Odgovori na pobude in vprašanja

7. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Franjo Murko je predlagal, da strokovne službe nemudoma pristopijo k izdelavi Lokalnega programa za kulturo in Strateškega razvojnega programa za področje turizma.

Odgovor:

Strateški razvoji program za področje turizma je že v pripravi in bo širši javnosti predstavljen v jesenskem času.  S pripravo Lokalnega načrta kulture pa bomo pričeli v kratkem.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da v Poslovni coni Ozare raste nova hala, investitor je podjetje Mihev. V pogovoru z direktorjem podjetja sta ugotovila, da v njihovem proizvodnem procesu nastaja precej odpadne toplote, ki jo odvajajo v okolico. V kolikor bi to odpadno toploto lahko porabila mestna občina, bi jo dali na razpolago brezplačno. Na Ravnah na Koroškem je podoben primer, saj v Železarni odpadno toploto porabijo za ogrevanje bazena. Predlagal je, da se strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in podjetja Mihev, sestanejo, ocenijo količino toplote in potrebno investicijo ter seveda tudi smotrnost take investicije.

Odgovor:

Na mestni občini bomo organizirali sestanek in ugotovili smotrnost predlagane investicije.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je že na eni prejšnjih sej predlagal, da bi bilo smiselno investicijo kotlarne izvesti v poslovni coni Ozare ali pri bivši Novi opremi, ker bi tu lahko našli sinergijo s podjetji in črpali odpadno toploto.

Odgovor:

Zakonodaja od distributerjev toplote zahteva uporabo obnovljivih virov. Kot najsprejemljivejši  za naš sistem se  je izkazala lesna biomasa. Verjetno ni potrebno posebej razlagati kakšni problemi z umestitvijo tega vira v bližino mestnega jedra bi se pojavili. V projektni nalogi je bila postavljena zahteva, da se v izdelavi študije preveri tudi ta rešitev.   V fazi izdelave študije je bila ta rešitev preučena. Območje na zahodnem delu Suhodolnice je plinificirano zaradi tega širitev  toplovodnega omrežja v to področje ni smiselna.

Vprašanje:

- Simon Smolak je podal tudi pobudo, da se strokovne službe do začetka izgradnje bazena dogovorijo z lastniki zemljišča ob bazenu, da se zemljina odlaga na njihovi parceli in v tem primeru načrtovanih škarp ne bo potrebno graditi. Projekt bazena morajo gledati dolgoročno glede razvoja in nadaljnje širitve parka urbanih športov. Seveda morajo pogledati kaj je po OPN na tej parceli predvideno in če bo potrebno, OPN tudi spremeniti. Bivši župan mu je dejal, da so bili ustno dogovorjeni za odlaganje materiala na tej parceli, zato sprašuje kakšno je stanje zdaj.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Lastnico zemljišča smo o tem povprašali in je povedala, da nikoli ni bilo dogovora, da bi lahko na tem zemljišču odlagali zemljino. To pa zato, ker s tem zmanjšamo vrednost njenega zemljišča in pa trdoto zgornjega sloja zemljišča. Strinjamo se, bi bilo najbolje, če bi to zemljišče odkupili, ker bi lahko razširili kompleks bazena in pa seveda prihranili pri sami izdelavi škarpe. Žal pa je cena zemljišča previsoka in do dogovora glede odkupa še ni prišlo. 

 

Odgovor glede OPN:

Parcela je vključena v enoto urejanja prostora SG-31, katere podrobnejša namenska raba prostora (pNRP) je CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec. Poleg splošnih in posebnih izvedbenih pogojev veljajo za to enoto še podrobnejši izvedbeni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati in ti so:

SG-31 - Center urbanih športov: CU

(1) Dopustne dejavnosti so gostinstvo, storitve, izobraževanje, zdravstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

(2) Dopustni objekti so:

12112 – Gostilne, restavracije in točilnice;

12650 – Stavbe za šport;

21 – Objekti prometne infrastrukture;

22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

24110 – Športna igrišča;

24121 – Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami, od tega samo oprema za plaže;

24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1.

(3) Dopustni so tudi naslednji nezahtevni in enostavni objekti:

– pomoli površine do vključno 20 m2;

– športna igrišča na prostem površine do vključno 10.000 m2;

– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje.

(4) Obstoječi protihrupni nasip je dopustno razširiti proti jugu in proti severu vzdolž državne ceste G1-4.

(5) Za zagotavljanje vodnega programa oziroma njegovo napajanje se lahko zajema tudi voda reke Mislinje.

(6) V severni del enote urejanja prostora se umesti urbani park s spremljajočo infrastrukturo. V osrednje območje EUP se umesti bazenski kompleks s ploščadjo, barom, igriščem in spremljajočo infrastrukturo. V južni del EUP se umesti biološki bazen s spremljajočo infrastrukturo.

(7) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izvesti natečaj ali izdelati občinski podrobni prostorski načrt.

 

Poleg tega je za to parcelo potrebno upoštevati še omejitve, ki izhajajo iz 142. člena prej omenjenega odloka in se nanašajo na območje majhne poplavne nevarnosti in ti so:

Na območju majhne poplavne nevarnosti (Pm) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor dovoljeni ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo omilitveni ukrepi (varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi).

Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda majhne poplavne nevarnosti:

Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže) ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote).

 

Vprašanje:

- Simon Smolak je nadalje predlagal, da upravljalec športnih objektov JZ Spotur pripravi poslovni načrt za gospodarjenje z objekti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil podzemne garaže v novem bloku neprofitnih stanovanj in menil, da ti stanovalci verjetno ne bodo zainteresirani za plačevanje najemnine. Zato je podal pobudo, da se kletna etaža preuredi na način, da se lahko garaže prodajo ali dajo v najem drugim občanom.

Odgovor:

Garaže bomo najprej v najem ali v odkup ponudili stanovalcem tega bloka, v kolikor pa bi ostale nezasedene, jih bodo ponudili tudi drugim občanom.   

Vprašanje:

- Simon Smolak je v rebalansu zasledil, da bodo menjali pomivalni stroj v OŠ Podgorje in opomnil, da so v lanskem letu prenavljali kuhinjo na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. To so projekti, kjer ostaja oprema, ki še ima uporabno vrednost. V tehnični specifikaciji oziroma v popise del je treba obvezno vključiti tudi odkupe te opreme oziroma prodajo, da ne plačujejo odvoza na deponijo oziroma jo nekomu dajo zastonj.

Odgovor:

Odločitev sedanjega vodstva je, da mora biti pred vsako prenovo/investicijo imenovana strokovna popisna komisija, ki opremo popiše in oceno kaj nadalje z njo narediti (odpis, odvoz na deponijo, nadaljnja uporaba….)

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako so pogovori o ureditvi hudournika v Starem trgu, o čemer je razpravljal že na 3. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 13. 2. 2019 in na 4. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 20. 3. 2019;

Odgovor:

V podjetju VGP Drava bodo finančna sredstva za ureditev hudournika v Starem trgu zagotovili v proračunu za naslednje leto. V kolikor bi želeli hudournik urediti letošnje leto, bi morali finančna sredstva zagotovili v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec lastnik garaž na Partizanski poti (k.o. 850-SLOVENJ GRADEC, parcela: 1022, stavba: 918, 919, 920. Uporabniki in nekateri okoliški prebivalci opozarjajo na slabo vzdrževanost objektov (dotrajana vrata, salonitna kritina, neurejene fasade objektov, slabo urejena hortikultura, ...). Zanima jih, kdaj bo Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k sanaciji omenjenih objektov oz. kakšna je dolgoročna namera upravljavca oz. lastnika  teh objektov. Pred leti se je namreč govorilo tudi že o rušitvi le teh.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je lastnik 24 od skupno 29 garaž na navedeni lokaciji. Obnova garaž z zamenjavo strešne kritine in vrat je vsekakor nujen, a tudi drag projekt. Pred pripravo proračuna za leto 2020 bomo pripravili oceno potrebnih stroškov obnove in poskusili zagotoviti zadostna sredstva v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako je s spremembami OPN glede rabe prostora oz. z določitvijo rabe kmetijskih zemljišč (umeščanje trajnih nasadov) v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Župan Mestne občine Slovenj Gradec  je sprejel tri ločene sklepe o začetku postopka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1, SD OPN 2 in SD OPN3). Vse tri postopke vodimo na osnovi Zakona o prostorskem načrtovanju, kar nam omogoča hitrejši sprejem. Podrobno namensko rabo spreminjamo v točno določenih primerih in to je za umeščanje prometne infrastrukture (SD OPN 3) in  pa v postopku SD OPN 2 - spremembo namenske rabe prostora in sicer se na osnovi pobud občanov, da se stavbna zemljišča, kjer so izpolnjeni pogoji, uvrstijo med kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

Zakon, ki je podlaga za vodenje postopka določa naslednje vrste osnovnih namenskih rab in te so:  

-  stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območja drugih zemljišč.

Poleg osnovnih namenskih rab so predpisane še podrobnejše namenske rabe in te še podrobneje definirajo kmetijska zemljišča med K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča.

Posebnih namenskih rab za umeščanje trajnih nasadov zakon ne predpisuje, zato tudi ni zakonske podlage, da bi jih občinski prostorski načrti vsebovali.

Vprašanje:

- Boris Raj je spomnil, da je že na prejšnji sejo podal pobudo, da se na območju mesta Slovenj Gradec pristopi k načrtnemu urejanju okolice in pročelij zgradb. Nujno je potrebno obnoviti fasado nekdanje zgradbe policijske postaje, ki je v lasti občine. Ponovno je potrebno resno opozoriti in pozvati vodstvo Pošte, da uredijo pročelje njihove zgradbe, ki sedaj močno krni podobo starega mestnega jedra in sosednjega parka, v katerem je tudi spomenik M. Gandiju.

Povsem neprimerna je tudi sosednja (nasproti parka) pozidava nekakšnega zidu oz. »škarpe« iz navadnih betonskih zidakov, ki ne sodi v urejeno mestno središče. Pa tudi v samem mestnem jedru so zgradbe, ki imajo zanemarjena pročelja in je tudi v tej zvezi odločneje ukrepati v odnosu do lastnikov, da stanje izboljšajo. Menda imamo mestno menedžerko, glede katere ne vem kaj počne, vendar meni in predlaga, da bi bilo potrebno sistemizirati delovno mesto mestnega nadzornika, ki bi skrbel za red in urejenost mesta – tudi glede čistoče in urejenosti okrasnih nasadov.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pozvala lastnike k ureditvi pročelij zgradb. Obnovitev fasade na nekdanji zgradbi policijske postaje v načrtovana v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal ali se bo nadaljevala rekonstrukcija druge faze ceste v Starem trgu.

