povezave s koncesijsko pogodbo. V vsakem primeru pa lahko ocenimo, da pogodbene obveznosti, ki obstajajo, prevzame od starega pač novi lastnik omrežja in bi s tem v zvezi lahko od podjetja Telemach pričakovali enako relacijo, kot smo jo imeli s podjetjem Elektro Turnšek vendar le v povezavi z analognim omrežjem, ki ga je prav tako prevzel od Turnška Telemach, ne pa tudi digitalnim. Vsekakor pa lahko, kot lokalna skupnost, novega operaterja pozovemo, da zagotavlja enako ali boljšo kakovost programske sheme, nivoja signala in tistim naročnikom, ki niso spremenili ponudnika, omogoči enako ali boljšo uporabniško izkušnjo, kot so jo imeli pri prejšnjem operaterju, na samo oblikovanje tržne cene naročnine pa žal nimamo več vpliva.

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič.

 

Franjo Murko je postavil vprašanje glede najustreznejšega načina informiranja javnosti v primeru naravnih nesreč, kakršen je bil februarski žledolom.

  • Odgovor:
    V zvezi z obveščanjem javnosti v času naravne katastrofe, žledoloma, lahko na svetniško vprašanje odgovorimo s sledečim: v nedeljo, 2. februarja, je štab CZ MOSG posredoval prvo informacijo za javnost že ob 8. uri zjutraj vsem medijem, s katerimi MOSG sodeluje v informativnem smislu. Informacijo so prejele tudi vse radijske postaje, tiskani mediji, televizije, saj smo jo poslali po razširjeni e-adremi vsem elektronskim medijem in njihovim dopisnikom (vsem trem radiem: Koroškemu radiu, radiu Laser, radiu Center, TV in časopisnim dopisništvom ter uredništvu STA). Štab CZ MOSG je tega dne v razmaku dveh ur ali pogosteje, odvisno od potreb, posodabljal informacije, ki smo jih nato prav tako pošiljali na vse naslove v adremi. Na spletni strani, do katere smo povezavo poslali tudi medijem, smo stanje na območju MOSG posodabljali praktično vse dni trajanja akcije sanacije, obveščali smo o reševanju situacije, posredovali sprotna obvestila o pouku, prevoznosti cest, dostopnosti do posameznih območij, dobavi električne energije in je bila v tem času na spletni strani MOSG pravzaprav ves čas podajana realna slika aktivnosti štaba CZ, enot gasilcev in vojske ter vse ostale informacije, ki bi občane, posledično pa tudi medije, lahko zanimale. Ocenjujemo, da je z naše strani bilo opravljeno vse, da je javnost, ki v takšnih trenutkih spremlja medije ali občinski spletni portal, bila relativno dobro obveščena o dogajanju že od osme ure zjutraj. Na spletni strani si lahko ogledate celoten potek obveščanja. Nekateri mediji so naravno nesrečo že v začetku vzeli zares, nekateri pač obsega katastrofe niso povzeli v ustrezni meri že takoj v nedeljo zjutraj. Vsekakor pa so v popoldanskem času tudi elektronski in tiskani mediji na Koroškem začeli intenzivnejšo obveščevalno akcijo. V tem popoldnevu se je občankam in občanom preko radia oglasil tudi naš župan ter poveljnika občinskega in regijskega štaba CZ.

    Kot rečeno, ocenjujemo, da je bilo s strani štaba CZ MOSG obveščanje sprotno, ustrezno in korektno. Kako pa so to v svojih programih povzeli slovenski elektronski, predvsem TV mediji, na to pa žal nimamo direktnega vpliva. Nadalje je omenil, da številka 113 (Policija) v času naravnih katastrof ni pravi naslov, saj se na številki 113 oglaša predstavnik OKC Policijske uprave Celje, pravi naslov je številka 112, kjer se oglaša predstavnik Regijskega centra za obveščanje RECO. Glede informiranja slovenske javnosti o dogajanju na Koroškem lahko ocenimo, da so koroške dopisnice tiskanih medijev svoje delo opravile korektno, saj smo že od nedelje zjutraj tudi od njih dobivali vprašanja, na katera smo tudi sproti odgovarjali. 

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič.

 

Aleksander Hudej je omenil, da imajo na nekaterih območjih Mestne občine Slovenj Gradec težave z GSM signalom. Predlagal je, da v spomladanskem času povabijo na ta območja strokovne službe operaterja.

  • Odgovor:
    V Oddelku za gospodarstvo pri Mestni občini Slovenj Gradec so pripravili dopis in ga poslali operaterju.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je že na prejšnji seji predlagal, da se na prehodu za pešce pri vrtcu na Maistrovi ulici zaradi varnosti čim prej uredi dodatna javna razsvetljava

  • Odgovor:
    Zadeva je urejena.

    Odgovor pripravil: Peter Čarf

 

Nadalje je Vilhelm Jeseničnik podal pobudo, da se zaradi žledoloma čim prej sestane komisija za hortikulturno urejanje mesta Slovenj Gradec.

  • Odgovor:
    Hortikulturna komisija je v mesecu marcu naredila dva obhoda po mestu in je odredila izvajalcu JP Komunala nujna sanacijska dela. Vrste zasaditve bodo določene s strani mestne vrtnarke ter predstavnika podjetja Omorika.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Hinko Kašnik je omenil cesto za bivšo Novo opremo in predlagal, da se čim prej začne sanacija le te.

  • Odgovor:
    Cesta za bivšo tovarno Nove opreme je v planu za rekonstrukcijo v letu 2014 in bodo z deli pričeli v spomladanskem času.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič


Andrej Breznik je vprašal, če so strokovne službe že pridobile rezultate glede Rženovega mostu v Pamečah.

  • Odgovor:
    V mesecu februarju smo imeli ogled mostu s projektantom, predsednikom VS Pameče – Troblje in predstavniki VGP Drava d.d. ter se dogovorili, da je najprej potrebno most očistiti, v nadaljevanju pa bo potrebno narediti pregrado, ki bo služila za zadrževanje materiala, ki ga bodo strojno nakladali in odvažali.

    O napakah projektanta oziroma izvajalca je težko govoriti, kajti most je več let normalno funkcioniral in se material ni nalagal. Problem so vedno večji nalivi, ki ob deroči vodi s seboj prinašajo tudi večje kamenje, ki se potem nekje odložijo, v tem primeru tudi pod mostom.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič
Prikaži vprašanja in odgovore

29. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2013.


Hinko Kašnik
je iznesel pobudo krajanov Grajske vasi, da se na državni cesti R1/227 na Grajski vasi uredi prehod za pešce.

  • Odgovor:
    Prehod za pešce na državni cesti R1/227 na Grajski vasi je bil v projektu obnove ceste prvotno predviden in kratek čas celo označen. Po podatkih Oddelka za gospodarstvo, ki je sodelovalo pri investiciji, pa je republiški inšpektor za ceste odredil njegovo odstranitev. Gre za konveksen ovinek in voznik, ki se približuje prehodu za pešce namreč ne vidi talne prometne signalizacije. Zaradi tega bi lahko prihajalo do konfliktnih situacij med pešcem in voznikom, saj pešec prehod za pešce vidi, voznik v vozilu pa ne. Odločitev inšpektorja za ceste je po našem mnenju upravičena, saj je prečkanje ceste pešcev v tem delu bolj varno brez prehoda za pešce, saj se mora v tem primeru pešec prepričati, da na cesti ni vozila. Glede otrok, ki uporabljajo navedeni dve avtobusni postajališči in pri tem prečkajo cesto, pa bi bilo potrebno opraviti terenski ogled skupaj s starši in prevoznikom, da se ugotovi možnost izvajanja prevoza brez prečkanja cesta ali možnost uporabe kakšne od pešpoti na relaciji Grajska vas – I. OŠ. Predlagamo, da se starši čim prej oglasijo pri nas in skupaj dogovorimo možne rešitve.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Vilhelm Jeseničnik je predlagal, da se na prehodu za pešce pri vrtcu na Maistrovi ulici uredi dodatna javna razsvetljava. Nadalje je predlagal, da se javna razsvetljava uredi tudi na pokopališču v Starem trgu.

  • Odgovor:
    Vse to bodo uredili v spomladanskem času.

    Odgovor pripravil: Peter Čarf

 

Aleksander Hudej je opozoril, da je cesta od križišča Gmajna – Ozare - Stari trg v slabem stanju in predlagal, da se asfaltira makadamski del.

  • Odgovor:
    Cesta v Starem trgu je predvidena za rekonstrukcijo v letošnjem letu.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Nadalje je predlagal ureditev mostu na gozdni cesti v Velunji.

  • Odgovor:
    Predviden je ogled lokacije s strani strokovnih služb, predstavnikov vaške skupnosti ter Zavoda za gozdove RS.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič
Prikaži vprašanja in odgovore

28. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne, 29. oktobra 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29. oktobra 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29. oktobra 2013.


Odgovori na vprašanja, ki so bili podani na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 29.10.2013


Aleksander Hudej je opozoril, da je sistem odvodnjavanja pri OŠ Razbor v zelo slabem stanju. Večkrat so ga že sanirali, prekopali … Kdaj si bodo strokovne službe to ogledale in pripravile predlog za sanacijo?

  • Odgovor:
    Opravili smo ogled na terenu, pri katerem smo ugotovili, da razmere niso tako kritične, izvedli pa bomo manjše posege, in sicer v spomladanskem času v okviru rednega vzdrževanja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik


Aleksander Hudej je opomnil, da je na kmetiji v Spodnjem Razborju lansko leto plaz odnesel zajetje vode z črpališčem. Tega seveda zaradi obsežnosti plazu ni možno nadomestiti, je pa možnost, da se ta kmetija priključi na javni vodovod. V prejšnjem mandatu občinskega sveta so sprejeli sklep, če občani sami gradijo vodovod, jim le to sofinancira občina.

  • Odgovor:
    Lastnik kmetije iz Spodnjega Razborja se je na pobudo strokovnih služb zglasil na Komunalnem podjetju Slovenj Gradec, kjer je pridobil vse potrebne informacije za priključitev na javni vodovod. Na javni vodovod se je možno priključiti na podlagi plačila komunalnega prispevka. V kolikor bodo vsi zainteresirani pristopili k uporabi javnega vodovoda, bodo strokovne službe izdelale projekt, ki bo na podlagi plačanega komunalnega prispevka tudi izveden.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je povedal, da v Velunji podjetje Nivo ureja vodotok in sicer po šoštanjski in velenjski strani. Vprašal je ali bo to podjetje vodotok uredilo tudi na območju, ki spada pod Mestno občino Slovenj Gradec?

  • Odgovor:
    Za vprašanje glede urejanja vodotoka v Velunji smo se obrnili na podjetje Nivo, ki skrbi za omenjeni vodotok in dobili odgovor, da v svojem načrtu nimajo sredstev, namenjenih za oblogo struge, ki bi ščitila cesto. Dejali so, da je to v pristojnosti lastnika ceste, torej v tem primeru MO Slovenj Gradec. Občina bo tako poskušala zagotoviti sredstva v letu 2014 in vodotok urediti.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Aleksander Hudej je še vprašal kdaj bodo sanirali most na gozdni cesti v zgornjem delu Velunje?

  • Odgovor: 
    Za odgovor glede izgradnje mostu so se obrnili na vodjo enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu g. Kunca, saj se ta most nahaja na gozdni cesti. Odgovoril je, da izgradnja mostu v teh časih, ko primanjkuje denarja za najbolj nujna vzdrževalna dela, ni smotrna in upravičena, saj gre za slepi krak gozdne ceste, ki služi izključno za komercialne zadeve (spravilo lesa). Prav tako cesta ne vodi do nobene stanovanjske hiše. Je pa čez potok speljana pot, tako da se je možno peljati čez s tovornim vozilom in traktorjem. Ocenjena vrednost del bi bila cca 40.000,00 eur z DDV. Mogoče pa bo investicijo možno izpeljati v naslednjih letih.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič


Aleksander Hudej in Vinko Vrčkovnik sta predlagala, da v Mestni občini Slovenj Gradec uredijo več ekoloških otokov za odlaganje stekla.

  • Odgovor: 
    Komunala Slovenj Gradec se na področju ravnanja z odpadki sooča s številnimi problemi, ki jih bolj ali manj uspešno rešuje. Problem ločevanja stekla se je pojavil po zagonu Koceroda, saj se je pokazalo, da razbita steklena embalaža moti proces prebiranja suhe frakcije odpadkov. Steklo je možno odlagati na ekoloških otokih, ki so v skladu s predpisi razporejeni po celotnem teritoriju njihovega delovanja ali pa ga oddati na zbirnih centrih. Generalno lahko ugotovijo, da Komunala Slovenj Gradec občanom na področju odpadkov nudi dovolj visok standard odvoza, saj večina slovenskih komunal poleg ekoloških otokov odvaža le še mokro frakcijo. Ne glede na to, pa bodo vsako pobudo občanov za dodatne zabojnike proučili in jih v primeru dejanske potrebe tudi namestili.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Vinko Vrčkovnik je predlagal, da si strokovne službe na območju Šmartnega ogledajo sanacijo poplav v lanskem letu, saj so potrebna popravila.

  • Odgovor:
    Po jesenskih poplavah v lanskem letu je bil izdelan operativni program sanacije vodotoka Mislinja. Po informacijah izvajalca del VGP Drava Ptuj so vsa dela izvedena po projektu in zaključena. Z navedenimi deli je zagotovljena osnovna protipoplavna varnost, dokončna sanacija vodotoka Mislinja pa je odvisna od sredstev, ki jih bo »ARSO« namenila za redno vzdrževanje vodotokov.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Boris Raj, mag. je predlagal, da strokovne službe rešijo problem prometnega režima pred blokom Partizanska 11 v Slovenj Gradcu.