Odgovor:

Druga faza rekonstrukcija ceste v Starem trgu se bo nadaljevala.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da je na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom eden od članov odbora izpostavil vprašanje kaj se dogaja s protipoplavnimi zaščitami, torej z ureditvijo brežine reke Mislinje. Izrazil je skrb, da se ne bi ta ureditev naredila tako, da bi dobili dva velika kanala in to ne bi bila sonaravna ureditev. To si nihče ne želi, zato so na odboru sprejeli sklep, da jim občina predstavi te projekte, ker se govori, da že zbirajo ponudbe za izvajalce. Sonaravna ureditev Mislinje to sicer ni del CTN projekta, se pa vsebinsko nanaša na CTN projekt. Parkovna ureditev brežin in sonaravna ureditev Mislinje v delu struge od Modula do Merkatorja bo obogatila to lokacijo, kjer predvidevajo park urbanih športov in bazen. Že v prejšnjem mandatu je bila narejena idejna zasnova in bi bilo zelo primerno, če se odboru ali pa vsem svetnikom predstavi ta študija. Direkcija za vode iz kohezijskega sklada za ta ukrep zagotavlja 2,5 mio eur in škoda bi bilo, da ne bi bila parkovna ureditev narejena na sodoben, moderen način, ker bodo dobili dodatne površine za zadrževanje ljudi, kjer bodo izkoriščali svoj prosti čas.

Odgovor:

Vodarjem bomo predlagali, da predstavijo načrt regulacije reke Mislinje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da sta ga dva kmeta v Šmartnem opozorila, da geodeti merijo njihovo zemljo z namenom trasiranja obvoznice proti Legnu. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Vsi rezervati cest so bili z zadnjo spremembo OPN izbrisani in v kolikor želijo dolgoročno umestiti kakršnokoli cesto, morajo pripraviti geodetske podlage in jih uvrstiti nazaj v OPN. Natančna trasa obvoznice pa še ni znana.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je zasebnik v mestu Slovenj Gradec odprl prenovljen gostinski objekt Vila Pohorje in v zvezi s tem izrekel veliko pohalo. Izrazil je prepričanje, da je to velika pridobitev za Slovenj Gradec.

Odgovor:
Vprašanje:

- Samo Januška je opomnil, da so na prejšnji seji sprejeli Strateški načrt dostopnosti za Mestno občino Slovenj Gradec, zato je podal priporočilo, da se za vse novo grajene objekte v mestni občini vključi komplet načrt dostopnosti že v osnovnih projektih. To bo zagotovo  v začetku nekoliko podražilo investicijo, vendar pa ne toliko, če bo potrebno naknadno izdelovati nove projekte, pa posegati v že izdelan projekt z rušenjem in ponovno izdelavo. Tu misli predvsem na dve novi veliki investiciji, park urbanih športov z bazenom, pa tudi blok neprofitnih stanovanj.

Odgovor:

Strinjamo se, da je v posamezne projekte potrebno vključiti določila Strateškega načrta dostopnosti za invalide in projekt za bazen bodo zagotovo dopolnili.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je opomnila, da je svetniška skupina SD podala dve pisni pobudi, eno skupaj s svetniško skupino Desus in vprašala na kakšen način bodo prejeli odgovor.

Odgovor:

Odgovori bodo posredovani v pisni obliki in objavljeni v SGlasniku.

Vprašanje:

Prehod za pešce pri Gimnaziji oz. na Partizanski cesti 1 (Šumejeva hiša) je lepo označen tako po njegovem mnenju in mnenju kar nekaj someščanov, vendar preblizu Gosposvetske ceste ter je kot tak nevaren predvsem za pešca s Partizanske ceste in voznika avtomobila, ki zavija z Gosposvetske na Partizansko cesto. Čeprav je oster ovinek in majhna hitrost je prehod preblizu ceste. Tam je tudi normalna ograja lastnikov hiše, ki pa onemogoča pregled voznika avtomobila in še šibkejšega pešca. Ob novi signalizaciji priporoča, da se prestavi vsaj za 5 do 8 m na Partizansko cesto. Verjame, da bodo ustrezne službe in tudi Svet za preventivo tudi prepoznali smiselnost prestavitve prehoda za pešce v duhu varnosti.

Odgovor:

Pristojne službe bodo na terenu preverile in pripravile ustrezne ukrepe.

Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD:

Predlagajo, da je vstop na letni bazen v letošnjem letu brez vstopnine, še posebej za otroke.


Odgovor:
Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec:

Občani na širšem območju Mestne občine Slovenj Gradec si želijo priklopa na optično omrežje. V občini imamo kar nekaj položenih cevi, ki so prazne in čakajo na položitev optičnega kabla (Roinova vas, Pohorska cesta, Legenska cesta, Kajuhova, Štibuh, Pameče…) Kdaj bo občina omogočila operaterjem, da priklopijo zaniteresirane uporabnike na optiko?

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je intenzivno pristopila k reševanju problematike optike, kar se tiče že položenih in praznih vodov, kot tudi izgradnje še manjkajočih.

Vprašanje:

- Svetniška skupina  Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD in svetniška skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenj Gradec – DESUS:

Mestno pokopališče v Starem trgu je sicer vizualno lepo urejeno. V zadnjih letih smo večja sredstva vložili v ureditev parkov, zanemarili pa funkcionalno ureditev pokopališča.

- Vežica je potrebna temeljite obnove. Streha pušča in ob dežju kaplja na poslovilne odre in zamaka električno inštalacijo,

- vežica nima urejenih ustreznih hladilnih in grelnih klimatskih naprav,

- ni ustreznih toaletnih prostorov,

- živa meja ob desni strani se vrašča v spomenike. Potrebno bi jo bilo zamenjati z zidno ograjo. To pa bi bila ustrezna rešitev tudi za stanovalce naselja.

- Še vedno ni urejen prostor za posip pepela pokojnika,

- prav tako bi bilo smiselno razmisliti o žarnem zidu.

Glede na nov zakon o pogrebni službi in glede na to, da umrle ne bodo več svojem izdajali v bolnišnici, temveč se bo uredil prostor v prostorih vežice, bi bilo smiselno pristopiti k temeljiti obnovi vežice.

 

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Komunala Slovenj Gradec upravlja s pokopališčem v Starem trgu. Povsem se strinjamo z ugotovitvami svetniških skupin, saj na te probleme predvsem na obnovo mrliške vežice tudi sami opozarjamo že vrsto let.

Na pokopališču v Starem trgu se je v preteklih letih vlagalo v širitev pokopališča, ureditev parkirišč, ureditev novih pokopnih polj za žarne in ostale grobove, ureditev spominskega otroškega parka, ena večjih investicij pa je bila izgradnja mostu preko Suhodolnice s celotno ureditvijo brežine in dostopa do pokopališča.

Naslednja prioriteta je seveda temeljita obnova mrliške vežice. Ob vsakem močnejšem dežju in vetru pride do poškodb kritine, katero smo že nekajkrat sanirali, kar se vidi v odtenkih kritine. Zadnji poseg v mrliški vežici je bil v letu 2018, kjer smo tudi zaradi zahtev Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur.l. RS, št. 62/16) in Pravilnika o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 42/17) uredili hladilnico in prostor za pripravo pokojnikov. Za trenutno rešitev hlajenja in ogrevanja smo letos montirali klimatsko napravo. Naše podjetje je izvajalec 24-urne dežurne službe, kar pomeni da opravljamo vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov v mrliški vežici. Ker je v našem mestu bolnica in dom starostnikov, je teh prevozov veliko, zato bo kakor je že v pobudi ugotovljeno z obnovo vežice potrebno povečati tudi prostor za pripravo pokojnikov in število hladilnih komor. Predlagamo, da se pristopi k celoviti obnovi in širitvi mrliške vežice, tako da bodo zagotovljeni vsi standardi od ogrevanja – hlajenja, sanitarnih prostorov, poslovilnega prostora, do ostalih pomožnih prostorov, kateri so nujni za pietetni proces pri pogrebnih storitvah. Predlagamo, da se čimprej pristopi k izdelavi projektne in ostale dokumentacije za obnovo in nato prednostno uvrsti v proračun občine.

Prostora za raztros pepela je skladno z projektno dokumentacijo ( ARH DEKO Arhitektura, Design, Koraca d.o.o.) načrtovan v območju brežine proti Suhodolnici. Ureditev prostora je povezana z ureditvijo dostopa (stopnišča) do novega mostu, kar pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj so na tem območju še zakopani odpadki nekdanjega odlagališča, katere je potrebno predhodno odstraniti. Predlagamo da se prostor za raztros pepela uredi v enem od nezasedenih polj na novem delu pokopališča, seveda pa je ureditev potrebno arhitekturno obdelati.

Živa meja ob desni strani pokopališča je moteča in že dela škodo na spomenikih. Rešitev je odstranitev in nadomestitev s fiksno ograjo. Vrsto ograje naj določi arhitekt, ocenjujemo da bo postavitev večji finančni zalogaj, zato se naj izvedba planira naslednja leta.

Strinjamo se tudi, da se v prihodnje pristopi k postavitvi žarnih zidov, kateri so zaradi vedno večjih prostorskih stisk nujni, ker optimalno izkoriščajo prostor. V letošnjem letu je v planu postavitev žarnega zidu na pokopališču v Pamečah.

 

Odgovor MOSG:

Mestna občina Slovenj Gradec bo še letos pristopila k izdelavi projektne dokumentacije.

 

Vprašanje:

- Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

 

Odgovor:

Na podlagi sklepa etažnih lastnikov stanovanjskega objekta Tomšičeva 45 se je na  njihovih parkiriščih, ki predstavljajo splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, postavila dvižna zapornica. V predmetni stavbi je 13 občinskih stanovanj, 8 stanovanj v lasti sklada in 8 stanovanj v zasebni lasti.

Na širšem območju se nahajajo javna parkirišča na katerih lahko parkirajo vsi občani.

Ureditev parkiranja na predmetnem območju bi bilo potrebno rešiti sistemsko, kajti kot je razvidno, posamezne večstanovanjske stavbe ne razpolagajo z funkcionalnimi zemljišči na katerih bi se lahko uredila parkirna mesta za posamezne etažne lastniki. Po drugi strani pa v skladu z današnjimi lastninsko pravnimi razmerji ni namen javnih parkirišč ,da zagotavljajo  parkiranje posameznim etažnim lastnikom.

Rešitev je potrebno poiskati v skladu z dogovorom z četrtno skupnostjo, etažnimi lastniki in MOSG v smeri parcelacije in prodaje dela občinskih zemljišč, del pa ohraniti  kot javna parkirišča.

Objavljeno:2019-08-07T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

6. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 - Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Boris Raj je podal predlog, da strokovna služba poskrbi za obnovo talnih oznak, še posebej prehodov za pešce v naselju S-8.

Odgovor:

Prehodi za pešce bodo obnovljeni v sklopu rednega vzdrževanja talne signalizacije.

Vprašanje:

- Danica Repas je v imenu občana podala pobudo za ureditev kolesarske problematike v Slovenj Gradcu. Vsi meščani Mestne občine Slovenj Gradec lahko z zadovoljstvom opažajo porast kolesarjenja po naši lepi dolini in si želijo živeti v mestu, ki bi bilo kolesarjem prijazno. Kolesarske steze zagotavljajo maksimalno varnost za kolesarje, vendar jih žal ni povsod – izpostavila je poseben primer, ki je zaradi bližine trgovskega centra in stanovanjskega naselja še posebej pereč in nevaren. To je most čez reko Mislinjo iz naselja S8 proti trgovskemu centru po Ronkovi ulici, kjer se nahajajo trgovine kot so Mercator, Lidl, Elmaks. Projektant je naredil kolesarsko stezo do mostu, na mostu pa je le vozna površina za vozila in pločnik za pešce, tako da se za kolesarje pot slepo zapre in morajo vožnjo nadaljevati na že tako zoženo cestno površino na mostu, med tovornjaki, avtobusi in osebnimi vozili. Seveda se tam vozijo tudi otroci, zaradi trgovskega centra je promet izredno gost in omenjen most je za kolesarje izredno nevarna točka. Verjetno je le vprašanje časa, preden se bo kaj tragičnega pripetilo in zagotovo delijo mnenje, da bi bilo zato to smiselno urediti še pred tem, torej pravočasno, tako s koriščenjem sredstev iz EU kot tudi iz mestnega proračuna. Namreč, vsi prebivalci Soseske S8 in tamkajšnjih stanovanjskih hiš, pa tudi tisti, ki prebivajo v okolici toplarne – skupno gre za zagotovo več kot tisoč ljudi – uporabljajo za dostop do trgovine Ronkovo ulico in omenjen most čez Mislinjo. Zato je podala predlog, da je potrebno podaljšanje kolesarske steze s postavitvijo kolesarske brvi ob sedanjem mostu čez Mislinjo in dostop na že obstoječo kolesarsko stezo.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je predlagala, da se komunalni prispevek oprosti za vse tiste, ki se želijo priključiti na plinsko omrežje.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je vprašala kako je z izgradnjo južne obvoznice?

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je trenutno v fazi pridobivanja mnenj pri pristojnih institucijah, nato pa se bodo na podlagi le teh odločili za traso.

Vprašanje:

-Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala, če lahko v Podgorju v letu 2019 pričakujejo bankomat.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je za postavitev bankomata objavila javni razpis in pričakujemo, da se

bodo banke ne leta tudi prijavile.

Vprašanje:

 Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so bile strokovne službe na ogledu Osnovne šole Podgorje in jo zanimajo ugotovitve in če imajo v letošnjem letu kakšen plan aktivnosti v zvezi s šolo.

Odgovor:

Posebna skupina si je ogledala prostore vseh osnovnih šol v Mestni občini Slovenj Gradec in v kratkem bodo pripravili poročilo in na podlagi tega dogovorili vrstni red izvajanja investicij na posameznih šolah.

Vprašanje:

- Urško Štumpfl Prevorčič so zaskrbljeni vaščani opozorili,  da se bo zaradi izgradnje avtoceste v Podgorju povečal

promet tudi po stranskih cestah v bližini dovoza in izvoza v Podgorju. Večjo prometno

obremenjenost predstavlja tudi cesta skozi dvorišče kmetije Fele v Sredmah. Povečan promet

predstavlja tudi večjo nevarnost za otroke in ostale stanovalce, saj večkrat dnevno prečkajo

cesto. Lastnik kmetije prosi občino, da mu prisluhne in predlaga, da se cesta premakne na drugo

stran kmetije in s tem omogoči boljši položaj in večjo varnost. Lastnik je pripravljen ponuditi

zemljišče, za izvedbo ceste na drugi lokaciji.

 

Odgovor:

Pristojne službe morajo opraviti ogled na terenu in ugotoviti kakšna bi bila finančna vrednost

investicije.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da strokovne službe skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledajo Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilo stroška prevozov v Mestni občini Slovenj Gradec in pripravijo spremembe, v kolikor bo le to potrebno.

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in strokovne službe bodo pregledale navedeni Pravilnik.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal kako daleč je z izgradnjo krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

V letošnjem letu bo izbran izvajalec, odkupljena bodo vsa zemljišča, v letu 2019 naj bi bil tudi izbor oziroma pričetek gradnje tega krožišča.

Vprašanje:

Silvo Gros je podal pobudo:

Pločnik na Meškovi ulici od Upravne enote naprej proti cerkvi, med priključkom ceste na Poštno ulico in dovozom do tržnice (pred lokalom  Cool bar), je v katastrofalnem stanju. Veliko plošč je razbitih in odstopajo od površine, nekatere se pregibajo tudi za 5 centimetrov, kar pa je že nevarno za hojo oziroma za pešce, ki hodijo po pločniku. Vsakodnevno odlomljeni deli plošč ležijo naokoli, bodisi jih izruvajo pešci, ki nanje stopajo, ali avtomobili, ki se tudi vozijo po pločniku, tako, da jih vsak dan zlagamo nazaj v odprtine, kolikor pač gre. Velik problem za takšno stanje je tudi to, da mnogi avtomobili vozijo po pločniku ali ustavljajo avtomobile na njem. Glede na to, da gre za Meškovo ulico, ki bi naj bila za Glavnim trgom in Trgom svobode tretja najpomembnejša ulica v naše prelepem mestu, se mi zdi takšno stanje nevzdržno in meče slabo luč na »ugled« mesta, predvsem tudi iz tega vidika, ker je frekvenca ljudi na tem območju zelo velika in predvsem pri obiskovalcih od drugod ne daje najboljše slike. Komunalno podjetje je sicer pred nekaj dnevi odstranilo nekaj poškodovanih plošč in odprtine zamašilo z asfaltom, vendar takšna rešitev ni sprejemljiva. Je pa še vedno ostalo veliko polomljenih plošč. Če se malo pošali, lahko reče, da imamo na tem delu pločnika kar petdeset odtenkov sive, kar pa za center mesta Slovenj Gradec ne sprejemljivo. Sprašuje kdo je zadolžen za sanacijo tega pločnika ali se bo uredil tako kot je potrebno v celoti in kdaj, predvsem pa, da bo popravilo pločnika trajno?

 

Odgovor:

Predstavniki Komunale so skupaj s predstavniki mestne občine opravili ogled, na podlagi katerega je bilo dogovorjeno, da se ta del pločnika obnovi z granitnimi kockami zalitimi z epoksi fugirno maso, kot je to na Trgu svobode. Pridobili bomo ponudbo za ta dela, na podlagi katere se bo občina odločila za izvedbo.  

Objavljeno:2019-07-02T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

5. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 5. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je kot predsednik Statutarno pravne komisije povedal, da so na zadnji seji komisije sprejeli  predlog, da se nemudoma pristopi k pripravi sprememb in dopolnitev Statuta in Poslovnika OS MO SG, ker omenjena akta sedaj nista zakonsko ustrezno usklajena. 

Nadalje predlagajo, da se do konca naslednjega leta izvede strokovna analiza in razprava glede Odloka o določitvi volilnih enot v Mestni občini Slovenj Gradec in glede Odloka o določitvi volilnih enot v četrtnih in vaških skupnosti Mestne občine Slovenj Gradec.

V zvezi s tem so predlagali, da župan formira eno ali dve strokovni komisiji za reševanje obeh sklopov vprašanj in odprejo javno razpravo znotraj politike, pa tudi stroke in začnejo urejati oba sklopa dokumentov.

Odgovor:

Predlog je na mestu, pregledali bomo omenjene akte in občinskemu svetu predlagali spremembe, v kolikor bodo le te potrebne.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal kdaj se bo pričela izgradnja novega mostu pri Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

OPN Mestne občine Slovenj Gradec ne dopušča novogradenj ali obnov mostov in bodo le to izvedli na podlagi lokacijske preveritve. Postopki bodo speljani do konca poletja in takrat bodo tudi pričeli z obnovo mostu pri Koroškem domu starostnikov.

Vprašanje:

- Boris Raj je tudi kdaj bodo nadaljevali obnovo stranskih cest - dvorišč na Kajuhovi ulici, s čimer so začeli v lanskem letu in kar so govorili tudi v proceduri sprejemanja letošnjega proračuna.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec skupaj s strokovnimi službami Komunale pripravljajo načrt investicij v letošnjem letu. Ko bo pripravljeno, bodo skupaj s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti pripravili prioritetni vrstni red izvajanja investicij in razporedili 236.000 eur, ki so v proračunu načrtovana za ta namen.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je želel pojasnilo glede izgradnje krožišča v Šmartnem in glede krožišča pri Zlatoperju, ki bi bilo navezava na Tretjo razvojno os. Povedal je, da so nastali problemi z lastniki zemljišč, hkrati se pojavlja veliko vprašanj glede omenjene izgradnje.  

Odgovor:

Izgradnja krožišča v Šmartnem je v rebalansu državnega proračuna izpadla v letošnjem letu, vendar na mestni občini vztrajamo, da se uvrsti nazaj. Z izvedbo tega projekta  so pristojne službe čakale tudi na odločitev DARS-a kje bo priključek južne obvoznice. Mnenje DARS-a je, da morajo južno obvoznico pripeljati na krožišče pri Zlatoperju, ki je znotraj DPN. Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa zemljišč in pa pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicija naj bi se še letos pričela in bo tudi zaključena v spomladanskem času. Trenutno je načrtovana izvedba štirikrakega krožišča, vse dokler ne bo dokončno dorečeno kaj bo s petim krakom in pa tudi usklajeno z lastnikom stavbe ob tem krožišču.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da strokovne službe občinski svet seznanijo koliko sej bo v letošnjem letu in kaj bo uvrščeno na dnevni red. Prav tako je predlagal, da na sejah svoja poročila podajo tudi javni zavodi. Strokovne službe naj svetnice in svetnike seznanijo s kom je Mestna občina Slovenj Gradec pobratena in v zvezi z aktivnostmi Asociacije Mest glasnikov miru ter kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Odgovor:

Nekatere vsebine, ki jih bo moral v letošnjem letu obravnavati občinski svet, so znane. Težko pa je zaradi različne tematike napovedati natančne dnevne rede.