  • Odgovor:
    V preteklosti so na Partizanski 11 že večkrat opravili oglede in skupaj z različnimi nadzornimi odbori stanovanjskega bloka dorekli določene rešitve, ki so jih tudi realizirali. Na pobudo glede dopisa občanke iz Partizanske 11, ki ni članica nadzornega odbora, so dne 20.11.2013 sklicali skupen sestanek na terenu in dorekli možnosti za izvedbo določenih rešitev v spomladanskih mesecih naslednjega leta na podlagi prejetih predračunov za izvedbo del, ki so bila predlagana.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec


Vilhelm Jeseničnik je dejal, da se v Pamečah pojavlja problem glede parkirišč pri poslovilni vežici. Ker je tam parkirišče za poslovilno vežico in parkirišče za privatne namene, občani želijo, da se med parkirišči uredi posebna bariera.

  • Odgovor:
    Vaška skupnost Pameče–Troblje je posredovala soglasje k dostopu z javnega parkirišča pri pokopališču na parkirišče v zasebni lasti. Soglasje je bilo utemeljeno z navedbo, da lastnik zasebnega parkirišča v primeru pogrebov dovoljuje parkiranje na svojem parkirišču. Zaradi tega je smotrno, da je dostop z javnega parkirišča na zasebno omogočen.

    Odgovor pripravil: David Valič


Vilhelm Jeseničnik je opozoril, da je v Odloku o urejanju vrtičkarstva v Mestni občini Slovenj Gradec jasno napisano, da bodo na vrtičkih postavljene predpisane utice. Na območju S8 se je pojavila nadstrešnica, ki je sicer ustrezno lepo urejena. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

  • Odgovor:
    Postavitev omenjene nadstrešnice (rastlinjaka) je ob vednosti strokovne službe MOSG izvedel hišnik Doma starostnikov, ki je v neposredni bližini Skupnostnega urbanega vrta ob Celjski cesti. Dom starostnikov ima vrtiček za potrebe prostočasnih dejavnosti svojih oskrbovancev v najemu od zasebnega lastnika. Kljub temu smo dogovorjeni, da bodo v zimskem času streho pospravljali (enako kot vsi ostali), zato smo od Doma starostnikov zahtevali, da izvede streho rastlinjaka na takšen način, da bo mogoča demontaža strehe s spodnje strani.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal ali lahko strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec vplivajo, da se sanira ali odstrani objekt bivšega TC Zipo.

  • Odgovor:
    Objekt ZIPO je v zasebni lasti in temu primerna je tudi moč občine glede vplivanja na izboljšanje stanja. V primeru, ko je objekt v tako slabem stanju, da ogroža ljudi, lahko občina izkoristi Zakon o graditvi objektov in zahteva ukrepanje s strani pristojnega inšpektorja. Zakon o graditvi objektov namreč v svojem 154. členu (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji) govori:

    »V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.«

    Lastniku so za parcele na kateri stoji od požara poškodovan objekt izdali več lokacijskih informacij za gradnjo objektov, kakšni pa so dejanski nameni investitorja, pa žal niso seznanjeni.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Bojan Mestek je v imenu prebivalcev Grajske vasi opozoril, da je zelo ogrožena stabilnost stebrov javne razsvetljave na njihovem območju.

  • Odgovor:
    Opravili smo ogled stebrov javne razsvetljave v Grajski vasi in ocenili, da stabilnost stebrov še ni ogrožena, zato smo sprejeli odločitev, da ponoven ogled opravimo v naslednjem letu in po potrebi stebre zamenjamo.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Jože Vrabič je omenil, da so na tržnici v Slovenj Gradcu postavili znake pešpoti in dostava na tržnico je do 9. ure. Tega se na tržnici držijo, vendar po 15. uri, ko gredo domov občinski redarji, vsa vozila premaknejo na tržnico. Občinski redar naj izvaja nadzor tudi po 15. uri.

  • Odgovor:
    Na Tržnici so se v zadnjih letih z najemniki napolnili vsi lokali, nekateri lastniški lokali so se tudi obnovili, sama ponudba storitev se je povečala, kar ima za posledico večjo število obiskovalcev. V ta namen so se odločili, da na Tržnici deloma spremenijo prometni režim in sicer so uvedli cono za pešce in o tem osebno obvestili vse lastnike in najemnike poslovnih lokalov na Tržnici. Dejstvo pa je, da posamezni najemniki občinskih lokalov prometne signalizacije niso v celoti upoštevali. Problem se poveča v popoldanskem času, ko na Tržnico zapeljejo tudi posamezna vozila obiskovalcev. Zaradi tega so bistveno povečali nadzor nad nedovoljeno vožnjo motornih vozil v peš cono in kar nekaj kršiteljev oglobili, med njimi tudi najemnike poslovnih prostorov na Tržnici. Kršitev v celoti ne bo možno preprečiti, ker peš cona ni fizično zaprta za osebna vozila. V primeru, da se bodo kršitve še nadaljevale, bodo morali Tržnico fizično zapreti za dostop z motornimi vozili z postavitvijo potopnih valjev, kot so to morali storiti na Trgu svobode.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Jurij Šumečnik je vprašal kakšni so načrti za ureditev parkirišča na pokopališču v Starem trgu?

  • Odgovor:
    Pripravili smo začasno ureditev parkirišča v asfaltni obliki. Po ponovni analizi stroškov in zavezujočega zazidalnega načrta, ki ureja območje pokopališča, smo ugotovili, da je bolj smotrno, da se pokopališče ureja v skladu z zasnovo, kot jo opredeljuje zazidalni načrt. Časovne dinamike nadaljevanja urejanja območja pokopališča in s tem tudi asfaltiranja parkirišča zaenkrat ne moremo podati.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Jurij Šumečnik je želel pojasnila glede ureditve bivšega objekta Bellevue.

  • Odgovor:
    Podajamo naslednja pojasnila:

    1. Kateri prostorski akt ureja posege na tem območju? Na območju obstoječega objekta Bellevue velja naslednji prostorski akt: Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (UL RS 55/2002 in UL RS 91/2002), U-I-175/03 (Uradni list RS, št. 46/05), Sprememba in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (UL RS št. 68/2005), Tehnični popravek (Ur. list RS št. 101/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/2009), Odlok o razveljavitvi popravkov (Uradni list RS, št. 87/11)

    Parcela s parcelno št. 106/8 k.o. Slovenj Gradec leži v območju Sn (stanovanja nižje gostote).

    V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

    - stanovanja nižje gostote (40-80 preb./ha);
    - terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja;
    - proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;
    - šport in rekreacija.

    Na vseh zemljiščih, razen v območjih mestnih parkov, arheoloških parkov in obvodnega prostora, so dopustne naslednje vrste posegov:

    - za obstoječe objekte: prenova, dozidave in nadzidave objektov ter nadomestne gradnje – tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici; v primeru, ko se nadomestna gradnja izvaja na isti tlorisni površini in v enakih gabaritih, je ta možna brez soglasij sosedov; odstranitev objektov; sprememba namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja;
    - dopolnilne gradnje novih objektov, ki so določene z pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz 8. člena, tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici;
    - legalizacija posegov v prostor v skladu z določili tega odloka;
    - postavitve enostavnih objektov;
    - ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežje in naprave za zveze);
    - vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami;
    - ureditev javnih površin;
    - postavitve spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij.

    V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) je poleg naštetih vrst posegov dopustna tudi gradnja novih kmetij s spremljajočimi objekti v območjih kjer je kmetijska dejavnost značilna.

    2. Ali je bila izdana kakšna lokacijska informacija za gradnjo objekta za parcelo na kateri je zgrajen objekt Bellevue? Za parcelo s parcelno številko smo lastniku zemljišča kot potencialnemu kandidatu za odkup zemljišča izdali lokacijski informaciji za gradnjo objekta. Obe izdani lokacijski informaciji uvrščata parcelo na kateri je zgrajen objekt v območje Sn - stanovanja nižje gostote.

    3. Informacija glede vložene tožbe Mestne občine na Upravno sodišče.

    Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru je vodilo ločeni tožbi, zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Slovenj Gradec št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35108-388/2010-28-0641 z dne 11. 10. 2012 in o njih odločilo na sejah 21. avgusta 2013 in 18. septembra 2013. Iz sodb je razviden pravni pouk, da zoper izdano sodbo ni dovoljena pritožba (prvi odstavek 73. člena ZUS-1).

    83. člen ZUS-1 dovoljuje strankam, da vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji. Po pridobitvi pravnega mnenja, se občina za revizijo ni odločila.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Vilhelm Jeseničnik je izrekel kritiko glede gledališkega abonmaja v Kulturnem domu Slovenj Gradec in predlagal, da direktor kulturnega doma posreduje podatke o abonmajih.

  • Odgovor:
    Program smo sestavili premišljeno, s strogimi kriteriji. Kot novost smo v tej sezoni pripravili gostujoči gledališki abonma, v sklopu katerega si je mogoče ogledati šest odličnih predstav poklicnih gledališč v Mariboru, Celju in v Ljubljani. Žal se zaradi slabega vpisa ta abonma ne izvaja. Za ogled predstav v abonmaju Opera balet Maribor organiziramo avtobusni prevoz in je vštet v ceno abonmaja. Gledališki abonma ljubiteljskih gledaliških skupin je sestavljen v sodelovanju s Koroškim deželnim teatrom prav tako s strogimi kriteriji. Sodelujoče gledališke skupine so bile izbrane na podlagi referenc – vsi sodelujoči so prejemniki različnih priznanj, plaket in nagrad, ki se podeljujejo za gledališko dejavnost (obrazložitev v prilogi).

    LUTKOVNI ABONMA

    05. 10. – Lutkovno gledališče Velenje: Metuljček cekinček
    23. 11. – LG Velenje: Ne s peklenščki češenj zobat
    21. 12. – Peter Kus: Pojoči grad
    11. 01. – Maja Gal Štromar: Črkolandija
    15. 02. – LG Velenje: Janko in Metka
    15. 03. - Maja Gal Štromar: Cifromanija
    19. 04. – LG Velenje: Snežinka in rožica
    17. 05. – Čarodej Peter: Predstava za otroke

    CENA: 26€ (starši plačajo polovično ceno)
    VPISANIH: 109 abonentov

    WOLFOV KONCERTNI ABONMA

    17. 10. – Kvartet klarinetov Claritet
    27. 11. – Godalni quartet M.Ars
    12. 12. – Maja K. & Tanja V.& Sihana B.
    30. 01. – Duo Lorenz
    06. 02. – Duo Simič & Simič
    06. 03. – Trio Clavimerata
    24. 04. – Trio Amarilis
    15. 05. – Slowind

    CENA: 50€
    VPISANIH: 20 abonentov


    GLEDALIŠKI ABONMA

    20. 10. - KUD Zarja Trnovlje-Celje
    Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina
    Režija: Vojko Belšak

    17. 11. - Gledališko društvo Kontrada Kanal
    Niccolo Machiavelli: Mandragola
    Režija: Blaž Valič

    15. 12. - KD Bohinjska Bela , Gledališče Belansko
    George Bernard Shaw : Pygmalion
    Režija: Bernarda Gašperčič

    19. 01. - Kulturno društvo Domovina Osp
    Edita Frančeškin : Življenje lepo je, dokler ...
    Režija : Edita Frančeškin

    16. 02. - KUD Valentin Kokalj Visoko pri Kranju
    Dragutin Dobričanin: Skupno stanovanje
    Režija: Herman Mubi

    16. 03. - KUD Dolomiti Dobrova
    Rene de Obaldia : Veter v vejah sasafrasa
    Režija: Franci Končan

    20. 04. – Studio A
    Emigranta
    Režija: Aleksander Čaminski

    CENA: 56€
    VPISANIH: 149 abonentov

    GOSTUJOČI GLEDALIŠKI ABONMA

    SLG CELJE
    oktober 2013 - Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) / Komedija
    februar 2014 – Naše mesto / Drama

    DRAMA MARIBOR
    november 2013 – Nočni portir / Drama
    december 2013 – Nema poroka / Komedija

    MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
    Januar 2014 – Fiziki / Satirična drama
    Marec 2014 – Samba lantana / Drama

    CENA: 150€ z avtobusnim prevozom
    VPISANIH: 6 abonentov, abonma preklican zaradi premajhnega vpisa!

    ABONMA OPERA BALET MARIBOR


    -Giacomo Puccini
    Triptih (Plašč, Sestra Angelika, Gianni Schicchi)

    -Tomaž Svete
    Granatno jabolko

    -Ferdinand Hérold/Ludwig Hertel (aranžma Jean-Michel Damase)
    Navihanka

    -Giuseppe Verdi
    Aida

    -Gioacchino Rossini
    Italijanka v Alžiru

    -Rodion Ščedrin
    Carmen

    CENA: 150€ z avtobusnim prevozom
    VPISANIH: 43 abonentov

    VEČERNI FILMSKI ABONMA
    CENA: 26€
    VPISANIH: 10 abonentov


    ŠOLSKI FILMSKI ABONMA

    CENA: 17€
    VPISANIH: 54 abonentov


    SKUPAJ VSEH VPISANIH ABONENTOV JE 385
    Obiskovalci PUM-a, OZARE, brezposelni in socialno ogroženi v dopoldanskem filmskem abonmaju niso všteti!


    PRILOGA:

    Predstavitev gledaliških skupin, ki sodelujejo v Gledališkem abonmaju Kulturnega doma Slovenj Gradec v abonmajski sezoni 2013/2014

    KRČMARICA MIRANDOLINA – KUD ZARJA Trnovlje - Celje

    Režija: Vojko Belšak

    Leta 1999 je prejel Študentsko Prešernovo nagrado za nadarjenega mladega igralca
    Srečko Centrih (Fabricio).. Linhartova plaketa , Zlata Linhartova značka
    Cvetka Jovan Jekl (Mirandolina) ... Linhartova listina
    Živko Beškovnik (Markiz pl. Forlinpopolo ) ..Zlata Linhartova značka
    Tomaž Krajnc (Kavalir pl. Rippafratta) ... njegov režijski prvenec je bil uvrščen na Državno Linhartovo srečanje 2013


    MANDRAGOLA – Gledališko društvo KONTRADA, Kanal
    Režija: Blaž Valič
    1999, 2000 je B. Valič zmagal s skupino KONČNO SPREJETI na državnem prvenstvu v improvizacijah
    2005 nagrada ZLATA PALIČICA za najboljšo moško vlogo na mednarodnem festivalu igranih predstav poklicnih gledališč za otroke za vlogo v predstavi Butalci !!! v režiji Jaše Jamnika
    2008 je na dnevih komedije v Celju prejel naslov "Komedijant večera" za vlogo Camilla Chandebisa v predstavi Bolha v ušesu.