Strinjamo pa se, da se na sejah predstavijo javni zavodi.

Prav tako bomo pripravili poročilo o mednarodnem sodelovanju Mestne občine Slovenj Gradec in podatke kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Zdravko Dornik se je dotaknil problematike Pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Kot vedo, imajo zelo uspešen pihalni orkester in že pred leti jim je bila obljubljena ustrezna dvorana za vadbo. Trenutno vadijo na Prvi osnovni šoli. Prostor ni primeren, zato je vprašal ali kaj delajo na tem, da bi dobili pridobili primeren prostor.

Odgovor:

Poznamo problematiko Pihalnega orkestra Slovenj Gradec in v mesecu maju bomo sklicali sestanek ter poskušali poiskati rešitve glede prostora.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je povedala, da VS Podgorje že vrsto let opozarja na nujnost ureditve objekta stara šola Podgorje, vendar se nič ne zgodi, objekt propada vsem na očeh, v centru vasi in poleg tega, da kazi podobo vasi, predstavlja tudi nevarnost in tveganje za pešce in tudi za avtomobile.  Opozorilna tabla, da pada strešna kritina in opozorilni trak sta velikokrat odstranjena ali poškodovana. Neposredno poleg objekta je cesta, pločnik in parkirišče, zato je ureditev nujna in ne more biti opozorilna tabla še naslednjih 20 let. Prosi za pojasnilo kakšni so načrti občine s tem objektom, ker na vprašanje vaške skupnosti odgovora ne dobijo. Prav tako prosi za podatek kdaj bo objekt urejen na način, da ne bo predstavljal tveganje za vaščane. V preteklih letih so večkrat dobili odgovor, da občina objekt aktivno prodaja, vendar kupca ne najde. Nikoli in nikjer pa niso zasledili nobene objave, razpisa, ali poziva potencialnih kupcev ali vlagateljem. Prosi za pojasnilo na kakšen način se išče kupce, če se jih sploh išče.

Odgovor:

Poznamo problematiko stare šole v Podgorju, vendar, trenutno še nimamo odgovora. Pobudo bomo akceptirali kot eno izmed bolj nujnih in ko bomo glede tega objekta sprejeli odločitev, jo bomo predstavili občinskemu svetu.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da na OŠ Podgorje uredijo nujne zadeve. Nujno potrebna je ureditev jedilnice, ker je sploh ni in otroci jedo na hodniku. Nadalje ureditev sanitarij, ker ne ustrezajo higienskim standardom in ureditev kuhinje. Veliko opreme je staro preko 30 let, odkar je bila šola zgrajena in nujno potrebna zamenjave. Predlagala je umestitev potrebnih finančnih sredstev za obnovo v plan v leto 2020 oziroma vsaj nekaj sredstev že v letošnjem letu. Predlagala je, da strokovne službe opravijo ogled.

Odgovor:

Strokovne službe načrtujejo ogled vseh osnovnih šol, da pregledajo stanje. Tudi na OŠ Podgorje se bodo s tem seznanili in v kolikor bo potrebno tudi zagotovili finančna sredstva. Za letošnje leto je rešitev rebalans, če ne, pa bodo finančna sredstva zagotovili v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je že na prejšnji seji povedala, da si vaščani Podgorja želijo predstavitev projekta Tretje razvojne osi in predlagala, če se le to lahko izvede do konca aprila oz. vsaj do sredine maja.

Odgovor:

Pobudo krajanov Podgorja bomo posredovali DARSU-u in le ti bodo določili datum predstavitve projekta Tretje razvojne osi. 

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da v tem pomladnem času vidijo kaj se dogaja v naši dolini na področju umeščanja trajnih nasadov. Številne občanke in občane skrbi oziroma se sprašujejo kaj jim bo prinesla naslednja sezona v ohranjanju okolja v zagotavljanju zdravega bivalnega okolja, seveda v mislih ima povečano porabo fitofarmacevtskih sredstev v hmeljiščih. Kar nekaj občank in občanov se je v preteklih sezonah začasno izselilo iz svojih domov v okolje, kjer je ta varnost in pa življenje bolj znosno. Dobro, da imajo možnost iti tja, kjer nimajo težav z negativnimi vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Številni so tudi trajno opustili vrtičkarstvo in svoje sadovnjake v okolici hiš. Vedo, da so pred dvema letoma sprejeli OPN, kar pa se je izkazalo, da ima številne pomanjkljivosti. Omenili so že, da po tem OPN ne morejo graditi mostov in tudi ni umeščena cestna infrastruktura. Za reševanje področja umeščanja trajnih nasadov je zdaj menda OPN odprt, tudi za umeščanje infrastrukture, ob tem pa je predlagal, da se OPN odpre tudi na področju individualne  zazidave. To je na pobudo posameznikov, ki bi si zaradi neposredne bližine hmeljišč ob svojih stanovanjskih objektih, želeli zagotoviti rezervno lokacijo. Imajo določena zemljišča, kjer bi se počutili varne, niso pa ta zemljišča zazidljiva. Menil je, da je prav, da občinski svet kot najvišji organ Mestne občine Slovenj Gradec prisluhne tej pobudi, odpre OPN na tem področju in proučijo možnosti upravičenosti spremembe namembnosti in pa možnost zazidave na lokacijah, ki jih ti posamezniki imajo, da s tem rešijo sebe pred temi negativnimi vplivi in pa slabim občutkom.  Prav tako predlaga, da se vloge za spremembo namembnosti, za katero je predpisana določena taksa, razbremenijo te takse v prid občankam in občanom in postane njihovo življenje kolikor toliko normalno v razmerah, ki jih imajo v Mislinjski dolini.

Odgovor:

V začetku meseca maja bo na Mestni občini Slovenj Gradec sestanek z hmeljarji in želijo, da bi dorekli glede umeščanja novih hmeljišč in ravnanja z obstoječimi hmeljišči.  

V OPN trenutno res ni možnosti gradnje določene komunalne infrastrukture in tudi izgradnja južne obvoznice je bila izbrisana iz OPN. Prav tako ne morejo graditi mostov in verjetno je res šlo za napako pri pripravi OPN. Ravno na to temo so odprte tri točke popravka OPN še po starem zakonu in morajo za te napake, ki so bile potrjene, nameniti kar nekaj finančnih sredstev, da jih bodo odpravili. Glede novih pobud za spremembo OPN je povedal, da se bodo spreminjale po novem zakonu, po katerem so drugi postopki. Čim prej je treba odpreti in ga smiselno popraviti.

Vprašanje:

- Samo Januška se je navezal na pobudo s strani krajanov Podgorja, Šmiklavža in Graške gore ter dejal, da so pohvalili sanacijo plazišča na cesti Šmiklavž - Graška gora. Na cesti tik pred cerkvijo v smeri Graške gore je bilo eno konveksno ogledalo, ki je zelo pomagalo pri varni vožnji. Tega so odstranili in krajani prosijo, če ga je možno namestiti nazaj. Nadalje je omenil, da se je nadomestna obvozna makadamska cesta v tem času vzorno vzdrževala, zdaj pa je na tej cesti nekaj poškodb in krajani prosijo, če lahko to cesto sanirajo.

Odgovor:

Cesto v Jenini smo sanirali zadnji teden v aprilu, v mesecu maju pa bomo izvedli še grediranje.

Vprašanje:

- Samo Januška je predlagal, da se na pokopališču na Selah postavi svečomat.

Odgovor:

Zaradi vse večjih problemov z odpadnimi svečami (kopičenje embalaže) in trajnostne politike v podjetju, nismo naklonjeni k postavitvi svečomatov; postavitev le teh tudi spodbuja k večji uporabi sveč.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se v tem trenutku dogaja s projektoma izgradnja bloka socialnih stanovanj in letno-zimskega bazena. Zadnje mesece niso prejeli v zvezi s tem nobene informacije, zato je prosil za kratko poročilo. Poleg tega ga zanima ali sta oba projekta še vedno načrtovana v takem obsegu, kot sta bila tudi potrjena, ali se je v zvezi s tem kaj spremenilo.

Odgovor:

Obe investiciji za blok neprofitnih stanovanj in letno zimskega bazena sta še v isti obliki, kot sta bila potrjena. Za izgradnjo bloka je zaključen javni razpis in je v fazi preverbe prispelih ponudb. Upamo, da bomo lahko čimprej podpisali pogodbo z izvajalcem. Projekt za bazen so morali delno spremeniti, zaradi tega, ker niso kupili zemljišča med Merkatorjem in bazenom. Projekt je že spremenjen in bo v kratkem javni razpis za izbor izvajalca.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se načrtuje kakršnakoli prenovitev sli sprememba prometnega režima na Maistrovi ulici mimo vrtca. O tem so se že pogovarjali na občinskem svetu, zgodilo pa se ni še nič. Ta režim je nekoliko zgrešen in ovira promet ob konicah prevoza otrok v vrtec in so nezadovoljni tako stanovalci kot starši.

Odgovor:

Maistrova ulica je bila že pred leti uvrščena v plan investicij glede celovite prenove, tako komunalnih vodov, povečanja parkirnih prostorov, rešitve dostopa vozil za VVZ, ki pa se žal ni izvedla, saj določen odstotek stanovalcev na Maistrovi ni želelo odstopiti zemljišča, ki so v lasti stanovalcev (funkcionalno zemljišče bloka). Pri dovozu otrok v VVZ ob konicah nastajajo težave, ker ni dovolj parkirnih prostorov, ki bi bili namenjeni zgolj staršem, ki dovažajo otroke v vrtec. Starši lahko pri dovozu in odvozu otrok koristijo tudi parkirne prostore pri stari komunali.

Vprašanje:

 

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z investicijo izgradnje kotlarne na biosekance. Na seji ČS Štibuh so bili namreč seznanjeni, da bi se naj izgradnja izvedla prej kot bo zgrajena južna obvoznica. Obljubljeno pa je bilo, da se bo najprej zgradila obvoznica, nato pa šele kotlarna. Stanovalci Štibuha so namreč zelo zaskrbljeni, saj obstoječa infrastruktura ni primerna za vsakodnevno vožnjo tovornjakov s sekanci do Toplarne.

Odgovor:

Strokovne službe iščejo rešitev, saj je cesta iz obeh strani neprimerna za vožnjo tovornjakov.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z KD Podgorje in v njem gostujočem KDT, slišal je, da je prišlo do nekaterih nesoglasij med KD SG in tem teatrom kot najemnikom v zvezi z nadaljevanjem najemnega razmerja oziroma sodelovanja.

Odgovor:

Že nekaj časa rešujemo problematiko, da pridejo do soglasja med KD Slovenj Gradec in Koroškim deželnim teatrom. Pogodba še žal ni podpisana.  

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da ČS Polje glede ureditve prometnega režima in nasploh Maistrove ulice že pet let zaporedoma posreduje na Mestno občini Slovenj Gradec kot prioriteto in tako je tudi v letošnjem letu. Njihov predlog in stališče je, da je potrebno za Maistrovo ulico novo projektiranje, ker so dokumenti z urbanistično ureditvijo iz preteklosti neprimerni in jih je treba obnoviti. Enako so pa že tudi razpravljali o tem na Svetu za preventivno in vzgojo v cestnem prometu kar  nekajkrat. Vendar ureditev v tem obstoječem stanju na Maistrovi ulici terja poglobljeno analizo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal kako je s projektom, regulacije reke Mislinje, Barbare in Meže ter kako je z mostom pri podjetju Kopur, ki bi se moral vključiti pri projektu.

 

Odgovor:

Regulacija reke Mislinje, Barbare in Meže je državni projekt, ki ga izvajajo vodarji. Koliko smo seznanjeni, je problem pri določitvi služnosti na tistem območju.

Vprašanje:

- Franjo Murko je podal pobudo za zaščito drevja v mestu Slovenj Gradec. Vsaj dva drevesa v mestu bi morala biti zaščitena, pa vprašanje če sta. To je češnja, ki so jo mestni občini podarili Japonci in pa osamosvojitvena lipa pred Upravno enoto. 

Odgovor:

Župan je pred kratkim imenoval hortikulturno komisijo in bomo ta predlog posredovali tej komisiji.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je dejala, da so se stanovalci naselja pod Toplarno nanjo obrnili zaradi pešpoti med Tomšičevo ulico in naseljem pod Toplarno. Omenjena pešpot je potekala po travniku, od blokov na Tomšičevi do Homšnice. Zdaj je ta pešpot zaprta med dvema hišama, ker so postavili lesene prepreke. Zanima jih zakaj se je to postavilo, saj so pot uporabljali od kdaj pomnijo. Na mesto , kjer je postavljena pregrada je po podatkih izpisov občinska parcela št. 975/ 5 k.o. Slovenj Gradec. Prosijo za odgovor.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila seznanjena s postavitvijo pregrade na delu zemljišča s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec in smo zadevo dne 3. 4. 2019 prijavili Medobčinskemu inšpektoratu Koroške. Sporno pregrado je postavil mejaš zemljišča, ki je na občino po prijavi naslovil dopis z nekaj zahtevki, ki so še v fazi preverjanja.

Dejstvo pa je, da je zemljišče s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec grajeno javno dobro lokalnega pomena in ni bilo nikoli predmet prodaje ali najema, zato gre za nezakonit poseg v zemljišče, in smo o tem tudi obvestili pristojni inšpektorat.

Vprašanje:

 

- Jerneja Bošnik je podala pobudo, da na pokopališču v Starem trgu uredijo protiprašno zaščito in sicer na delu parkirišča, ki ni asfaltiran, še posebej na dovozni poti proti spodnjemu delu parkirišča v smeri proti Suhodolnici.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je podala tudi pobudo, da občina oziroma Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec kot upravljalec parkirišč na območju MO SG pristopi k načrtovanju in izgradnji garažne hiše v Slovenj Gradcu. Kot uporabnica parkirišča pri Upravni enoti lahko pove, da je parkirišče med tednom zasedeno do te mere, da parkiranje ni mogoče. Prav tako je znano, da se bo ukinilo parkirišče pri Elektru Celje, saj se bo gradila stanovanjska stavba. Tam parkirajo zaposleni ter uporabniki storitev sodišča in sosednjih stavb. Spraševala se je kam bodo parkirali vsa ta vozila. Daje pobudo, da Komunala pristopi k izgradnji parkirne hiše, jo financira iz lastnih sredstev in odplačuje kredite iz naslova pobiranja parkirnin. Naj se pripravi dober finančni načrt. Nekoč je bilo govora o garažni hiši pred upravno enoto, kar je lokacijsko odločno zastavljeno, saj bi s tem rešili problem parkiranja stanovalcev Glavnega trga, Meškove ulice, zaposlenih in uporabnikov storitev upravne enote in nenazadnje tudi zaposlenih in uporabnikov zaposlitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Odgovor:

Vsi se zavedajo, da je velika problematika parkiranja v mestnem jedru. Ponovno se pogovarjajo s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec,  da bi garažna hiša bila  pri bolnišnici in v zvezi s tem je načrtovan sestanek v mesecu maju.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da je parcela, ki jo je omenila svetnica Jerneja Bošnik v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. To je pot me dvema privatnima parcelama in na koncu te javne lastnine je eden od sosedov zabil lesene količke in zaprl prehod. Točno do tistih količkov naprej je zasebna lastnina od drugega lastnika, torej kmeta in ni javne poti in nikoli ni bilo neke uporabniške poti, da bi lahko v smislu pravnih definicij rekli, da je priposestvovana. Vendar tisti, ki je pravi lastnik tega ni zaprl, pač pa tisti, ki ni lastnik. Tozadevno so bili pri pristojnih organih, ki so predstavili stanje v formalnem smislu in so bili pri tistih, ki lahko ukrepajo. Pristojni nadzorni inšpekcijski organ je o tem obveščen in bo stopil na licu mesta.

Odgovor:
Vprašanje:

- Janez Potočnik se je zahvalil direktorici, da je danes podala informacijo kaj se dogaja glede prenove in koriščenja sredstev za prenovitev mestnega jedra. Pred njim je že kolega Niko R. Kolar povedal, da so se ob prejšnjem sklicu intenzivno skozi vsak štiri leta ukvarjali s tem problemom in tudi kandidirali za sredstva, s katerimi bi rešili prometni problem mestnega jedra, ob tem pa tudi vizualni problem mestnega jedra. Ideji, ki so jo zagovarjali, nihče ni nasprotoval, se mu zdi škoda, da se ne bo izvedla. Namreč prvič iz rešitve prometnega vprašanja jedra, kar je najpomembnejše in estetskega. Prepričan je, da če bi sledili idejnemu projektu, približno takšnem kot ga je naredilo podjetje Stiria, da bi Slovenj Gradec definitivno postal Koroška prestolnica. Če bodo ta sredstva izkoristili je tudi v redu, se mu pa zdi, da je menjava tlakov na teh stranskih ulicah projekt, ki ga zmorejo sami narediti, brez teh evropskih sredstev.

 

- Nadalje je omenil južno obvoznico in dejal, da so se že celo preteklo mandatno obdobje ukvarjali s tem vprašanjem. Angažirani so bili najboljši projektanti, dve vodilni projektantski hiši, ki delata za DARS in ti dve hiši sta pravzaprav ovrednotili traso. Po teh parametrih je bila južna obvoznica ovrednotena kot daleč najboljša pred ostalimi. Vsi pogovori, na občinskem svetu so to potrdili, so potekali z DAARS-om in drugimi soglasodajalci, z Ministrstvom za okolje in prostor in Direkcijo za infrastrukturo. Sam ima zapisnik od sestanka v mesecu juliju v lanskem letu, ki ga je sklical DARS. Na njem so bili predstavniki mestne občine, Ministrstva za okolje in Direkcija za infrastrukturo. DARS ni niti enkrat oporekal tej že izbrani s strani občinskega sveta in projektantov južni obvoznici,  ampak je vedno narekoval kaj je treba še narediti z tehničnega vidika in to so vedno tudi naredili. DARS je ta dopis potem poslal vsem udeležencem in po tej diskusiji 29.8.2018 so bili takšni sklepi:

Sklep št. 1: Občina SG čimprej pristopi k pripravi sprememb in dopolnitve OPN  za južno obvoznico Slovenj Gradec. Izdelovalec strokovnih podlag za južno obvoznico sodeluje z DARS oz. s projektantom na tretji razvojni osi na tem odseku Velenje Slovenj Gradec.

Sklep št. 2: DARS bo angažiral projektanta da bo sodeloval s projektantom MOSG.

Sklep št. 3: MO SG pošlje na DARS v zvezi s prekinjenimi povezavami na območju med Homcem in Slovenj Gradcem.

Torej še lani avgusta je DARS sodeloval z mestno občino in jim svetoval, kaj naj pripravi, da bo ta priključek mogoč in zdaj čez noč DARS pravi, da naše zahteve niso sprejemljive zaradi varnosti in sam razume, da je vse skupaj iskanje dlake v jajcu. Kar pa razkriva pravi razlog, ki je najbrž v pobiranju cestnin. Manj vozil bo na tretji razvojni osi, ko bodo pobirali cestnino in vinjet ne bo več. Še vedno trdi, da morajo zagovarjati svoje interese, ne DARS-ove. Naši interesi pa so, da očuvajo kmetijska zemljišča, zdaj pa bo trasa preko šmarškega polja. Tisti kmetje tam niti za tretjo razvojno os ne bodo dali soglasja in se bodo pustili razlastiti. Tudi mestni občini ne bodo kar tako dali zemljišča. Dali se bodo razlastiti in to bo postopke podaljšalo za precej časa, pa ne samo to, menil je, da tudi Ministrstvo za okolje ne bo podalo soglasja za novo traso čez kmetijska polja. Zato si ne smejo zapirati vrat, pustiti morajo odprte dve možnosti, eno na trasi proti Šmartnemu in možnost čez polje.

 

Odgovor:

V prejšnjem mandatu je bilo podano načelno soglasje prenove mestnega jedra. Pod mestno jedro spadajo tudi stranske ulice, ne samo Glavni trg. Organizirali so razširjen sestanek s predsedniki četrtnih skupnosti ravno na to tematiko ali bi bilo bolj smiselno urediti Glavni trg ali stranske ulice. Sredstva so namenjena in jih je možno črpati za oboje, časovno se tudi vse izide. Smo pa slišali na zadnji javni tribuni, da vsaj deležniki v mestnem jedru tisti rešitvi, ki sicer takrat ni bila predstavljena, niso bili najbolj naklonjeni. Ravno iz tega vidika iščejo druge rešitve, ki jih bodo tudi prikazali.  Tu ne bo šlo samo za asfaltno preplastitev, ampak za lepo parterno ureditev teh ulic, da jim bodo v ponos. Absolutno bodo predstavili obe rešitvi, tako mestnega jedra kot stranskih ulic in se bodo odločali kateri DIIP bodo sprejeli in oddali. Seveda je pa želja mestne občine ravno ta, da si vzamejo čas za mestno jedro in v tej novi finančni perspektivi, ki prihaja, obnovijo Glavni trg in gredo v prenovo preko javnega razpisa. Zbrali bi več predlogov, predebatirali z občinskim svetom in z vsemi občankami in občani, najemniki in lastniki lokalov, stanovalci in skupaj pripravili en dober predlog.