    PYGMALION – KD Bohinjska Bela, Gledališče Belansko


    Režija: Bernarda Gašperšič

    Igralka Špela Elizabeta Soklič na 15. festivalu gorenjskih komedijantov, ki je bil med 22. in 24. junijem 2012 na Dobu pri Domžalah, za vlogo Lize prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo
    POSEBNO PRIZNANJE PO PRESOJI STROKOVNE ŽIRIJE 9. FESTIVALA KOMEDIJE V PEKRAH dobi ŠPELA ELIZABETA SOKLIČ za GOVORNO OBLIKOVANJE vloge Lize Doolittlove v »Pygmalionu« Georga Bernarda Shawa v izvedbi Kulturnega društva Bohinjska Bela, Gledališče Belansko.

    ŽIVLJENJE JE LEPO, DOKLER ... – KD Domovina, Osp


    Režija in tekst: Edita Frančeškin

    Vsakoletne nagrade Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so najvišja priznanja, ki jih prejmejo posamezniki ali ljubiteljske kulturne ustanove in društva za kulturno in umetniško udejstvovanje in dolgoletno delo. Zlato plaketo za življenjsko delo je na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani prejela Edita Frančeškin, in sicer na področju razvijanja ljubiteljskega gledališča.

    SKUPNO STANOVANJE – KUD Valentin Kokalj, Visoko pri Kranju

    Režija: Herman Mubi

    Frenk Kranjec (ded Bogo)
    - leta 2012 na 8. festivalu komedije Pekre Frenk Kranjec prejme nagrado Komedijant festivala za vlogo Jožefa Švejka v predstavi Vstajenje Jožefa Švejka
    - leta 2013 na 16. festivalu gorenjskih komedijantov (Medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske) prejme nagrado za najboljšo moško glavno vlogo in sicer vlogo Dedija v predstavi Sobe in deda Boga v predstavi Skupno stanovanje.

    VETER V VEJAH SASAFRASA – KUD Dolomiti, Dobrova


    Režija: Franci Končan

    Avstrijski veleposlanik Erwin Kubesch je v petek, 15. januarja 2010 v svoji rezidenci režiserju Franciju Končanu izročil zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo na področju odrske umetnosti in za več desetletij dolgo sodelovanje z mladinskimi gledališčniki na južnem Koroškem.

    Za najboljša dela je prejel mnoga priznanja. Leta 2003 so mu za njegovo vsestransko delo na področju odrskega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem podelili Tischlerjevo nagrado, poimenovano po dr. Jošku Tischlerju, najvišjo nagrado za zasluge za slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem.

    EMIGRANTA - STUDIO A


    Režija: Aleksandar Čaminski

    Decembra 2006 – Ustanovitelj in mentor stalne gledališke delavnice »Studio A« v Slovenj Gradcu. V minulem obdobju se je več kot 30 ljudi udeležilo v aktivnostih studia. Dva člana sta bila sprejeta na AGRFT – Ljubljana. Doslej so v studiu dokončali 8 produkcij. Razen rednih nastopov na Koroškem so naše predstave igrali tudi izven naše regije (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Velenje), uvrščeni so bili v abonmajih v Slovenj Gradcu, na Vranskem in v Zrečah, itd. Svoje produkcije so izvajali na gledaliških festivalih »Državno Linhartovo srečanje« v Postojni (trikrat), »Čufarjevi dnevi« na Jesenicah in »Se dobimo pred ŠKUCem« v Ljubljani. Uresničili so tudi nekaj mednarodnih gostovanj (»Bečejski mozaik«, Novi Bečej, Srbija, 2007), »Gledališki dnevi Evropskih kultur«, Paderborn, Nemčija, 2009, ter na Umetniški univerzi (KUG) v Gradcu, 2012 v okviru manifestacije EPK Maribor 2012). Za svoje delo so dobili vrsto priznanj: 6 igralskih za glavne vloge (3 ženske in 3 moške), 3 priznanja za mentorsko delo na »Regijskih Linhartovih srečanjih« in ena nagrada za glavno žensko vlogo na Festivalu »Čufarjevi dnevi«. Produkcija »Nova ljubezen« je dobila finančno podporo in je bila uvrščena v program »EPK Maribor 2012«.

    Odgovor pripravil: Benjamin Pirnat, direktor Kulturnega doma Slovenj Gradec
Prikaži vprašanja in odgovore

27. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 27. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013

Pobude in vprašanja, ki so bila podana na 27. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 3. septembra 2013


Aleksander Hudej je opozoril, da kljub začetku šolskega leta še vedno poteka adaptacija na OŠ Podgorje. Prav bi bilo, da pristojne službe poskrbijo za varnost.

  • Odgovor:
    Izvajalca smo posebej opozorili, da mora biti zaradi začetka šolskega leta še posebej pozoren in previden. Dodatno je moral zavarovati gradbišče in ob zaključku posameznih faz takoj odstraniti ves gradbeni material in opremo. Vsa dela, ki bi predstavljala kakršno koli tveganje za varnost otrok, je moral opravljati v popoldanskem času oz. med vikendom. Koordinator za varstvo in zdravje pri delu je pred začetkom šolskega leta še dodatno pregledal gradbišče podal ustrezna navodila. Vsa dela so v zaključni fazi in morajo biti končana do 20. 9. 2013.

    Odgovor pripravil: Tomaž Karničnik

 

Vilhelm Jeseničnik je povedal, da so delavci Komunale dne, 25. 7. 2013 ob 7.35 na Ronkovi 8 v Slovenj Gradcu pobrali v isti smetnjak vse smeti, tako suhe kot mokre. Dogodek je tudi posnet. Takšno ravnanje ni primerno in je neodgovorno, še posebej zato, ker Komunala kontrolira način odlaganja smeti, in sicer tako, da jih zložijo iz zabojnikov, fotografirajo in fotografije obesijo na oglasne deske v blokih.

  • Odgovor:
    Komunala Slovenj Gradec se na področju ravnanja z odpadki sooča s številnimi problemi, ki jih bolj ali manj uspešno rešuje. Z namenom, da bi izboljšali kvaliteto ločevanja odpadkov na izvoru, smo v poletnih mesecih pričeli s kontrolo suhe frakcije na terenu. Ugotavljamo, da so občani to sprejeli z odobravanjem, saj je glavni namen kontrole izobraževanje in ne kaznovanje. Z navedeno kontrolo se je potrdilo že znano dejstvo, da je ločevanje odpadkov v gospodinjstvih, ki živijo v enostanovanjskih hišah, zadovoljivo. Precej slabše pa je pri blokih, kjer je odgovornost posameznika zamegljena. Tako je pretežni del suhe frakcije iz tega območja neprimeren za prebiranje in se v nadaljevanju procesa meša z mokro frakcijo. Ne glede na navedeno pa imajo delavci Komunale obvezno navodilo, da tudi pri blokih pobirajo vsako frakcijo posebej. Neljuba napaka je bila ustrezno sankcionirana in se ne bo več pojavljala. Prav tako bo podjetje v prihodnje izvajalo več aktivnosti za izboljšanje ločevanja odpadkov v blokih.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Zdravko Krajnc je povedal, da želi občan na podeželju graditi turistični objekt, vendar to ni možno na kmetijskem zemljišču. Sicer ima tudi stavbno zemljišče, vendar je tam dvorišče, kjer takšnega objekta ne morejo umestiti. Občanom na podeželju je potrebno prisluhniti in jim pomagati iskati rešitve.

  • Odgovor:
    Stranka je imela željo izkoristiti možnost širitve stavbnega zemljišča, ki jo je dopuščal 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt-C) (Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12), a je zaradi težav pri izdelavi strokovne podlage in hitre nepričakovane odločitve o začasnem zadržanju izvrševanja prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZPNačrt-C do končne odločitve Ustavnega sodišča (sodba U-I-43/13-8, z dne 11. 4. 2013), to možnost zamudila.

    Trenutno reševanje poteka v skladu z možnostmi, ki nam jo nudi obstoječa zakonodaja na tem področju in to je v okviru sprejema občinskega prostorskega načrta (OPN) MOSG. Do strankine pobude je bilo zavzeto pozitivno stališče, kar pomeni, da bo pobuda ustrezno vključena v nadaljevanje postopka prijave OPN. V kolikor bo prišlo do sprememb zakonodaje, ki bi stranki omogočale hitrejšo rešitev, bomo stranko v skladu z obstoječo prakso o tem tudi obvestili in izvedli vse aktivnosti, ki bodo imele osnovo v materialnem predpisu.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik

 

Zdravko Krajnc je nadalje opozoril, da so starši učencev na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec zelo vznemirjeni, ker izvajalec izvaja dela na strehi.

  • Odgovor:
    Prvi razpis za sanacijo strehe Druge osnovne šole Slovenj Gradec je bil objavljen 6. 5. 2013. Ponudbe so bile bistveno višje od planiranih sredstev, zato so bile zavrnjene. Pripravili smo racionalizacijo popisov. Zaradi zahtevanih zakonskih rokov smo lahko drugi razpis objavili 21. 6. 2013. Takoj ko je potekel rok za pritožbe, je izvajalec podpisal pogodbo in začel z aktivnostmi na gradbišču. Organizacijo dela in življenja na šoli so prilagodili dani situaciji.

    Odgovor pripravil: Tomaž Karničnik

 

Peter Cesar je omenil, da so na Gmajni rekonstruirali del ceste. Na tem odcepu je tudi nova kanalizacija in jaški za meteorne vode. Na kratki razdalji je preko trideset pokrovov, ki so različnih višin. Odstopanja niso velika, vendar vozniki čutijo tresljaje. Podobno je tudi po sanaciji Ronkove ulice v Slovenj Gradcu, kjer je na razdalji 200 m več kot dvajset jaškov, prav tako različnih višin.

  • Odgovor:
    V zvezi z omenjeno problematiko glede postavitve pokrovov na jaških smo si stanje ogledali na dveh lokacijah. Ogledali smo si Ronkovo ulico in ureditev na Gmajni. Nekateri pokrovi in vodovodne kape so res nižje od nivelete asfalta. Razlog za to je preprost, in sicer, da pri pluženju ne bi prihajalo do poškodovanja okvirjev oziroma samih pokrovov. Res pa je, da so posamezni pokrovi mogoče nižji kot bi bilo potrebno, vendar nikakor ne gre za dve tretjini vgrajene infrastrukture. Za mnenje smo povprašali podjetje KOSTMANN d.o.o., ki ima izkušnje iz Avstrije, pri njih so nam prav tako potrdili, da je takšna praksa tudi v Avstriji. Seveda, še enkrat ponavljamo, da je na določenih jaških to višinsko odstopanje preveliko. V sled opozorilu, ki je bilo podano, bomo v bodoče še več pozornosti usmerili na to problematiko.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Peter Slemenik je vprašal kdaj bodo izvedli obnovo mrliške vežice v Šmartnem? 

  • Odgovor:
    Kot je bilo že navedeno na seji sami, za mrliško vežico v Šmartnem pripravljamo projekt, saj je obseg predvidenih del tolikšen, da je potrebno za to pridobiti gradbeno dovoljenje. Obnova je predvidena v naslednjem proračunskem letu.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik se je navezal na pobudo ČS Štibuh, ki jo je iznesel na prejšnji seji in se navezuje na ekološke otoke. Zahvalil se je za odgovor, ki ga je posredoval predsedniku in članom ČS Štibuh. Ampak le-ti z odgovorom niso zadovoljni in dejstva, ki so predstavljena, naj ne bi držala. Predlagal je, da so v bodoče predsedniki obveščeni, kaj se bo v posamezni četrtni ali vaški skupnosti dogajalo.

  • Odgovor:
    Strokovne službe bodo v prihodnje poskušale še bolj sodelovati z vaškimi skupnostmi in njihovimi vodstvi, saj, kot je pravilno navedel svetnik, so oni tisti, ki dejansko najbolj poznajo svojo vaško oz. četrtno skupnost in so dejansko prvi, od katerih se lahko dobijo povratne informacije.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Peter Pungartnik, mag. je dejal, da so občani dolžni odlagati steklo v posebne zabojnike. Vendar je le-teh izjemno malo. V kolikor Komunala stekla ne bo več pobirala, mora na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec zagotoviti zadostno število zabojnikov.

  • Odgovor:
    Problem ločevanja stekla se je pojavil po zagonu Koceroda, saj se je pokazalo, da razbita steklena embalaža moti proces prebiranja suhe frakcije odpadkov. Steklo je možno odlagati na ekoloških otokih, ki so v skladu s predpisi razporejeni po celotnem teritoriju našega delovanja ali pa ga oddati na zbirnih centrih.

    Generalno lahko ugotovimo, da Komunala Slovenj Gradec občanom na področju odpadkov nudi dovolj visok standard odvoza, saj večina slovenskih komunal poleg ekoloških otokov odvaža le še mokro frakcijo. Ne glede na to pa bomo vsako pobudo občanov za dodatne zabojnike proučili in jih v primeru dejanske potrebe tudi namestili.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d. o. o.

 

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da so na mostu na kolesarski stezi pri Merkurju že pred časom ukradli samopolnilne luči. Občani opozarjajo, da je tam ponoči zelo temno. Nadalje je dejal, da je v Šmartnem od Tajhtarjevega mostu proti Tomaški vasi struga zaraščena, zato bi jo bilo nujno potrebno očistiti.

  • Odgovor:
    Luči, ki so bile nameščene na mostu pri Merkurju, so bile na sončno energijo in dokaj drage.  V letošnjem letu ni bilo planiranih finančnih sredstev za postavitev novih. Bomo pa zadevo poskušali urediti v letu 2014.

    Glede čiščenja struge pri Tajhterjevem mostu lahko zagotovimo, da bomo strugo oz. zarast očistili najkasneje do konca novembra.

    Pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da je sanacija Suhodolnice nujna. Krajani, ki živijo ob Suhodolnici, so zelo zaskrbljeni in se bojijo večjih nalivov.

  • Odgovor:
    Dela na Suhodolnici so se začela. V letošnjem letu se bo izvedlo čiščenje zarasti in reševanje pretočnosti, v naslednjem letu pa regulacija do predvidenega obsega, ki zajema traso od mosta pri Nami do mosta pri pokopališču.

    Pripravil: David Valič
Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 9. julija 2013


Aleksander Hudej je vprašal kdaj bodo sanirali dva udora na cesti Podgorje, od Podgorja pod kmetijo Strgar in še malo nižje. Treba bo narediti škarpo in izrazil je bojazen, da bodo z deli pričeli šele pozno v jeseni, ko se lahko pojavijo vremenske nevšečnosti.

Odgovor:
Sanacija udorov se bo začela predvidoma v mesecu septembru, saj se bo sanacija objektov financirala s strani državnega proračuna, kot odprava posledic naravne nesreče. Občina je pogodbo o financiranju že podpisala in čaka samo še na podpis ministra. Takoj po prejemu pogodbe se bodo dela začela izvajati, saj je bil postopek javnega naročanja že izpeljan in na podlagi tega izbran izvajalec.

Odgovor pripravil: David Valič

 

Jože Vrabič je opozoril, da na zaključku Gosposvetske ceste v Slovenj Gradcu pri zavijanju v levo na Celjsko cesto pogosto nastajajo zelo veliki prometni zamaški. Predlagal je, da se postavi prometni znak »obvezna smer v desno« in se lahko vozniki na krožišču pri bivši Nami obrnejo na Celjsko cesto. Vprašal je, če je to možno.

  • Odgovor:
    Predlog postavitve prometne signalizacija obvezna smer desno oziroma prepovedano zavijanje levo na priključku Gosposvetske ceste na Celjsko cesto (državna cesta R1/227) je z vidika propustnosti samega priključka neprednostne ceste sicer smiseln, vendar le v času popoldanske konice. V drugih časih se zastoji ne pojavljajo tako intenzivno. V primeru postavitve predlagane signalizacije se bo gostota prometa po Meškovi ulici po vsej verjetnosti povečala, predvsem v času konice. Na podlagi Zakona o cestah je pristojnost za postavitev prometne signalizacije na priključkih državnih cest na Direkciji Republike Slovenije za ceste. Preden se pošlje Vaš predlog za dopolnitev prometne signalizacije na DRSC bomo predlog obravnavali še na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Jože Vrabič je povedal, da se večkrat vozi mimo lepo urejenega Parka herojev v Slovenj Gradcu. Na zadnji svečanosti v parku so ponovno ugotavljali, da se še vedno po tem spomeniku in po grobnici vozijo skejterji. Predlagal je, da namestijo majhne nastavke in s tem skejterjem preprečijo vožnjo.

  • Odgovor:
    Problem, ki ga omenja svetnik Jože Vrabič bomo rešili s postavitvijo arhitekturne ovire v obliki konfinov, ki bodo sovpadali s spominskim obeležjem. Postavitev bomo izvedli v sklopu ureditve spomenika padlim borcem v osamosvojitveni vojni, ki bo v tem parku postavljen predvidoma do konca leta.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Hinko Kašnik je iznesel pobudo ČS Legen, da se pri igrišču na Legnu uredi priključek za tekočo vodo.

  • Odgovor:
    Zadeva je bila predana JP Komunala d.o.o. in bo urejena v najkrajšem možnem času, tako da bo možno dostopati do vode za pitje in umivanje.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik je opozoril, da so predstavniki ČS Legen nezadovoljni s postopki pri izgradnji zelenih otokov. Navajajo, da niso bili dobro informirani o tem kje bodo ti otoki zgrajeni, niti jih niso pristojni vprašali za mnenje, kakšne so njihove želje ali rešitve. V kolikor je možno prosijo, da se ta dela zaustavijo in se pristojne službe nemudoma sestanejo s predstavniki četrtne skupnosti in uskladijo lokacijo zelenih otokov v tej četrtni skupnosti.

  • Odgovor:
    Predstavniki JP Komunala d.o.o. so lokacije zelenih otokov uskladili s strokovnimi službami. Oblika ekoloških otokov je enotno urejena za celotno občino. Prav tako so bili predstavniki JP Komunala na lokacijah predvidenih ekoloških otokov, tako da so bili stanovalci o lokacijah otokov seznanjeni.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Hinko Kašnik je opomnil, da so že pred časom na seji govorili o protiprašnih zaščitah na kmetijah, kjer vodijo povezovalne ceste. Zanimalo ga je ali so planirana kakšna finančna sredstva za izgradnjo teh protiprašnih zaščit ali je to le v okviru proračuna v vaških skupnostih.

  • Odgovor:
    Posebna sredstva v proračunu za namen protiprašnih zaščit niso predvidena, ampak se to ureja v sklopu proračuna vaških skupnosti.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Peter Cesar je omenil, da si Slovenj Gradec kot mesto kulture vsekakor zasluži lepše in bolj urejeno pokopališče. V Starem trgu pripravljajo še en del zemljišča za grobove tako za klasičen kot tudi žarni pokop. Nekatere občane zanima kako je z možnostjo mesta za raztros posmrtnih ostankov. Vprašal je ali je ta projekt možno izvesti v kratkem času. Nanj so se obrnili tudi nekateri občani, ki imajo grobove tik ob živi meji in le ta je na nekaterih mestih v zelo slabem stanju.  

  • Odgovor:
    Celovit in kvalitetno narejen ureditveni načrt (UN) mestnega pokopališča je mesto Slovenj Gradec dobilo pred dvanajstimi leti. Ker je bilo vse do letošnjega leta prostora v starem delu pokopališča dovolj, širitev po UN ni bila aktualna. Kljub temu se je v preteklosti urejanje v manjši meri izvajalo mimo UN. Šele letošnje leto je mestna občina na podlagi UN pristopila k prvi fazi večje širitve mestnega pokopališča v kateri je predvidena ureditev štirih večjih otokov, ki bodo namenjeni klasičnim in žarnim pokopom. V sklopu del, ki so ta čas ravno v izvajanju, se bodo uredile povezovalne poti z robniki, položile se bodo inštalacije za ozvočenje in razsvetljavo, položile se bodo cevi za odvod padavinske vode, zasadilo se bo drevje, uredilo se bo mesto za zbiranje odpadkov. V UN je predvidena lokacija za raztros posmrtnih ostankov locirana na skrajno zahodnem delu novega pokopališča, ki predstavlja eno od naslednjih faz širitve pokopališča, časovnica realizacije katere pa je v veliki meri odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Vse do takrat oblika take vrste pokopa v MOSG žal ne bo mogoča.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker

 

Peter Cesar je omenil, da se je zaključilo Slovenjgraško poletje. Prireditve so bile dobro obiskane in z dobrim programom. Zmotilo ga je, da so avtomobili bili parkirani na Sokličevem trgu, da so bili parkirani neposredno pred spomenikom, med spomeniki, nadalje, da so tam koši za smeti, na trgu je koš za košarko in kup takih zadev. Avto od podjetja za ozvočenje je stal tik ob župnišču na pločniku in menil je, da bi morali takšne stvari odpravili. Problem parkiranja na Sokličevem trgu ni samo v času Slovenjgraškega poletja, pač pa tudi v ostalih dnevih.

  • Odgovor:
    V zvezi parkiranja osebnih vozil pri župnišču na Sokličevemu trgu gre izključno za parkiranje osebnih vozil uporabnikov župnišča oz. lastnikov zemljišča Župnijski urad Slovenj Gradec. Gre za del zemljišča parc. št. 519 v velikosti 752 m2, kjer pa je tudi del Sokličevega trga. Občinsko redarstvo na delu zasebnega zemljišča ne izreka sankcij.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Peter Cesar je opozoril, da tabla pri železnem mostu v Slovenj Gradcu v zelo slabem stanju, pravzaprav neuporabna in menil je, da bi jo morali zamenjati.

  • Odgovor:
    Tabla se bo zamenjala.

    Odgovor pripravil: David Valič
Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 18. junija 2013.


Vilhelm Jeseničnik je vprašal kdo skrbi za semaforje, namreč na nekaterih križiščih so namestili odštevalnike, pa že kar lep čas ne delajo.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je z odštevalniki opremila tri križišča in sicer vsa tri križišča, kjer prometni tok ni reguliran na podlagi gostote prometnega toka v križišču in kjer so časovni intervali  konstantni. Na ostalih semaforiziranih križiščih, ki so krmiljeni na podlagi prometnega toka v križišču preko induktivnih zank, zaradi previsokih stroškov investicije žal to ni mogoče, saj znaša znesek opreme štirikrakega semaforiziranega križišča okoli 10.000,00 €. Glede na to, da smo skupaj z drugim dobaviteljem in izdelovalcem odštevalnikov iz Avstrije poiskali cenovno ugodnejšo rešitev (2.500,00 € za štirikrako križišče) je slabost te rešitve v tem, da teh odštevalnikov ni možno namestiti na semaforizirana križišča, kjer je prometni tok v križišču reguliran preko induktivnih zank na podlagi same količine prometnega toka. Druga slabost oz. pomanjkljivost pa je ta, da se ti odštevalniki samodejno nastavljajo na podlagi zaznavanja izmenične električne napetosti v semaforski glavi in torej niso neposredno vezani s krmilno semaforsko omarico, kar ima za posledico njihovo občasno nekaj minutno ugašanje oz. nedelovanje. To pomeni, da je njihovo delovanje pravilno in ne pomeni, da so v okvari ali da ne delujejo, kar misli marsikateri voznik. Res pa je, da nam že od same namestitve naprej, odštevalniki v križišču pri Katici povzročajo težave v delovanju, kjer gre za težavo v programski opremi in kompatibilnosti s samo semaforsko glavo. V tem trenutku v tem križišču trije odštevalniki od štirih ne delujejo, kar pa ne pomeni, da je kakor koli oviran promet ali zmanjšana prometna varnost v samem križišču.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Aleksander Camlek je v imenu lastnikov psov predlagal, da se v bližini novega MKC postavijo koši za pasje odpadke.

  • Odgovor:
    Koš za pasje iztrebke pri MKC-ju je naročen in bo nameščen v najkrajšem možnem času.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Vilhelm Jeseničnik je vprašal koliko Mestno občino Slovenj Gradec stanejo prenosi sej občinskega sveta.

  • Odgovor:
    Kot je na 25. seji svetniku gospodu Jeseničniku že odgovoril župan, MOSG namenja za obveščanje javnosti o svojih aktivnostih preko lokalne televizije mesečno neto 492,00 EUR, v ta okvir pa sodijo tudi prenosi sej mestnega sveta, torej lahko odgovorimo preprosto, da direktno za prenose in snemanja sej mestnega sveta MOSG ne namenja nič oziroma je slednje zagotovljeno v okviru omenjenega zneska. MOSG namreč namenja za delovanje internega kanala oziroma Televizije Slovenj Gradec zgolj minimalni znesek, s katerim so zagotavljana sredstva, ki jih za oddajanje programa zahtevajo agencije, v okvir teh sredstev pa je zajeto tudi predvajanje in snemanje ter videomontaža občinskih prireditev, snemanje, videoobdelava in predvajanje sej občinskega sveta ter njihova priprava za objavo na internetu ter zakup in vzdrževanje spletnega prostora na portalu VIMEO.COM, kjer so seje javno dostopne, objava videostrani informativne narave za MOSG in občinski svet ter vaške in četrtne skupnosti ter javne zavode in izobraževalne ustanove.

    Odgovor pripravil: Dušan Stojanovič

 

Vilhelm Jeseničnik in Boris Raj, mag. sta predlagala, da se sanira križišče na Celjski cesti – Maistrova ulica.

  • Odgovor:
    Cestišče na Celjski cesti pri križišču stare lokacije Komunalnega podjetja bo na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec sanirano iz sredstev vzdrževanja za državne ceste.  Opravljena bodo le nujna vzdrževalna dela, ki zagotavljajo varen promet.  Na tej lokaciji je pripravljen idejni projekt krožišča, ki ga je izdelala Mestna občina Slovenj Gradec in ga predala v pregled »DRSC« na Ministrstvo za promet. Po zadnjih informacijah po rebalansu Državnega proračuna, investicija ni uvrščena v plan za leto 2013-2014.

    Vzdrževalna dela bodo zaključena v začetku meseca julija.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Franc Pečovnik je opomnil, da v Pamečah na pokopališču zaključujejo približno 80 % projekta, pa ga zanima kako je z žarnim zidom, ki je tudi bil vključen v ta projekt. Zgodi se lahko, da na pokopališču ne bo več prostora, če tega ne bodo hitro uredili.

  • Odgovor:
    Glede na to, da je bila investicija v mrliško vežico ravno zaključena, se izgradnje žarnega zidu v taki obliki, kot je bilo predvideno v projektu, ne bomo mogli lotiti.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Franc Pečovnik je nadalje vprašal kako bo s sanacijo reke Mislinje. Zdaj gredo že v drugo polovico leta, pa se še ni nič kaj ne dogaja in jesen bo hitro tu.

  • Odgovor:
    Dela na vodotoku Mislinja v delu industrijske cone Pameče se bodo začela izvajati v mesecu avgustu.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Aleksander Hudej je dejal, da odkar so na podeželju uredili optično omrežje, priključki na to omrežje niso več v funkciji. Mogoče je še kje kdo, ki je še priključen, ampak to so morali na Telekomu sami poskrbeti, da so preusmerjali in da se to omrežje odstrani. Na Telekomu so v lanskem letu obljubili, da bodo to uredili v spomladanskem času. Zdaj pa so to obstoječo omrežje na nekaterih mestih popravili. Očitno nimajo resnega namena, da to odstranijo. Prosil je, da se strokovne službe z njimi o tem dogovorijo. Ljudje so pričakovali, da bodo to odstranili in marsikomu se zdi neumno, da po travnikih in njivah še stojijo ti drogovi.