Škoda je, glede na to, da je bilo vse zmenjeno v zvezi z južno obvoznico in če je bila trasa potrjena, da ni občina v prejšnjem sestavu pridobila soglasje za to traso. To isto traso, ki je bila predlagana še iz prejšnjega mandata, so dali naprej na DARS v mesecu januarju. Ampak ta trasa je bila s strani DARS-a zavrnjena. Tri mesece so čakali, dvakrat so se dobili tam, poskušali, da gredo s to traso po obronkih Dobrave, ampak je bila zavrnjena. Mestna občina ni tista, ki lahko reče katera je prava trasa in kateri priključek je pravi. Tudi trasa južne obvoznice še ni določena in se bodo o njej pogovarjali na sestanku 27. aprila 2019. Še nekaj se morajo zavedati, ali hočejo južno obvoznico, ki bo v pravem pomenu besede tudi za Slovenjgradčane, ali hočejo tranzitno cesto, ki bo peljala Mežiško dolino mimo Slovenj Gradca. Seveda je ena od možnosti preko tega polja, gre za hektar in pol kmetijskih zemljišč, ki bi jih ta trasa vzela, kar pa tudi je možnost, da se nadomestijo drugje. Škoda, da  trasa ni bila sprejeta v zadnjem OPN, ampak je bila celo zbrisana. Če bi imeli s strani DARS-a pozitivno mnenje in potrjeno v OPN bi bilo veliko lažje.  Tako pa morajo narediti vse, da dobijo soglasje s strani DARS-a in da začnejo postopek umeščanja te trase v prostor. Tu je še veliko deležnikov, ki bodo morali dati soglasja in enostavno nimajo časa, da bi vztrajali na trasi, ki so jo dobili zavrnjeno s strani strokovnih podlag. Narediti morajo vse, da pridejo do južne obvoznice, zaradi tega, da razbremenijo strnjena naselja kot je Podgorje in Celjska cesta, ker bo drugače res kaos. Če ima kdo tu drugačno mnenje, da bi se kakorkoli postavil tudi z imenom in priimkom, da ne nadaljujejo s tem, da izgubijo možnost tretje razvojne osi, da izgubijo finančna sredstva v višini 2,4 mio, potem naj zdaj to tudi javno pove.

 

 

Vprašanje:

- Jani Potočnik se je spraševal ali želijo obvoznico ali želijo nekaj drugega, prijazno cesto Slovenjgradčanom. Ta obvoznica je nujno potrebna za celo Koroško in tisti, ki se bodo želeli v Slovenj Gradcu ustaviti, bodo v Starem trgu na krožišču zavili v mesto. Ni se treba peljati na šmarško polje. Povedal je še, zakaj niso rešili tega problema že v prejšnjem sklicu, ker je DARS postavljal pogoje in jih peljal žejne čez vodo. Skratka dovolj trdi pogajalci so bili, ampak je zmanjkalo časa. Trd pogajalec moraš biti do konca in menil je, da ne more DARS diktirati mestni občini okoljske politike.

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da se načeloma strinja s predhodnikom in ni prav, da jim kdorkoli diktira stvari. Nadalje pa je dejal, da ni bilo tako kot se zdaj polaga v usta. Južna obvoznica kot varianta je imela podporo in bivši župan ga je povabil kot predstavnika ČS Polje pod nujno na sestanek 10. julija 2018. Nujno odločanje ali pa razpravljanje o variantah južne obvoznice. Seveda so rekli, da dajejo podporo izbrani varianti, ki je tekla od križišča pa v smer Mislinjske Dobrave, s pojasnilom, da imajo zagotovilo, da se bo tam lahko priključila na hitro cesto. Nikoli občinski svet ni potrdil in izbral izbrane variante,  je pa dal podporo in zeleno luč, ker ni bilo vprašanje ali se strinjate in jo spremite, pač pa je bilo vprašanje bivšega župana ali mi date podporo, da se pogajam za to varianto. To je bila ves čas debata in si lahko pogledajo zapisnike sej občinskega sveta. Tudi vprašanje svetu ČS Polje je bilo takšno ali me podpirate da se le lahko tudi na vas referiram, smo rekli, lahko se tudi na nas sklicuješ. Nikoli ni bil sprejet sklep, da občinski svet potrjuje to varianto, nikoli ni bil sprejet sklep o umeščanju južne obvoznice na našem območju, ker tako daleč niso bili. V že sprejetem prostorskem načrtu je idejno bila zarisana varianta, pri kateri so bili svetniki pred sprejemom OPN, ki zdaj velja, samo obveščeni, da ni bila sprejeta kot predlog. Nič niso debatirali o njej. Seznanjeni so bili, da je bila zavrnjena kot možnost, tako, da morajo biti realni pri tem ko govorijo kaj je bilo v zgodovini. Enaka slika je bila pa pri mestnem jedru, nikoli ni bil zapisan in sprejet sklep, mestni svet sprejme to varianto in jo morajo narediti. Enako je bila predstavljena kako bi to zgledalo in so bili sproti seznanjeni kam bi naj ta projekt šel, nikoli pa niso o njem glasovali in ga sprejeli.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jani Potočnik se je strinjal s predhodnikom glede prenove mestnega jedra, nikoli niso sprejeli kakršnega koli sklepa, bili so seznanjeni s potekom dogodkov.

Glede južne obvoznice pa je prebral sklep, ki ga je sprejel občinski svet na seji 4. julija 2018:

»Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec ne spreminja odločitve o izbiri variantne rešitve trase južne obvoznice. Trasa  J1, ki se priključuje na tretjo os med pokritim vkopom Homec in počivališčem Podgorje,  je bila izbrana na podlagi izdelanih strokovnih podlag ( Prometna študija, PNZ 2013, Študija variant JO, ZUM 2014). Opredeljena je v strateškem delu OPN,  ki je bil sprejet na podlagi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, tudi DARS in MzI. ».

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da je v strateškem dokumentu bilo tako napisano, vendar strateški dokument ni dobil veljave v takem besedilu. Enako je bilo zapisano tako, da je lahko župan s tem pojasnilom hodil na pogajanja, na pogovore v Ljubljano. Na koncu niso glasovali in niso sprejeli  te variante.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar se je pridružil glede z izgradnjo garažne hiše na lokaciji v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ta pobuda ima svoj smisel. To temo so zelo natančno in temeljito predelali okrog izgradnje garažne hiše, skupaj s svetom bolnišnice in tudi z občinskim svetom. Prišli so do skupnega stališča, da se ta garažna hiša na tej lokaciji lahko zgradi. Ampak v neposrednih razgovorih z ministrstvom za zdravje, ki mora dati soglasje tej izgradnji kot lastnik zemljišča na tej lokaciji, se je zaustavilo z razlogom da ne bodo podpirali javno zasebnega partnerstva. V tej igri so res imeli zasebnega partnerja, ki bi bil investitor. Ampak ko so jih oni seznanili, da to ni mogoč, je sam v teh neposrednih razgovorih kot predsednik sveta in kot zastopnik občinskega sveta v Ljubljani omenjal možnost, da se pa vendarle dogovorili z Komunalo, so rekli to je pa mogoče in ta verzija še danes velja. Na zadnji seji sveta splošne bolnišnice je slišal za verzijo, ki jo je direktor navrgel, da je tudi bolnišnica zainteresirana v tem današnjem času, za tako iz izgradnjo in ta pobuda, ki jo je župan akceptiral ima svoj smisel in predlagal je, da jo podprejo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal  kako je z monitoringom glede hmelja, ali se ta projekt nadaljuje, ali se bodo izvedle meritve.

 

- Nadalje je dejal, da je v celostni prometni strategiji zapisano, da bo ARSO v okviru projekta izvedel meritve oz. izdelal monitoring PM delcev za občino. Že na prejšnji seji je vprašal o načrtu za zagotavljanje kakovosti zraka in dobil odgovor, da niso s strani države prava občina, da bi lahko to naredili. Vseeno je menil, da nek načrt o zagotavljanju kakovosti zraka kljub temu, da v državnem načrtu nismo upravičeni, lahko realizirajo v neki obliki in na tak način omejijo rabo fitofarmacevtskih sredstev na tistem območju, kjer so dejansko stanovanjske hiše.

Odgovor:

Finančna sredstva za monitoring so rezervirana in bo tudi izveden. Na ARSO smo postavili vprašanje kdo ga izvaja in kdo je plačnik, vendar odgovora še nismo prejeli. ARSO je naše vprašanje posredoval na Ministrstvo za okolje, ki so menda ustrezen sogovornik. Njihov odgovor še čakamo.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da so na Četrtni skupnosti Štibuh obravnavali spodjedanje Suhodolnice in dobili so odgovor, da Komunala ni zato pristojna. Vprašal je ali je  občina upravljalca te Suhodolnice obvestila o tem in kdaj bo pristopil k sanaciji.

Odgovor:

Pobuda je predana vodarjem in zagotovili so, da bodo pristopili k reševanje tega problema.

Vprašanje:

-  Simon Smolak je še omenil ureditev mestnega jedra in opozoril, da se upošteva trajnostna mobilnost. Razmisliti morajo tudi o namestitvi polnilcev za električna kolesa, nadalje o izposoji koles, kot je to možno v večjih občinah.

Odgovor:
Objavljeno:2019-05-09T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

4. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je omenil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev semaforskega sistema na križišču v Starem trgu pri trgovini Zadruga. Dobil je odgovor, vendar z njim ni zadovoljen. Podoben odgovor je dobil že pred leti in sicer, da so to križišče uredili že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Če želijo na stranskih smereh postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek Mestne občine Slovenj Gradec in ocenjujejo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 €. Dejal je, da je o tem sam že seznanjen. Še enkrat daje pobudo, da strokovne službe ponovno pri pristojnih organih sprožijo vse postopke, da se to križišče ustrezno uredi. Naključje je, da tu ni prometnih nesreč in žrtev. To pa zaradi tega, ker starši otroke peljejo v šolo in nazaj, se izogibajo temu križišču in hodijo po nemogočih robovih. Še enkrat poudarja, da je to »butalsko križišče«.

Odgovor:

Pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo smo ponovno preverili dejstvo ali je sprememba prometnega režima z dopolnitvijo semaforizacije na stranskih smereh strošek občine, kar so nam potrdili, ker gre za semaforizirano križišče v naselju. Mestna občina Slovenj Gradec bo v letošnjem letu naročil projektno dokumentacijo za dopolnitev semaforizacije na stranskih smereh.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da so na Celjski cesti v zadnjem času neki incidenti in tudi prometne nesreče. Nedolgo nazaj so ponovno povozili pešca na prehodu za pešce pri samopostrežni TUŠ in ima tudi informacije o tem koliko pešcev se je pa temu izognilo po sreči. Zato daje pobudo, da strokovne službe pobudo za preureditev tega prehoda za pešce posredujejo pristojnim organom. O tem so se pogovarjali tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. To, da so omenjen prehod pobarvali z modro barvo, ni prava rešitev. Potreben bi bil podhod ali nadhod oziroma ta prehod vsaj dvigniti, da bo kot fizična ovira. Dejal je, da pričakuje odgovor o začetku aktivnosti za preureditev tega prehoda.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- Boris Raj  je nadalje vprašal kaj bo z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole, ko bodo pričeli z gradnjo bazena. Interes šole je, da se ta ohrani, vendar ga morajo prestaviti na drugo ustrezno lokacijo, ki bo dostopna dejavnosti in aktivnosti šole v okviru čebelarskih in drugih naravoslovnih krožkov. Vprašal je kdaj in kam bodo to prestavili.

Odgovor:

Čebelarski učni center se bo za čas gradnje prestavil na primerno lokacijo, katero bomo skupaj določili z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Boris Raj je še omenil, da imajo v ČS Polje kar precej zelenih površin, ki so precej onesnažene, še zlasti po zimskem obdobju. Zdaj je začelo zeleneti in vključno z igriščem, bi jih bilo nujno potrebno očistiti. Po možnosti vse zelene površine v tem strnjenem naselju, ker se otroci igrajo. 

Odgovor:

Po zimskem obdobju pristopimo k urejevanju - čiščenju zelenic za letno vzdrževanje. V tednu seje občinskega sveta smo tudi na teh površinah pričeli z deli.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je podprl pobudo Borisa Raja glede ureditve križišča v Starem trgu pri trgovini Zadruga.

Odgovor:
Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik se je strinjal, da je potrebno drugače urediti tudi prehod za pešce pri Tušu na Celjski cesti in predlagal, da se le ta dvigne in uredi nadnivojski prehod. Ta ukrep bi vsaj začasno bistveno povečal varnost udeležencev v cestnem prometu.

Odgovor:

Grbin ali ploščadi na cestah I. reda ni dovoljeno postavljati, bo pa Mestna občina Slovenj Gradec pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil, da je  pri Prvi osnovni šoli oziroma pri Tretji osnovni šoli bilo v teh obdobjih že izpostavljeno nujno potrebno obračališče. Kjer so mladi vsakodnevni udeleženci v cestnem prometu, je na kritičnih točkah potrebno narediti korak naprej.

Odgovor:

Prometno zagato pri Prvi osnovni šoli bomo poskušali rešiti do meseca septembra in sicer na način, da bodo uredili dodatna parkirna mesta in drugačen režim parkiranja, ker tako učitelji, kot dijaki srednje šole ter obiskovalci nimajo zadosti parkirnih prostorov. 

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil projekt izgradnje pri Toplarni. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se o tem  pogovarjali, saj med ljudmi, ki živijo na tem območju, prihaja do vprašanj glede prometne ureditve ob izgradnji nove kotlarne na biomaso, saj se bojijo povečanega tovornega prometa. Predlagal je, da pripravijo analizo prometne ureditve na tem območju.

Odgovor:

Na mestni občini je ta problematika poznana in je tudi res otežkočen dostop tovornih vozil z ene in z druge strani. Zato je tu edina rešitev čim prejšnja izgradnja južne obvoznice.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v SGlasniku zasledil informacijo, da je župan ustanovil strokovno skupino za ohranitev zelenih kmetijskih površin. Zanima ga kakšni so cilji ter kompetence te skupine in kakšne strokovne reference so potrebne, da si član te skupine.

Odgovor:

Strokovna komisija za ohranitev zelenih kmetijskih površin ni uperjena proti širitvi hmeljišč. Je komisija, ki želi ohraniti kmetijska zemljišča in spodbuditi kmetovalce k ekološkemu kmetovanju na določenih območjih. V tej komisiji je predstavnik kmetov, občinski svetnik, zaposlen na občinski upravi, razvijalci prostora in pa tudi pospeševalci kmetijstva s pospeševalne službe. Na področju kmetijstva želimo narediti korak naprej, da bodo tudi kmetje v Mestni občini Slovenj Gradec začeli razmišljati o ekološki predelavi in bi za to pridobili tudi sofinanciranje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je nadalje vprašal zakaj so ustavili dražbo za zemljišče pri starem MKC in kaj se zdaj tam dogaja. Glede na to, da je za dražbe občinski svet sprejel sklepe, je vprašal ali so ti sklepi razveljavljeni.

Odgovor:

Dražba pri starem MKC je bila ustavljena, ker je bil onemogočen normalen dostop do parcele, ki je bila predmet prodaje. Dražbo so ustavili za to, da so z investitorjem dosegli konsenz in nemoten dostop do tega zemljišča. Odločajo se še kakšna bo strategija gradnje stanovanj, nato pa bo o nadaljnjem postopku o tem seznanjen občinski svet.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina plačala študijo o prenovi mestnega jedra in slišal je, da so jo predstavili četrtnim in vaškim skupnostim. Predlagal je, da se le ta predstavi tudi svetnikom in pa mogoče širši javnosti.

Odgovor:

Občinskemu svetu lahko predstavimo omenjeno študijo. Odločili smo se, da na rok v mesecu maju še ne prijavljamo obnove mestnega jedra. Drugi poziv bo v mesecu septembru pod popolnoma enakimi pogoji. Imenovali bomo komisijo, ki bo proučila prenovo mestnega jedra. Na predstavitev so bili povabljeni predsedniki četrtnih skupnosti, ki bodo o vsebini prijave še dorekli. Do takrat bodo izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal kakšne so aktivnosti občine glede razraščanja novih hmeljišč. V kratkem času je v letu 2019 nastalo nekaj novih hmeljišč. Vprašal je ali Civoz še deluje oziroma se je razpustil. 

Odgovor:

Župan je že opravil razgovore s predstavniki Civoz-a in le ti so posredovali njihove potrebe, želje in pa predloge. Na sestanek je poklical tudi tri hmeljarje, ki so trenutno s svojo lokacijo zemljišč najbolj aktualni in imajo hmeljišča v neposredni bližini S8 in v neposredni bližini vrtca v Šmartnem. Na žalost se ta dva, ki imata hmeljišča na območju S8 sestanka nista udeležila. S lastnikom nasada pri OŠ Šmartno pa so doseli konsenz, da bo obveščal šolo, vrtec in javnost o škropljenju in ravnanju s tem hmeljiščem. Župan bo v kratkem poklical na sestanek vse hmeljarje. Na mestni občini niso nasprotni širjenju hmeljišč, so pa nasprotni in bodo naredili vse, da nova hmeljišča v strnjenih naseljih in predvsem ob šolah ne bi nastajala. Strokovna služba že pelje določene aktivnosti in tu so postopki malenkost bolj dolgotrajni in ne morejo to narediti čez noč. Izrazil je upanje, da bodo hmeljarji temu tudi prisluhnili in se dejavnost ne bo širila v neposredni bližini strnjenih naselij. Tudi menjava zemljišč ne bi bila napačna odločitev, v kolikor se že odločijo za tovrstno širitev in tega ne bi smeli širiti tam, kjer dejansko to ne paše, pa naj si bo to iz zdravstvenih razlogov oziroma tudi iz krajinskega vidika.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v županovi razpravi zasledil, da je DARS poslal odgovor na vprašanje mestne občine ali je možna opustitev izgradnje priključka Podgorje. Sam ga je temeljito prebral in nikjer decidirano ne piše, da opustitev izgradnje tega priključka ni možna. DARS samo navaja o čem govori uredba, DPN in tudi razloge zaradi česar je bil le ta načrtovan. Vsi ti razlogi so po vseh teh letih že malo zastareli. Glavni razlog je, da občina načrtuje na tem območju neke gospodarske dejavnosti. Vsi vedo, da gospodarskih dejavnosti tam ne bo, vsaj ne tako megalomanske, kot so bile zamišljene. Mogoče v nekem manjšem obsegu in neke druge vsebine. Zatorej ta razlog dostopa iz hitre ceste s tem priključkom je pravzaprav nerelevanten.  Le ta se navezuje na krajane Mislinje, pa vsi vedo, da je od Mislinje do Šmartna 9 km, iz Mislinje do Šmiklavža je 11 km. To ne vzdrži. Govoriti, da če se bodo razburjali, bodo ob tretjo razvojno os, je čista neumnost. To je približno tako, ko dobiš načrt za hišo, pa imaš po projektu tri vhode in se odločiš, da boš imel dva dovolj, pač enega ne narediš. Tudi tu projektiranje še ni zaključeno. Projektiranje je v polnem teku in ni potrebno, da se sprojektira ta izvoz ali pa se naj sprojektira fazno oz. se zgradi fazno. Če bodo hkrati začelo delati, bo kaos v Podgorju in popolnoma razume krajane, da se temu upirajo. Mestna občina Slovenj Gradec je prva dobila umestitev DPN, ker seveda ni komplicirala in je dosegla neke optimizacije, nikoli pa ni komplicirala tako kot na drugih odsekih. Tisti, ki pač vztraja, dobi boljše rešitve.

Odgovor:

Postopki o začetku gradnje tretje razvoje osi so tik pred tem, da se začne gradnja na tem območju. Sprašujemo se zakaj ni že prejšnje vodstvo ukrepalo, glede na to, da je bil takrat razgrnjen DPN in ob tej javni razgrnitvi naredilo vse, da bi se ta priključek Podgorje ukinil. Takrat s strani občine ni bilo podane nobene pobude, bila je pa podana pobuda s strani krajanov Podgorja in je bila že takrat kot neustrezna zavržena. Seveda zdaj tik pred gradnjo razpravljati o tem, je malenkost težavno. Na mestni občini nismo nasprotni, da bi se priključek v Podgorju ukinil, pa tudi razumemo krajane Podgorja za neko skrb, vendar pa so prejeli od državne sekretarke ministrstva, članov uprave Darsa in tudi od Direkcije za ceste, da v tej fazi enostavno priključka ni več možno ukiniti. Oziroma ga je možno samo s spremembo DPN, kar pa vedo, da jim zamakne gradnjo vsaj za 10 let. Mestna občina apelira na strpnost krajanov Podgorja in naredili bodo vse, da bo Podgorje od države pridobilo največ, kar se da pridobiti. To je pločnik, obnovo sedanjih cest, pa še mogoče kaj drugega. Strokovne službe mestne občine bomo naredile vse, da sočasno pride do gradnje južne obvoznice, da ne bo šel ves promet iz Mežiške doline skozi Podgorje ali pa po Celjski cesti.   