  • Odgovor:
    Pogovori s Telekomom so v teku, tako da bomo lahko več informacij podali na naslednji seji.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Zdravko Krajnc je dejal, da je nekaj občanov nanj naslovilo vprašanje kako je s projektom regulacije Suhodolnice preko kohezijskih sredstev. Razpis ni bil uspešen, opravljen je bil v skupni vrednosti v višini 750. tisoč eur in prijavil se je samo eden izvajalec, to je VGP, ki pa je imel predračun v višji vrednosti. To pa zaradi tega, ker je imel zajeta dodatna dela iz popisa leta 2004. Krajane ob tem vodotoku zanima, če mestna občina kaj več ve o tem, kaj se bo tu še dogajalo. Sicer je tu še rezervni scenarij, ki naj bi poglobil Suhodolnico v višini pol metra. Krajane je upravičeno strah, ker se je lani zgodila ta katastrofa.

  • Odgovor:
    Projekt Suhodolnica se nadaljuje. Po nam posredovanih podatkih je predvidena realizacija v mesecu oktobru. Ostala dela na vodotokih po programu odprave posledic naravne nesreče potekajo nemoteno.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vilhelm Jeseničnik je v imenu občanov postavil vprašanje zakaj je fiksni del za priklop na plinovodno omrežje tako visok.

  • Odgovor:
    Kot večina cen komunalnih dobrin je tudi cena plina sestavljena iz dveh delov: cene plina kot blaga in cene  omrežnine. Cena plina kot blaga (cena m3 plina) se oblikuje prosto, saj si odjemalci sami izbirajo najbolj ugodnega dobavitelja. Ceno omrežnine pa oblikujejo posamezni sistemski operaterji, ki so pooblaščeni od lokalne skupnosti in so dolžni upravljati omrežje v skladu z zakonsko regulativo. Pomeni, da morajo omrežje vzdrževati in nadzirati,  opravljati meritve porabe plina, plačevati najemnino (amortizacijo), voditi evidence, itd.

    Cena omrežnine, ki se prav tako deli na fiksni in variabilni del, se določa v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Ul.RS št.61/2012 in 64/12-popr.)  in jo pred uveljavitvijo odobri Agencija RS za energijo.

    Tako uveljavljene cene Komunale Slovenj Gradec so povsem primerljive s podobnimi sistemskimi operaterji.

    Za primerjavo podajamo primer omrežnine za porabo do 1500 m3/leto in do 2500 m3/leto.

 

Tabela: Primerjava letnih zneskov za distribucijo plina po lokalnih skupnostih

   

Zneski brez DDV

Distributer

Letni znesek- distribucija 1.500 Sm3 (Cdk3)

Letni znesek- distribucija 2.500 Sm3 (Cdk4)

MO Slovenj Gradec

233,48

323,19

MO Celje

177,29

305,47

MO Maribor

204,57

312,77

MO Ljubljana

241,80

361,97

MO Velenje

283,82

458,84

Občina Ravne

302,48

380,38

Občina Dravograd

321,36

407,86

       

Odgovor pripravil Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.. 

Prikaži vprašanja in odgovore

24. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 23. aprila 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 23. aprila 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 23. aprila 2013

 

Peter Slemenik in  Vinko Vrčkovnik sta omenila poškodbe brežin in plazišč po poplavah in dejala, da bo potrebna sanacija le teh. V zvezi s tem sta želela pojasnilo.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je dne 07.05.2013 organizirala sestanek »Poplavna varnost v Mestni občini Slovenj Gradec« na katerem so bili predstavniki pristojnih ministrstev in sicer Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za gospodarski razvoj  in tehnologijo, ARSO, koncesionarja za urejanje vodotokov VGP Drava Ptuj ter predstavniki podjetij v industrijski coni ob Suhodolnici in Mislinji, ter stanovalci ob Suhodolnici. Tema sestanka je bila izvedba projekta regulacije Suhodolnice, izvedba protipoplavne zaščite v industrijski coni Pameče, zadrževalnik Homšnica, uvrstitev MOSG v karto poplavne ogroženosti, program celovite sanacije vodotokov v MOSG, protipoplavna zaščita tovarniških objektov Johnson Controls. Predstavniki ministrstev so nas obvestili, da je Vlada RS sprejela sklep za sanacijo porečja Drave v skupni vrednosti 5,8 mil. eur, od katerih odpade na porečje Meže in Mislinje 1,37 mil. eur. Za sanacijo porečja Mislinje in Suhodolnice je namenjenih 680.000,00€. Razpis za izvebo del je že pripravljen in v kolikor bodo sklenjene pogodbe (brez pritožb na razpisih za oddajo del) se naj bi dela pričela konec poletja.

    V okviru sanacije Homšnice, pa se pripravlja tudi prostovoljna delovna akcija »Homšnica 2013« katere pobudnik in organizator je Raj Boris, mag. in se bo odvijala dne 22.06.2013 in 29.06.2013 v sodelovanju z pristojnimi strokovnimi službami.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Jurij Šumečnik je omenil 16. člen Statuta Mestne občine Slovenj Gradec, ki govori, da občinski svet v okviru svojih pristojnosti  določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let in sprejme program ter letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.  Menil je, da bodo morali svetniki k temu z občinsko upravo resno pristopiti in tudi nekaj narediti na tem področju.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec ima narejene vse letne programe varstva pred naravnimi nesrečami, ki pa jih občinski svet ni obravnaval, ampak jih je v preteklosti sprejemal župan. Občinski svet pa naj bi obravnaval petletni načrt varstva pred naravnimi nesrečami.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec.

 

Boris Raj, mag. je dejal, da je na Svetu za preventivo in vzgojo je v letošnjem letu že podal pobudo, da se čim prej pristopi k ureditvi križišča pri Zadrugi Stari trg. Tam sledijo toku prometa, kjer se srečajo otroci, ki prihajajo iz Prve osnovne šole ali gredo tja in s tistim prometom, ki je pred semaforjem iz Starega trga oziroma Podgorja. Ta sistem je absolutno nevaren in je nesprejemljiv. Zato je apeliral na vse pristojne, da se resno lotijo tega problema in ta semaforiziran sistem dopolnijo tako, da bo varno.

  • Odgovor:
    Mestna občina ima pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za dograditev semaforizacije v križišču Gozdna pot – Podgorska cesta – Stri trg, ki je sicer na državni cesti R1/227, vendar, ker gre za semafor v naselju mora celotno investicijo na podlagi Zakona o cestah izvesti Mestna občina Slovenj Gradec. Ocenjujemo, da bi za dograditev semaforizacije potrebovali okoli 50.000,00 €, ki pa jih letošnji proračun ne predvideva.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec

 

Peter Slemenik je omenil kolesarsko stezo pri podhodu, ker so ga krajani obvestili, da je prišlo do udora enega dela pri kolesarski stezi in, da ne bi bilo večjih poškodb, bi bilo treba le te sanirati.

  • Odgovor:
    Sanacijska dela na kolesarski stezi, se bodo izvedla v sklopu letnih vzdrževalnih del, ki jih izvajamo vsako leto.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Aleksander Hudej je v primeru, če bo prišlo do čiščenja vodotokov predlagal, da material ne odvažajo na kakšno odlagališče,  ampak ga koristno uporabijo. Mogoče pri gradnji občinskih cest ali ga odpeljejo na deponijo in ga uporabijo kasneje. Seveda pa morajo strokovnjaki povedati, če je ta material primeren za tovrstne primere.

  • Odgovor:
    Čiščenje vodotokov je v izključni pristojnosti ARSO, ki so odgovorni za posamezne hudournike in reke. Le z njihovim dovoljenjem je možno naplavljeni material koristiti za druge namene. Pri nas je bila ta praksa koristno uporabljena za gramoziranje cest na področju vodotoka Velunja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je opomnil, da je na relaciji Podgorje - Sp. Razbor, pod kmetijo Strgar, že bila postavljena škarpa. Zdaj se je le ta znižala in prevrnila. Menil je, da je bila  narejena nestrokovno. Zato je predlagal, da se pri izgradnji nove izvaja poostren nadzor.

  • Odgovor:
    Pri rekonstrukciji ceste na Razbor je bila pod kmetijo Strgar zgrajena škarpa  oz. pilotiran oporni zid. Po takratnih geoloških raziskavah je bil predpisan izveden ukrep, ki je zadovoljiv takratno aktivnost plazenja. Po desetih letih se je na tem območju erozijsko delovanje povečalo, plazenje se je pojavilo na širšem območju objekta, prav tako se je povečala prekomerna obremenitev ceste in neugodne vremenske razmere.

    Za sanacijo nastale situacije je že izdelan projekt, ki zajema širše območje plazenja z vsemi potrebnimi geološkimi raziskavami. Če  bodo zagotovljena potrebna sredstva, se bo sanacija pričela že v tem letu.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja. Pristojen službe so si ogledale predvsem tiste poškodbe, ki so proti cesti. Ceste k sreči ni odneslo, ampak če bo večja voda, bo poškodovana tudi cesta. Na hitro so izračunali, da bi bilo potrebno zgraditi okrog 220 metrov škarpe. Ve, da so problem finančna sredstva,  vendar neko rešitev morajo najti, da preprečijo nadaljnje poškodbe. V drugem delu, kjer je gozdna cesta, pa so poškodbe še večje. Na Zavodu za gozdove so odgovorili, da za popravilo nimajo finančnih sredstev, vendar bo treba poiskati neko rešitev.

  • Odgovor:
    Vodotok Velunja v zgornjem toku v večjem delu meji na gozdno cesto, ki jo je v zadnjem neurju precej poškodovalo. Po zagotovilih Zavoda za gozdove bo prevoznost zagotovljena, za večje posege pa v tem letu zaradi hude zime ne bo denarja.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Janez Smrekar je prebral prošnjo občana Branka Pirnata iz Podgorja. Gre za nevarnost, da zemeljski plaz zasuje in še bolj poškoduje njihovo hišo. Nad hišo se je v mesecu novembru odtrgal plaz. Ker zemlja pritiska na stene hiše, so na stenah  nastale razpoke, zaradi taljenja snega in deževja, pa so stene zelo vlažne. Vsak dan se bojijo dežja, ker je velika verjetnost, da bo zemlja zasula hišo. Po opravljenem projektu za sanacijo bi le ta stala cca 43. tisoč eur. Tega pa sami nikakor niso zmožni financirati, zato prosijo za pomoč pri sanaciji.

  • Odgovor:
    Plaz nad hišo Branka Pirnata je bil evidentiran kot neposredna ogroženost bivalnih prostorov. Zato je naša služba takoj pristopila k izdelavi geološkega poročila in izdelave projekta za sanacijo. Projekt je izdelan, potrebno se je dogovoriti za finančno konstrukcijo sanacije.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Goran Razgoršek je opozoril, da je bil Rženov most v Pamečah narejen nekoliko nefunkcionalno. Kanal pod mostom je speljan nepravilno, saj se pod mostom nabira kamenje ter dračje in je že doseglo slab meter pod mostom.  Struga in prekati pred mostom so narejeni nefunkcionalno. Menil je, da pri močnejšem deževju lahko pride do katastrofe, zato bi tu bilo treba najti eno rešitev.

  • Odgovor:
    Most in ureditev cestišča sta izvedena po projektu. Ne bi se strinjal, da je projekt izveden nefunkcionalno, kajti ob vseh neurjih, ki so bila od izgradnje most, je voda normalno odtekala. Kar se tiče nabiranja kamenja in dračja, pa ni napaka v mostu, da bi bil nefunkcionalen, to pač voda prinese iz zgornjega toka. Prej bi rekel, da je to malomarnost krajanov,  ki ob vodotoku zlagajo les in razne druge stvari. Material, ki je pod mostom, pa je v fazi čiščenja.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Goran Razgoršek  je omenil blok v Pamečah in oddaljenost vhoda od ceste, ki je samo okrog 4 metre. Že krajani Pameč se zaradi tega pritožujejo in še sreča, da ni prišlo do katastrofe. Pozimi, ko je poledica, se otroci igrajo in so dejansko na cesti. Zato predlagajo, da se v predelu petih metrov naredi zaščitna ograja.

  • Odgovor:
    S problematiko so strokovne službe že seznanjene in so JP Komunali Slovenj Gradec že naročili izvedbo postavitve cvetličnih korit med vhodom v blok in cesto. S tem ukrepom se bo preprečilo, da bi zaradi neposredne bližine ceste prišlo do neljubih posledic.

    Odgovor pripravila: Edita Dolinšek

 

Peter Pungartnik, mag. je omenil priklope na kanalizacijo oziroma na čistilno napravo. Postavlja se vprašanje kaj na tistih delih, kjer ne bo možnosti priklopov na čistilno napravo. Nekatere občine na Koroškem jih prehitevajo in to je predvsem občina Dravograd. Ta občina je povabila na predstavitev lastnike hiš tudi z območja mestne občine in dobili so informacijo, da bo Občina Dravograd sofinancira individualne čistilne naprave. Vprašal je kakšna je vizija mestne občine v zvezi s tem oziroma kaj bodo naredili  na tistih območjih, kjer ne bo možnosti priklopa na čistilno napravo. Dejal je, da bo treba občanom o tem podati informacijo. Bliža se leto 2015, ko bodo gospodinjstva prisiljena nabaviti individualne čistilne naprave. Teh je na podeželju veliko in po vsej verjetnosti bodo morali pripraviti strategijo in zagotoviti tudi finančna sredstva za subvencije.

  • Odgovor:
    Strokovne službe se zavedajo pomembnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Pristopilo se je k popisu manjkajočih priklopov na kanalizacijsko omrežje na območju aglomeracij, ki jih je možno priključiti na čistilno napravo. Za te se pripravljajo projekti za prijavo na razpis za sofinanciranje izgradnje manjkajočega kanalizacijskega omrežja. Za posameznike, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ne bo možno pa je v pripravi odlok, ki bi uredil sofinaciranje postavitev čistilnih naprav. Rok za ureditev je leta 2017, v primeru mesta Slovenj Gradec pa leto 2015. Realizacija oz. sredstva za sofinanciranje pa se bodo predvidela v proračunu za leto 2014.

    Odgovor pripravil: David Valič

 

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je v Šmartnem na treh delih reka Mislinja naredila veliko škodo in na nek način bodo morali poiskati finančna sredstva ter pomagati pri sanaciji.  Še posebej v Trebuški vasi pri občanu Gašperju, kjer so vsi seznanjeni s problemom. Leta in leta že obljubljajo pomoč in do sedaj niso nič naredili.

  • Odgovor:
    Reka Mislinja je pri zadnjih poplavah naredila veliko škode vse od Pameč in proti Mislinjski občini. Celotna struga je bila večkrat pregledana, popisana in ocenjena  je bila vsa škoda. ARSO območje porečja Drave Maribor je skupaj z Mestno občino pripravil plan sanacij na posameznih lokacijah , kjer je bila narejena največja škoda. Natančni terminski in finančni plan je bil posredovan na sestanku dne 07.05.2013, kjer so sodelovali vsi  potrebni akterji, ki so odgovorni za sanacijo nastalih razmer. Sanacija struge reke Mislinje, ki je bila poškodovana ob poplavah, se je pričela izvajati.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik

 

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je zima letošnje leto zelo poškodovala ceste. V  Šmartnem in v Turiški vasi so s strokovnimi službami mestne občine in Komunale opravili nekaj ogledov in dejansko je sredi cestišča na nekaj mestih utrgan asfalt. Dejal je, da ne želi, da se pristopi k sanaciji na tak način, kot zadnje čase to vidi. Pridejo  službe s suhim asfaltom, ga vržejo iz vrečke, dvakrat ali trikrat udarijo z lopato in gredo naprej. To je treba sanirati strokovno in z nekim nadzorom. Bolje je, da se odpovedo kakšnemu projektu v kateri vaški skupnosti, s tem seznanijo predsednike vaških skupnosti in sanirajo ceste.

  • Odgovor:
    Poškodbe na asfaltnih cestah smo si ogledali  (Damjan Merzdovnik, Vinko Vrčkovnik in Dražen Topič) ter se dogovorili, da se bodo napake sanirale v sklopu letnega vzdrževanja cest.(predvidoma v mesecu juniju)

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Boris Raj, mag. je glede na to, da so zagotovljena finančna sredstva tudi za ČS Polje, ker so lani pač ugotovili, da ni bilo možno izvesti nekaterih projektov in so tudi letos zagotovljena finančna sredstva za obnovo asfalta na Tomšičevi ulici od številke 5 do vključno 11, vprašal kdaj se bo to začelo izvajati. Zagotovljena imajo tudi finančna sredstva za obnovo kanalizacije za Tomšičevo ulico in ga je prav tako zanima kdaj se bo to predvidoma začeli izvajati. Seveda imajo še nekaj udarnih jam, zlasti je opozoril na problem teh jam na križišču Celjska cesta Maistrova ulica, kjer se srečajo z državno cesto.

  • Odgovor:
    Projekt ureditve Tomšičeve ulice in ureditev meteorne kanalizacije se bo pričel izvajati po 20. juniju. Izvajalec je izbran in prav tako je podpisana pogodba. Sanacija določenih delov, kjer so luknje v asfaltu, pa smo v teh dneh sanirali.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da ni dolgo tega, ko so obnovili Glavni trg in Trg svobode in opozoril, da se pojavlja že veliko gradbenih napak. Nedopustno je, da se kamen, ki krasi Glavni trg, nadomesti z navadnim betonom, nekdo mora kontrolirati, kar se v mestu dogaja.

  • Odgovor:
    Beton, ki je bil namesto kamna, je bila le začasna zadeva. V teh dneh se izvaja zamenjava betona z kamnom.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič

 

Franjo Murko je omenil, da so prejeli dopis Sveta staršev OŠ Šmartno v zvezi s prevozi otrok in predlagal, da so z odgovorom seznanjeni tudi svetniki.

  • Odgovor je v priponki.
Prikaži vprašanja in odgovore

23. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so jih podali člani na 23. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so jih podali člani na 23. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, dne 19. marca 2013


Aleksander Hudej se je javno zahvalil vsem izvajalcem, ki so vodili letošnjo zimsko službo. Izrekel je pohvalo, da je bila zimska služba dobro organizirana.

  • Odgovor:
    Svetniku se v imenu izvajalcev in strokovnih služb iskreno zahvaljujemo za izrečeno pohvalo, saj jih v sklopu pobud in vprašanj ponavadi ne zasledimo.

    Odgovor pripravil: David Valič, vodja Oddelka za gospodarstvo

 

Bojan Mestek je dejal, da se je nanj obrnila občanka glede položnic za Komunalo. Na položnicah, ki so jih prejeli zadnji mesec, so napisane nove tarife oziroma postavke, zato bi rada pojasnilo, kaj pomenijo.

  • Odgovor:
    Na položnicah, ki so jih občani prejeli v februarju 2013, je naše podjetje poleg svojih storitev prvič zaračunalo tudi storitve za družbo Kocerod. Priznati je potrebno, da je zaradi zakonskih zahtev na položnici veliko podatkov in je za povprečnega uporabnika težko razumljiva.

    Glede na to, da se v tem mesecu obetajo dodatne spremembe (prehod na obračun po prostornini posode za občane), pripravljamo obširno obrazložitev, ki bo skupaj s položnicami v maju poslana vsem uporabnikom in bo objavljena tudi na spletni strani podjetja.

    Načrtujemo tudi spremembo oblike položnice v smislu, da bo na začetku izpisan povzetek za vse dejavnosti, ki bo lažje razumljiv, v nadaljevanju pa bodo predstavljene zakonsko predpisane podrobnosti.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o..

 

Jože Vrabič je v imenu članov Sveta zavoda JZ Spotur postavil vprašanje glede dotrajanega objekta poleg Doma na Partizanki. Zanima jih kaj je s tem objektom, kdo je lastnik, ali sploh imajo kakšno funkcionalno zemljišče. Sprašujejo tudi kaj lahko naredijo s strani mestne občine, ali lahko objekt odstranijo. Predlagal je, da lastniki odgovorijo vsaj to kakšno vizijo imajo s tem objektom.

  • Odgovor:
    Kot lastniki objekta, ki je dotrajan, se z polno odgovornostjo zavedamo zatečenega stanja. V okviru Partnerstva za zahodno Pohorje, smo skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec, že leta 2005 pričeli s skupnimi aktivnostmi okrog nadomestne gradnje. V GTC Kope d.o.o. smo pripravili idejne zasnove za izgradnjo treh APP objektov (24 APP enot), Mestna občina Slovenj Gradec pa se je zavezala za temeljito obnovo Partizanskega doma in aktivno vlogo pri iskanju investitorjev. Z znanimi investitorji smo pričeli aktivnosti okrog izgradnje novih objektov, a so se aktivnosti ustavile, zaradi zahtev denacionalizacijskih upravičencev. Kasnejše gospodarske razmere pa so praktično ustavile celoten investicijski ciklus. Za našo družbo, trenutno stanje predstavlja predvsem velik gospodarski problem. V GTC Kope d.o.o. smo, poleg družbe Vabo d.o.o., edini v celoti izpeljali zastavljen investicijski ciklus. Izgradili smo potrebno infrastrukturo, celoten sistem zasneževanja in dve novi žičniški napravi. Pomanjkanje turističnih postelj na območju gorsko turističnega centra Kope predstavlja za našo družbo že resen gospodarski problem. Danes na Kopah manjka približno 750 turističnih postelj, ki bi nam lahko zagotavljale normalne pogoje poslovanja in omogočile trajnostni razvoj centra. Žal, zadnji dve leti, ni bilo izvedenih nobenih aktivnosti, ravno nasprotno, opažamo celo velik upad števila nočitev v Partizanskem domu. Predlagam, da v najkrajšem možnem času skličemo skupen sestanek vseh odgovornih za razvoj turizma na Kopah in skupaj prevetrimo možnosti, kako skupaj pridobiti nove investitorje. V GTC Kope d.o.o. pa smo še vedno pripravljeni odstopiti lokacijo dotičnega objekta, kot nadomestno gradnjo vsakemu investitorju, ki bo izkazal resen namen za gradnjo in trženje novih turističnih prenočitvenih kapacitet na Kopah!

    Odgovor pripravil: Srečko Jesenšek, direktor GTC Kope d.o.o.

 

Jurij Šumečnik je predlagal, da uredijo parkirišče na pokopališču v Starem trgu. Zaradi razmočenih tal, je v tem času težko parkirati.

  • Odgovor:
    Parkirišče na pokopališču v Starem trgu se bo začelo urejati v mesecu maju. Tam bo izveden asfaltna prevleka dela parkirišča v obsegu ok. 1.200 m2, kar predstavlja parkirne prostore za okrog 60 avtomobilov.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Janez Smrekar opozoril na problem ureditve križišča pri gostilni Rogina v Podgorju.  Ugrezanje ceste zdaj ni samo moteče, ampak tudi nevarno, ker je asfalt razpadel in se lahko zgodi, da bo kdo tam imel prometno nesrečo. Na zadnji seji je to problematiko izpostavil svetnik Aleksander Hudej in dobil odgovor, da je za popravilo tega odgovoren upravitelj za državno cesto, to se pravi VOC Celje. To ni res, ker se ta luža nahaja na občinski cesti, pred priključkom na to križišče. Glede na to, da je ta problematika stara že kar nekaj let in na to kar naprej opozarjajo, je predlagal, da se le ta sanira. Prosil je, da se pisni odgovor pošlje tudi na Vaško skupnost Podgorje.

  • Odgovor:
    Sanacija dela križišča za katerega je pristojna občina, se bo s strani JKP v sodelovanju z upravljavcem državne ceste VOC Celje začela urejati v začetku poletja.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Janez Smrekar je nadalje omenil, da je v Mestni občini Slovenj Gradec kar nekaj plazišč, tri večja so tudi na območju Vaške skupnosti Podgorje. Eno je še posebej problematično, to je plaz na cesti Umek - Sveti duh. Tam se cesta počasi pogreza, problem pa je velik predvsem iz tega vidika, ker je to edina povezovalna cesta zaselka z dolino. Teren so si ogledali tudi geologi, zato ga zanima kdaj bodo izvedena sondiranja terena in kako bodo postopali v prihodnje.

  • Odgovor:
    Vsa plazišča v Mestni občini Slovenj Gradec so evidentirana in se vseskozi spremljajo. Za najbolj problematične lokacije so že izdelani idejni  projekti rešitev z geološkimi poročili. Plaz na cesti Sveti duh je specifičen primer, ki se opazuje že več let. Za rešitev nastale situacije se ponujata dve rešitvi, prvič: projektant ceste bo preveril možnost prestavitve ceste, na ta način bi bila lažja sanacija plazu in drugič: če to ne bo možno, bo potrebno narediti temeljito geološko raziskavo terena in plaz skupaj s cesto sanirati na podlagi izdelanega projekta. Vse rešitve bodo podane do konca meseca aprila.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Zdravko Krajnc je omenil plaz proti občanu Sedarju na Gmajni in dejal, da je dobil že precejšnje dimenzije in je samo dobra dva metra od cestišča na levi strani ter se močno poseda. Zadnjič je že vprašal v imenu vaške skupnosti, kdaj bodo to sanirali, pa so dobili odgovor, da se pripravljajo projekti. Izrazil je bojazen, da bo cesta postala neprevozna.

  • Odgovor:
    Plaz na Gmajni je prav tako kot vsi ostali plazovi evidentiran in pod stalnim opazovanjem. Po ogledu geologa in projektanta cestne stroke sta trenutno predlagani dve rešitvi: cesta se prestavi v brežino in se tako zagotovi nemotena prevoznost vozil v obe smeri ali zaščita posedene brežine z armirano zemljino. Trenutno smo v fazi zbiranja podatkov o višini sanacije.

    Potrebno je tudi povedati, da je do plazenja v veliki meri prišlo zaradi posega lastnika sosednjega zemljišča v varovalni pas lokalne občinske ceste- predvsem odkopavanje in izgradnja tako imenovanih »teras«.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Vilhelm Jeseničnik je povedal, da se je nekaj občanom obrnilo nanj s vprašanjem kako je s parkiranjem tovornjakov ob Francetovi cesti ob Petrolovi bencinski črpalki. Tovornjakarji namreč tam parkirajo celo vrsto tovornjakov in jih celo servisirajo. Vendar  ta prostor ni primerno urejen in prav bi bilo, da se poostri nadzor.

  • Odgovor:
    Problem parkiranja tovornih vozil pred bencinsko postajo Petrol nasproti Spara nam je poznan. Tovorna vozila so pričela na tej lokaciji parkirati takoj za tem, ko je Mestna občina Slovenj Gradec omenjeno zemljišče prodala podjetju Kograd Igem. Ker je zemljišče v zasebni lasti, občinsko redarstvo nima pristojnosti izvajanja nadzora na navedeni površini.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet
Prikaži vprašanja in odgovore

22. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013

Odgovori na vprašanja in pobude, ki so bila podana na 22. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013.

Odgovori na vprašanja in pobude, ki so bila podana na 22. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne, 5. februarja 2013.


Jurij Šumečnik je dejal, se je kar nekaj krajanov naselja Legen obrnilo nanj in ga opozorilo, da se na Legnu množično pojavljajo golobi. Menda jih nekdo celo goji na podstrešju in ena hiša je prazna, kjer se zadržujejo. Menil je, da so krajani glede tega upravičeno razburjeni.

  • Odgovor:
    V zvezi z gojenjem golobov kot tudi z naseljenimi golobi v zapuščeni hiši zadeva ne spada v pristojnost lokalne skupnosti ampak med državne pristojnosti za kar bi bilo potrebno obvestiti veterinarsko inšpekcijo. Občani lahko pristojno službo obvestijo sami, lahko pa prijavo z opisom natančne lokacije, posredujejo na MOSG in bomo vlogo odstopili pristojnemu organu.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet


Peter Pungartnik, mag. je dejal, da so na Vaški skupnosti Sele obravnavali tematiko v zvezi s prevozi otrok. Problem je glede varne dostave otrok v šolo in v vrtec. V zimskih razmerah je izredno nevarno za udeležence v cestnem prometu, ne samo tistih, ki tam ustavljajo, tudi za vse ostale, ki se vozijo tam mimo. Vprašal je kako občina načrtuje rešitev tega problema. Že v lanskem letu so se dogovorili za idejni projekt za obračališče, da bi ta vozila, ki pripeljejo otroke v šolo, izločili iz cestnega prometa.

  • Odgovor:
    Na Mestni občini Slovenj Gradec smo pristopili k izdelavi projektne ureditve obračališča pred Podružnično osnovno šolo Sele. Po pridobitvi projektnih predlogov in ocene investicije se bomo odločili kdaj bo možno investicijo tudi izvesti. Pri usklajevanju projektnih predlogov pa bo seveda sodelovala tudi Osnovna šola in Vaška skupnost Sele.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet

 

Peter Punagartnik, mag.  je omenil prometno varnost na križišču na Podgorski cesti. Občani postavljajo vprašanja glede ureditve prometa pri Zadrugi, v zvezi s Prvo osnovno šolo. Ni sporno, da je tam avtobusno postajališče in otroci lahko varno gredo v šolo in se vrnejo do avtobusa, sporno je vključevanje ostalih udeležencev, ki se pripeljejo iz Starega trga oziroma tistih, ki se pripeljejo iz smeri Prve osnovne šole. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so to že obravnavali in predlagali, da postavijo prometni znak obvezna smer desno. Menil je, da bi to bila dobra začasna rešitev. Vizija občine pa bi morala biti, da se dodatno postavita dva semaforja.

  • Odgovor:
    Semaforiziran prehod za pešce in križišče Gozdna pot – Podgorska cesta leži na državni cesti R1/227. Postavitev prometne signalizacije na priključkih državnih cest je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. O predlogu za postavitev prometne signalizacije in sicer prometnega znaka II-45,1 »obvezna smer desno« iz smeri Gozdne poti proti Podgorski cesti smo o tem obvestili pristojni organ, vendar še čakamo na njihovo odločitev. Prav tako pa smo naročili in v lanskem letu tudi dobili Prometno študijo »Ureditev semaforiziranega križišča na regionalni cesti R1-227, odsek 1423 v km 9,0«, ki predvideva dograditev semaforizacije na stranskih priključkih. Ker gre za semaforizirano križišče v naselju je za vzdrževanje in investicijo na podlagi Zakon o cestah za to pristojna lokalna skupnost. Ocenjujemo, da bi dograditev semaforizacije znašala okoli 60.000,00 €.

    Odgovor pripravil: mag. Aljoša Krivec, vodja Referata za promet

 

Peter Cesar je dejal, da so ga občani obvestili, da na nekaterih javnih institucijah ni izobešenega delovnega časa. Predlagal je, da pristojne službe to preverijo in uredijo.

  • Odgovor:
    V občinski upravi smo celostno pristopili k urejanju javnih in zelenih površin že pred časom. Leta 2011 je občinski svet sprejel Odlok o uporabi javnih površin v MOSG (Ur.l. 45/2001), katerega del zajema tudi reklamne napise, objave, oglase in ostale objekte za oglaševanje. Da bo odlok v polni meri zaživel, je potrebno kot dodatek odloka izdelati še pravilnik  o ureditvi izveskov, reklamnih napisov in drugega uličnega pohištva, kar imamo  v planu s sodelovanjem spomeniškega varstva izdelati še letošnje leto.  Drugače pa mislim, da neizobešenje delovnega časa s strani nekaterih inštitucij ni v povezavi s čakanjem na pravilnik, saj bi na oddelku za urejanje prostora ponudili pomoč pri izbiri izveska ali info table vsakomur, ki bi se oglasil.

    Odgovor pripravil: Boštjan Temniker, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja  

 

Aleksander Hudej je dejal, da nekateri občani sprašujejo, kaj bo s tem, ker še vedno nekatere občinske ceste niso odpisane. Vprašal je, kakšen status teh zemljišč. Vedo, da v proračunu tega nimajo, saj občani tudi ne silijo, da bi se to kar odpisalo, ampak neke odgovore morajo dobiti, kaj bo s tem. 

  • Odgovor:
    Po Mestni občini Slovenj Gradec predvsem zaradi njene geografske lege poteka veliko cest in poti, ki lastniško še niso urejene oziroma prenesene v javno dobro, podoben problem pa se pojavlja tudi po vseh drugih občinah. Lastništvo se trudimo reševati postopoma, glede na razpoložljiva proračunska sredstva, saj je v večini primerov potrebno zemljišča za cesto še predhodno odmeriti s strani pristojnega geodeta. Pri cestah, zgrajenih v javno korist, v kolikor je posamezna cesta že odmerjena (ima svojo parcelno številko), je možen takojšen brezplačen prenos na občino oziroma v javno dobro, ter s tem takojšnja razbremenitev občanov. Občanom, ki se tako želijo rešiti »bremena« nepremičnine, ki je še vedno vpisana kot njihova last, svetujemo, da se oglasijo na Oddelku za gospodarstvo, kjer bomo skupaj pogledali dejansko in pravno stanje ter jim pojasnili nadaljnji postopek prenosa nepremičnine, ali pa na naš naslov podajo pisno vlogo za brezplačni prenos. Stranke v tem primeru ne bremenijo nobeni stroški, prav tako celoten postopek prenosa zemljišča vodi občina, potrebno pa je seveda sodelovanje zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča (podpis pogodbe in overitev podpisa).

    Odgovor pripravila: Silva Tomažič, Oddelek za gospodarstvo

 

Aleksander Hudej je dejal, da so na Vaški skupnosti Podgorje so ponovno opozorili na odsek ceste pri gostilni Rogina v Podgorju, kjer se nabira voda in predlagajo, da je treba to sanirati.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je že večkrat opozorila vzdrževalca ceste, to je sedaj VOC Celje d.d., da je potrebno sanirati del odseka pri gostilni Rogina. Ker je to državna cesta, občina nima pristojnosti za izvajanje del na tej cesti. Tudi v letošnjem letu bomo poskušali rešiti težavo z opozarjanjem vzdrževalca ceste, da končno reši ta problem.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Aleksander Hudej  je opozoril, da v Mestni občini Slovenj Gradec nimajo organizirane pregledniške službe za ceste in tovrstne zadeve, da bi lahko občan tudi zvečer preglednika poklical in rekel, kam naj gre na ogled.  Sicer mu nekateri zagotavljajo, da je, vendar je težko priti do njega. Opozoril je, da je zaradi slabe ceste težko prišel na sejo, vendar, če bo nekdo šel v sredo ali v četrtek pogledati, ko bo to spet zmrznilo, pa bo sneg zapadel, mu to nič ne koristi. Predlagal je, da organizirajo pregledniško službo.

  • Odgovor:
    Komunala Slovenj Gradec d.o.o. ima celo leto organizirano dežurno službo za vzdrževanje cest in javnih površin, ki vključuje tudi dežurno službo za izvajanje zimske službe. Na telefonsko številko  dežurne službe za vzdrževanje cest in javnih površin št. 031 809 080 lahko občani pokličejo 24 ur na dan in sporočijo morebitne pomanjkljivosti na cestah in javnih površinah. Poleg dežurne službe za vzdrževanje cest in javnih površin komunalno podjetje z dežurno službo  (tel. št. 051 605 111) zagotavlja tudi nemoteno obratovanje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega in plinovodnega sistema, opravljanje pogrebne dejavnosti ter odpravljanje nujnih okvar na stanovanjskih in poslovnih objektih. Vse telefonske številke za dežurno službo in seznam dežurnih delavcev je objavljen na spletni strani podjetja, internetni naslov: http://www.komusg.si.

    Odgovor pripravil: Damjan Merzdovnik, JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Jurij Šumečnik je dejal, da želi pisni odgovor kakšno plačilo prejema direktor podjetja DSO d.o.o..

  • Odgovor:
    Odgovor je bil podan v sklopu odgovorov na vprašanja 21. seje.

    Odgovor pripravil: Darko Sagmeister, direktor občinske uprave

 

Zdravko Krajnc je dejal, da so se nanj obrnili krajani Grajske vasi zaradi ceste od Klanca proti Perjaku. Tam je v prvem delu cesta zelo strma, ovinkasta in ozka, zato imajo krajani en kup težav. Opozarjajo tudi, da jim zaradi slabe ceste in poledice ne dovažajo pozimi pošte, ne odvažajo smeti in odgovor Komunale je bil, da je za ta del ceste pač škoda avtomobila. Klicali so dežurno službo, da so jim pripeljali pesek, pa pravijo ti občani, da zjutraj ob petih že grejo v službo in si ne morejo sami posipati, skratka imajo en kup težav. Cesta je res zelo ozka v tistem delu, ovinkasta in dva avtomobila se tam ne moreta srečati, zato bi bilo potrebno to cesto v tistem delu razširiti in redno vzdrževati.

  • Odgovor:
    Cesto, ki jo navajate, smo si ogledali prav v dneh, ko je bilo snega največ. Z vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa je bila cesta prevozna. Prav ob našem ogledu smo srečali vozilo Javnega podjetja Komunala , ki je pobiralo smeti. V zvezi z dostavo pošte pa bi se bilo potrebno neposredno obrniti na Pošto Slovenije.

    Kot veste, je bila količina snežnih padavin v letošnjem letu res izjemna, kar je povzročalo težave na večini cest, tudi širših. Glede razširitve ceste predlagamo, da vaška skupnost takšen poseg vključi v nabor predvidenih investicij, kar bo omogočilo, da se bo razširitev ceste vključila tudi v proračun Mestne občine Slovenj Gradec.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Vinko Vrčkovnik je dejal, da so pred tremi leti ali mogoče štirimi leti zamenjali luči na javni razsvetljavi v Šmartnem - pokopališče Žabja vas. Septembra v lanskem letu so položili zadnji asfalt, že prej pa je stala javna razsvetljava in luči so bile postavljene od pokopališča pa do konca Žabje vasi. Pri otvoritvi te ceste je opazil, da je bilo zamenjanih sedem svetlobnih teles, od Polone pa do ovinka pri Škrabcu. Ko je vprašal predsednika vaške skupnosti, ali je seznanjen s tem in po čigavem naročilu so bile zamenjane te svetlobne luči, saj so bile stare samo tri do štiri leta, mu je ta odgovoril, da s tem ni seznanjen in o tem ne ve nič. Potem je tudi na občini vprašal in tudi oni o tem ne vedo nič. Zanima ga, zakaj so zamenjali te luči, če pa so se menjale iz  razloga, da so to varčevalne luči, potem imajo v Šmartnem ali pa kjerkoli drugje v občini luči stare več kot 20 ali 25 let in bi se raje menjale tam, ne pa te, ki so bile postavljene pred tremi leti. Menil je, da to ni racionalno in ni prav, da se to tako dela, sploh pa, da se dela brez vednosti vaške skupnosti. Prosil je za odgovor, kdo je naroči zamenjavo teh luči.

  • Odgovor:
    Mestna občina Slovenj Gradec je v sklopu investicije rekonstrukcije ceste v Žabjo vas izvedla zamenjavo obstoječih svetilk na javni razsvetljavi, ker smo pri prijavi na razpis za omenjeno rekonstrukcijo ceste takšno zamenjavo tudi prijavili in ker stare luči po novi zakonodaji niso bile več ustrezne. Kot veste, je bila omenjena investicija sofinancirana v deležu nekaj več kot 75% in v kolikor svetilk ne bi zamenjali, bi nam lahko delež sofinanciranja zmanjšali. Novo nameščene luči ustrezajo novi zakonodaji o javni razsvetljavi.

    Odgovor pripravil: Dražen Topič, Oddelek za gospodarstvo

 

Peter Cesar je ugotavljal, da so danes na seji veliko govorili o zemljiščih, o stavbnih zemljiščih, o športnih objektih in seveda o prepotrebnem denarju v proračunu, pa ga zanima, kako je z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča na primer na športnih objektih. Kot primer je omenil poligon za motokros, ali bo tudi tu obvezno plačilo nadomestila za stavbna zemljišča. Pa je tu letališče in nadalje okoli parkirišč. Kako je z nadomestilom okrog stavbnih zemljišč na parkiriščih v obrtni coni Pameče in pa kje drugje. Enkrat so razpravljali tudi o nadomestilu stavbnih zemljišč na območju term, pa so rekli, da je še treba doreči zadeve. Skratka en pregled nadomestil stavbnih zemljišč na vseh teh objektih letališče, motokros, letališče, terme, parkirišča in vse to.

  • Odgovor:
    Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju »NUSZ«) se v Mestni občini Slovenj Gradec zaračunava na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Slovenj Gradec (Ur. list RS, št. 11/2004 – v nadaljevanju »odlok«). Po določbah Odloka se višina NUSZ zaračunava tudi na podlagi komunalne opremljenosti in glede na dejstvo, da se motokros steza nahaja na območju, kjer ni nobene komunalne opreme, torej tudi ni zakonske podlage za zaračunavanje NUSZ. Na ostalih športnih objektih se pa NUSZ zaračunava po določbah odloka, v kolikor ni lastnik teh objektov Mestna občina Slovenj Gradec ali društvo, ki se financira iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec – določbe 11.b člena odloka. Letališče v Mislinjski Dobravi ni obremenjeno z nadomestilom za uporabo stavnega zemljišča na podlagi določb Zakona o letalstvu (Ur. list RS, št. 81/2010 – UPB 4), saj je opredeljeno kot javno letališče in vsa letališča, ki so vključena v sistem javnih letališč, so infrastrukturni objekti državnega oz. lokalnega pomena. Ostali objekti okrog letališča (gostinski obrati, parkirišča, bungalovi…) pa so normalno obremenjeni z NUSZ po določbah odloka. Za javna parkirišča NUSZ ne zaračunavamo, saj se ta parkirišča nahajajo na parcelah v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. Drugače pa je to urejeno na parkiriščih, ki se nahajajo okoli podjetij in trgovskih centrov, kjer so lastniki dolžni plačati za parkirišča NUSZ kot za zazidana stavbna zemljišča – določbe 5. člena odloka. Za področje term se NUSZ prav tako za zdaj še ne zaračunava, saj zakonsko določeni pogoji za zaračunavanje le-tega še niso izpolnjeni. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) so namreč kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. S četrtim odstavkom 218.b člena sprememb ZGO-1 je določeno, da se med nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi parcele, ki imajo javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Z podrobnejši pregled podatkov o zaračunavanju NUSZ so le-ti na voljo na Oddelku za gospodarstvo.

    Odgovor pripravil: Sebastjan Počej, Oddelek za gospodarstvo

 

Boris Raj, mag. je izpostavil problem neurejenosti ekoloških otokov oziroma odlagališč odpadkov na stičišču Celjske ceste in Tomšičeve ulice in tam se kljub temu, da so te zadeve že izpostavili in se pogovarjali, niso spremenile v ničemer. Še poslabšale so se. Tako, da je tudi svet četrtne skupnosti na zadnji seji to problematiko obravnaval in še enkrat daje pobudo, da občina preko svojih služb opozori in pozove Komunalno podjetje, da v okviru svojih dolžnosti, pristojnosti uredi odlaganje odpadkov, ne zgolj na tistem mestu, ki ga je zdaj omenil, pač pa na celotnem območju mesta Slovenj Gradec. Govoril je tudi o Cankarjevi ulici, tudi tam se razmere v ničemer niso spremenile in stojijo kante kot bi jih nekdo z letala spustil na tla in jih razmetal po ulici. To je nedopustno.

  • Odgovor:
    Ravnanje z odpadki je vsekakor tema, ki je že več kot desetletje zelo aktualna. V tem času je bilo veliko govora in aktivnosti okrog izvedbe, umestitve v prostor in urejenosti ekoloških otokov. S trenutnim stanjem pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Komunalno podjetje je v zadnjem obdobju znotraj mesta uredilo nekaj novih otokov, ki so obdani s fasadnimi ploščami iz zelene plastike. Praksa je pokazala pomanjkljivosti uporabljenega materiala, zato smo v preteklem letu postavili dva prototipna otoka, ki sta obdana z lesom. Na osnovi navedenega smo se s strokovnimi službami MO SG (g. Temnikar) in podžupanom MO SG g. Cesarjem dogovorili, da bo g.Temnikar izdelal dokumentacijo za ekološke otoke, ki jih bomo obnavljali in gradili v prihodnje. V letu 2012 smo na vseh ekoloških otokih zamenjali stare dotrajane kante z novimi. Na splošno ugotavljamo, da se je kakovost ločenega zbiranja odpadkov, tako na ekoloških otokih, kot tudi po sistemu mokro – suho, v zadnjem času znatno izboljšala. Žal pa to ne velja za večino blokov. Suha frakcija iz tega območja se namreč še vedno predeluje na MBO napravi, torej brez prebiranja. Stanovalci Celjske ceste 36 so problematiko lokacije njihovih zabojnikov obravnavali na Zboru lastnikov dne, 27.1.2011 in dne, 28.3.2012. Upravnik jih je opozoril, da so svoje posode brez dovoljenja lastnika postavili na občinsko zemljišče ob obstoječem ekološkem otoku ter, da so prostor za svoje odpadke dolžni urediti sami, na svojem funkcionalnem zemljišču. Ker so menili, da njihovo zemljišče  ni najbolj primerno za zabojnike, so se odločili, da se bodo poizkusili dogovoriti s stanovalci Celjske 38 za skupno odlaganje, če pa to ne bo uspelo, bodo kante umaknili nazaj v bivši prostor za odpadke, kjer je sedaj kolesarnica. Obravnavani stanovalci svoje obveze v dveh letih niso izpolnili, da je stanje še slabše, pa so poleg njihovih postavili zabojnike še stanovalci Celjske 34. Ob tako velikem številu zabojnikov na enem mestu in ob upoštevanju dejstva, da mimo tega prostora vodi zelo frekventna peš pot, urejenosti na tem mestu ni mogoče zagotavljati. Komunala SG nima nobene pristojnosti, da bi stanovalce prisilila k upoštevanju predpisov, v tem primeru Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji. To je izključna pristojnost inšpekcijskih služb. Podoben primer je območje Cankarjeve ulice. V tem delu je naše podjetje na osnovi dovoljenja MO SG postavilo nov, že v uvodu omenjeni zeleni ekološki otok. Takoj so se ob urejenem prostoru znašli še zabojniki za suhe in mokre odpadke bližnjih stanovalcev, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so za prostor za svoje odpadke dolžni sami poskrbeti. Ob tem je seveda potrebno pojasniti, da pa je večina stanovalcev v blokih to razumela in si takšne prostore uredila. Dovolite, da ob navedenem poudarimo, da se naše podjetje zaveda svoje odgovornosti, da večkrat naredimo in bomo tudi v prihodnje naredili več, kot od nas zahteva zakonodaja. Za več uspeha pa bo nujno potrebno sodelovanje in sprejemanje odgovornosti tudi drugih pristojnih služb.

    Odgovor pripravil: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.

 

Boris Raj, mag. je iznesel problem na okviru vozišča državne ceste na Celjski cesti na križišču z Maistrovo ulico, ker je prišlo do pogrezanja asfaltne površine na obeh straneh te ceste in postaja zadeva nevarna ob vključevanju s tako Maistrove kot tudi s Partizanske ceste ali prevozov preko tega križišča. Daje resno pobudo, da se pod nujno opozori prisojnega upravljalca te ceste, da uredi asfaltno površino, tako da bo primerna za vožnjo in da bo varna.

  • Odgovor:
    Celjska cesta spada pod regionalno cesto I. reda kar pomeni, da jo opravlja in vzdržuje Direkcija za ceste republike Slovenije. Problem križišča s priključki krakov Partizanske in Maistrove ulice je bil evidentiran že v lanskem letu, prav tako so bili obveščeni pristojni upravljavci oz. vodja vzdrževalne službe. Dogovorjeno je bilo, da se križišče sanira še v letu 2012. Do realizacije ni prišlo, zato je bil ta problem tudi predmet na sestanku z direktorjem DRSC v januarju 2013. Dogovorjeno je bilo, da se takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale opravi ponovni ogled, pripravi rešitev in termin sanacije.

    Odgovor pripravil: Zvonko Kuhelnik, Oddelek za gospodarstvo

 

Bojan Mestek je podal pobudo, da se ustanovi po vzoru drugih občin mestna blagajna, kjer bi lahko občani plačevali položnice brez provizije, kar se tiče komunale, elektro itd.. To je drugje že praksa.

  • Odgovor:
    Pobuda občinskega svetnika g. Bojana Mesteka o ustanovitvi mestne blagajne je z vidika uporabnikov oz. občanov vsekakor pozitivna. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je breme financiranja takega projekta predvsem na občinskem proračunu, ki je v obdobju finančne in gospodarske krize še dodatno pod pritiskom varčevalnih ukrepov. Za kakovostno opravljanje teh storitev je potrebno zagotoviti in opremiti tudi primeren prostor, ki bo dostopen vsem, potrebna je računalniška oprema s pripadajočo aplikacijo. Mestna občina trenutno tudi nima na razpolago dovolj kadrovskih virov, ki bi lahko zagotavljali nemoteno opravljanje teh storitev. Pridobiti je potrebno ustrezne kadrovske potenciale, kar seveda predstavlja dodaten strošek, problematično pa je tudi z vidika restriktivne zakonodaje. Zaradi rokovanja z gotovino mora biti zagotovljena tudi posebna varnost. Potrebni so torej določeni zagonski stroški, ki niso majhni, obenem pa bi bilo potrebno vsako leto v proračunu zagotoviti finančna sredstva za plače zaposlenih v mestni blagajni, vzdrževanje aplikacije, stroške varovanja, stroške plačilnega prometa. Po javno objavljenih podatkih je namreč Mestna občina Nova Gorica ob vzpostavitvi mestne blagajne, ki je pravkar zaživela, porabila 33.000 EUR za nakup blagajn, računalniške in varnostne opreme ter ureditev prostora. V predlogu proračuna Mestne občine Slovenj Gradec trenutno ni zagotovljenih sredstev za vzpostavitev mestne blagajne. Je pa primerno, da na tem mestu omenimo, da občani že sedaj na sedežu mestne občine plačujejo obroke za stanovanja ter obveznosti iz naslova abonmaja za modro cono ter vse ostale obveznosti do občine, ki se plačujejo na redni račun. Komunalne storitve pa lahko občani plačujejo brez provizije na sedežu Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o., poleg tega pa tudi na Probanki in Delavski hranilnici.

    Odgovor pripravila: mag. Irma Pokeršnik, vodja oddelka za proračun in finance

 

Aleksander Hudej je dejal, da ga je nekaj lastnikov gozdov opozorilo, da je bila prijavljena škoda po poplavah tudi na gozdnih zemljiščih, ni pa bila strokovno ocenjena. Na kmetijskih zemljiščih je to bilo opravljeno, na gozdnih pa ne. Zanima ga ali se to sploh dela ali se ne, ker vedo, da so za kmetijska zemljišča so prišli iz Celja in si ogledali škodo. Na gozdnih zemljiščih je pa tudi ponekod bila večja škoda, predvsem plazovi, pa ogledi niso bili opravljeni.

  • Odgovor:
    V zvezi s postavljenim vprašanjem g. svetnika, se za popise škod  uporablja pravna podlaga  in sicer Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (neuradno prečiščeno besedilo št. 2)[1] ki obsega:

    - Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03),

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 79/04),

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 81/06) in

    - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 68/08).in sicer poglavje  4.1.2 Gozdovi

    22. člen

    (1) Škoda v vseh razvojnih fazah gozda (mladje, gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak) se ugotavlja z vzorčenjem.

    (2) Škoda se ocenjuje po stopnjah poškodovanosti, od katerih je odvisen tudi zmanjšan vrednostni donos gozda.

    (3) Podrobnejša merila za ocenjevanje škode v gozdovih zaradi nesreč predpiše minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

    (4) Škodo na gozdovih praviloma ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije.

    Glede na določilo Uredbe in glede na konkretno vprašanje g. svetnika, smo zaprosili za odgovor še vodjo  Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec.

    Citiramo odgovor g. Avgusta Kunca, univ.dipl. inž. gozd.

    »Zavod za gozdove je imel prijavljenih zelo malo  škod (plazovi in usadi ) v gozdovih, tudi zato ker so bile druge škode na cestah in kmetijskih površinah tako velike in takoj vidne, da tudi lastniki gozdov tega še do danes niso veliko, sploh pa ne vsega videli. Poškodbe, ki so bile javljene (predvsem na gozdnih vlakah), pa smo prijavili na obrazcih: Ocena škode na gradbenih inženirskih objektih, povzročene po naravni nesreči. Bodo pa škode na gozdnih površinah vidne tekom leta, pri rednih obhodih strokovne službe ZGS, lastnikov gozdov in drugih obiskovalcev«.

    Odgovor pripravil: Marijan Klemenc, vodja Oddelka za negospodarstvo

Bojan Mestek je dejal, da so se nanj obrnili člani Cross country kluba. Na mestni občini so seznanjeni z njihovim problemom, avgusta se jim izteče rok, ko se morajo preseliti in bi res prosil, da najdejo eno rešitev  za njih.

  • Odgovor:
    S problemom smo seznanjeni in ga rešujemo. Rešitev je vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec. Pobudnik je tudi seznanjen z predvideno rešitvijo.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik, vodja Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja

 

Peter Pungartnik, mag. je omenil gradnjo objekta v Mislinjski Dobravi. Občani precej postavljajo vprašanja. Tam je včasih bil objekt, bolj kot ne v zemlji za hrambo streliva, zdaj je pa nastal tam večji objekt. Vprašal je ali imajo urejeno dokumentacijo v celoti.

  • Odgovor:
    Preverili smo na Upravni enoti Slovenj Gradec in stranka ima pridobljena vsa potrebna dovoljenja za gradnjo objekta, ki ga gradi v Dobravi (gradbeno dovoljenje št.  351-241/2010-26, z dne 17.2.2012 in sprememba gradbenega dovoljenja št. 351-199/2012-9 z dne 28. 11. 2012). Investitor je 17.10.2012, na Upravno enoto naslovil vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 351-241/2010-26, z dne 17.2.2012, s katerim je bila dovoljena gradnja poslovnega objekta, ki združuje športno dvorano, prostore za storitveno dejavnost, ter pisarne in poslovne prostore, na parceli št. 1003/5, k.o. 853-Šmartno pri Slovenj Gradcu. Iz predložene dokumentacije, ki jo je investitor priložil zahtevku,  je razvidno, da želi investitor objekt povečati z nadzidavo, tako da se doda 1. nadstropje, ki bo v celoti namenjeno skladiščnim prostorom. Dostopno bo preko dvojih, okroglih zunanjih stopnic, na zunanji hodnik, ki je vzdolž celega prvega nadstropja. Iz izreka odločbe je razvidno, da se zahtevku za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnega objekta na parceli št. 1003/5, k.o. 853-Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki ga je 17.2.2012, izdala Upravna enota Slovenj Gradec, pod št. 351-241/2010-26, ugodi. S tem se mu dovoli sprememba gradnje poslovnega objekta, tako da se objekt nadzida za eno etažo.

    Odgovor pripravila: Rozalija Lužnik, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja

 

Peter Pungartnik, mag. je izpostavil odvoz ostankov bal. Na odboru za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo in tudi na vaških skupnostih so se dogovorili in posredovali podatke Komunali, kje bi postavili kontejnerje. Ampak do danes ni povratne informacije in kmetje sprašujejo, ker so prevzeli odgovornost, kdaj bo to realizirano. Tu bi sam pričakuje odgovor.

  • Odgovor:
    V zvezi z odvozom folije z oddaljenih kmetij vam sporočamo, da smo po napornem usklajevanju dogovorili prevzemna mesta za navedeni odpad. Z odvozom bomo pričeli v marcu iz naslednjih lokacij:

    - Perše Ciril, Podgorje
    - Kladnik Jože, Vodriž 
    - Rotovnik Jure, Legen 
    - Slivnik Franjo, Raduše
    - Apačnik Mateja, Stari Trg 
    - Prednik Ivan, Vrhe 

    Odgovor pripravi: Edvard Pušnik, direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.
Prikaži vprašanja in odgovore