Vprašanje:

- Janez Potočnik  je dejal, da prejšnje vodstvo ali občinski svet tega ni naredil, ker so takrat veljali drugi argumenti za ta izvoz. To je izgradnja term. Dejal je še, da ne verjame, da se v primeru ukinitve izgradnje tega priključka začetke gradnje podaljša za 10 let. Menil je, da se pač za izgradnjo ne bo izdalo gradbeno dovoljenje.

Odgovor:

Projekt term je še vedno aktualen, mogoče čez nekaj let. Naselje Podgorje se tudi širi in s tem se povečuje promet. Ta priključek je bil argumentiran tudi za to, ker je Tretja razvojna os nerentabilna in ni stroškovno upravičena. Tudi zaradi tega je toliko več priključkov, da  spravijo ves lokalni promet na tretjo razvojno os. Postopek za spremembo DPN zagotovo traja več let.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Šmartna pri Slovenj Gradcu zanima, kdaj se bo pričela gradnja krožišča v Šmartnem. Nazadnje je bilo obljubljeno, da se gradnja pričela v začetku letošnje gradbene sezone, ki pa se je dejansko že začela. Polega tega pa prebivalce naselja Nadhomec zanima kako je s priključkom na to krožišče, o katerem je nazadnje tekla polemika o tem ali ga sploh graditi ali ne. Po projektu je bila namreč predstavljena možna rešitev, da bi se prebivalcem Nadhomca v prvi fazi omogočilo zgolj zavijanje v desno proti Mislinji, kar pa je zanje nesprejemljivo in neživljenjsko. V zvezi s tem je treba povedati, da izkušnje kažejo, da se navadno po zaključku prve faze takšnih projektov v drugih fazi le redko izvedejo. Prebivalci Nadhomca torej pričakujejo odgovor v zvezi z načrtovanjem kraka za Nadhomec, na kakšen način in kdaj se pričakuje izvedba tega kraka, če ne že ob prvi fazi gradnje tega krožišča in kaj iz tega vidika se dogaja s Štrucevo hišo, ki naj bi se v ta namen odkupila.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa  zemljišč. Kot je bilo že povedano, je 1. aprila 2019, sestanek na Direkciji za ceste, kjer nas bodo seznanili kako daleč je izgradnja krožišče Šmartno. Za nadvoz Nadhomec je bil res načrtovan polovični priključek, torej izvoz iz Velenja proti Šmartnemu in pa priključek na krožišče Šmartno in pa uvoz proti Velenju s strani Mežiške doline. Na tak način je bila podana tudi ta pobuda na DARS. Krožišče pri Zlatoperju je že znotraj DPN, kjer se tudi zaključuje, kjer pa bo začasni dvojni uvoz na to trejo razvojno os. S tretjo fazo DPN gradnje tretje razvojne osi, pa pride še eno krožišče, ki pa bo pri Zlatoperju na drugi strani proti veterinarski postaji in bo uvozno krožišče iz druge strani.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je nadalje vprašal zakaj se zmanjšujejo finančna sredstva za obnovo Tretje OŠ, kjer je bila obljubljena celovita obnova oz. adaptacija. Šola je namreč v katastrofalnem stanju.

Odgovor:

V letu 2019 bodo izdelali idejno študijo prenove Tretje osnovne šole. Šola je absolutno prioritetna za rekonstrukcijo, vendar v letošnjem proračunu ni na razpolago dovolj finančnih sredstev. Letošnje leto bodo proučili ali gredo v novogradnjo ali v rekonstrukcijo, da bodo lahko v naslednjem proračunu zagotovili finančna sredstva.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj je s protiprašnimi zaščitami, zakaj je načrtovanih sredstev manj kot preteklo leto, kljub obljubam, da se bodo v prihodnosti financirala v celoti.

Odgovor:

Finančna sredstva za protiprašne zaščite niso načrtovana zaradi tega, ker moramo sprejeti oz. spremeniti pravilnik o sofinanciranju. Ko bodo potrjene spremembe pravilnika, bomo dodatna finančna sredstva zagotovili z rebalansom. Če bo s strani občinskega sveta potrjeno 100 % sofinanciranje, bo temu sledil tudi občinski proračun.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil cesto Škof Anželak in vprašal kdaj je načrtovana rekonstrukcija te ceste. Lansko leto je bilo namreč  obljubljeno, da bi se naj to zgodilo letos.

Odgovor:

Cesta Škof Anželak in cesta Arne sta v prvi fazi bili zaključeni. Za cesto Škof Anželak so načrtovana finančna sredstva okrog 120. tisoč, vendar so še težave z zemljišči. V programu VS Gradišče je evidentirana in to sta dve cesti, ki jih bodo morali prioritetno zaključiti.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil krožišče Šmartno. V ponedeljek so lahko v Koroških novicah prebrali, da bi se naj krožišče začelo graditi meseca junija tega leta. Takšnih obljub so v Šmartnem že navajeni in tudi vedo, da poteka odkup zemljišč. Vprašal je kaj sledi, če se z krajani za odkup zemljišča ne bodo mogli dogovoriti. Vprašal je ali se lahko z deli prične ali vse obstoji in pade v vodo. Drugo vprašanje pa je peti krak. Lani so imeli predstavitev v Gasilskem domu Šmartno in peti krak je tisti, ki povzroča rušitev Štruceve hiše. Zaenkrat naj bi gradili štiri krake. Peti krak je naveza na hitro cesto. Imeli so tudi problem, da bi se naj krajani Nadhomca najprej za izvoz obrnili proti Velenju in se potem obrnili proti Slovenj Gradcu, pa so jim pristojni v gasilskem domu obljubili, da bo ta rešitev narejena že pri sami izgradnji štirih krakov in teh problemov naj ne bi imeli. Najbolj pomembno pa je vprašanje kdo dela na tem projektu, kdo ga spremlja in če se direkcija z lastniki zemljišč ne bo dogovorila, kaj bopotem.

Odgovor:

To je tematika o kateri bodo na sestanku 1. aprila 2019 konkretneje govorili. V kolikor z lastniki zemljišč ne bodo dosegli dogovora, je še možnost razlastitve. Upamo, da bo država našla konsenz z lastniki in se tudi uspela dogovoriti o ceni in o odkupu. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi v zvezi z odkupom na terenu bili kakšni problemi.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da je na prejšnji seji podal pobudo glede reševanja hudournika pod gradom v Starem trgu in dobil odgovor, da za to ni Komunala pristojna. Sam to ve in pričakoval je, da bodo občinske službe podale vprašanje na pravi naslov in prosi, da do naslednje seje dobi odgovor, da lahko zainteresiranim pove kako bodo reševali ta hudournik.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se je oglasil predstavnik VGP Drava in pogovarjali so se o namerah in vlaganjih v to vodno infrastrukturo. V letošnjem letu imajo v načrtu regualcijo potoka v Janini, regulacijo nekaterih delov  Selčnice in pa vzdrževalno pot Podgorje. Predstavili smo jim tudi ta problem omenjenega hudournika in predstavnik VGP Drava je dejal, da je za ureditev le tega v večjem delu pristojna mestna občina. Dogovorili so se, da v naslednjih dneh na terenu pogledajo to problematiko in dorečejo kaj bo uredila mestna občina in kaj VGP   Drava.

Vprašanje:

- Peter Cesar je nadalje omenil, da občinski svet večkrat sprejema oz. sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Nekateri predstavniki vaških skupnosti menijo, da bi morali imeti pristojnost odločanja o tem. Vse parcele javnega dobrega, ki niso več v funkciji nekih aktivnih cest, so pomembne kot pešpoti in druge poti, zato bi mogoče res dali pristojnost, da vaške skupnosti glede izvzema razpravljajo o tem izvzemu iz javnega dobra in o prodaji nekaterih parcel.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Strokovne službe bodo podale odgovor glede pristojnosti vaških skupnosti glede izvzema iz javnega dobra, zagotovo pa ni nič narobe, če so vaške skupnosti s temi postopki seznanjene.

 

Odgovor:

Pristojnost odločanja o izvzemu oziroma ukinitvi statusa javnega dobra ima, v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), le občinski svet. Zakon za postopek prenehanja statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena napotuje na smiselno uporabo določbe 245. člena ZUrep-2 (postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra). Na podlagi navedenega se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičnini izbriše z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta, po uradni dolžnosti, izda občinska uprava. Občinski svet izda sklep na zahtevo, ki jo lahko vloži župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta zemljišča, objekta oziroma njegovega dela izgubi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano, in izpis iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali katastra gospodarske javne infrastrukture. Status grajenega javnega dobra preneha, če je zemljišče, objekt oziroma njegov del v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba. Enako lahko preneha tudi, če se uredi zemljišče ali zgradi drug objekt z enakim namenom splošne rabe, zaradi česar se status na prvotnem lahko odvzame. V večini primerov, ki jih obravnava občinski svet gre za opuščene trase lokalnih cest, ki so zaradi izgradnje nove cestne infrastrukture z enakim ali celo boljšim namenom splošne rabe, izgubile pomen oziroma funkcijo javnega dobra oziroma so te trase nekdanjih cest že opuščene do takšne mere, da jih ni mogoče več obnoviti (zaraščene trase). Na podlagi navedenega tako podajamo odgovor, da vaške skupnosti nimajo pristojnosti odločati v postopkih pridobitve/prenehanja statusa grajenega javnega dobra, saj zakon jasno in nedvoumno to pristojnost daje le občinskemu svetu. Tako vaške skupnosti kot vsi ostali občani pa so o posamezni dodelitvi oziroma prenehanju javnega dobra na posameznih nepremičninah seznanjeni z javno objavo ugotovitvene odločbe na oglasni deski občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil cesto Škof Anželak in se strinjal, da ta odcep čim prej rešijo in tudi ta zaselek oz. te stanovanjske hiše, ki jih ni tako malo na tem odcepu, za zemljišče dobijo dostojno ceno in naj se poravna dolg iz preteklosti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da se OPN dopolni oz. spremeni v delu, kjer opredeljuje število parkirnih mest na stanovanje. Po elektronski pošti je priložil tudi dva primera in predlagal, da zadolžijo občinsko upravo, da pripravi analizo parkirnim mest. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je v fazi izdelave osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta SDOPN-1 povečala zahtevo po zagotovitvi števila parkirišč  v posameznih enotah EUP-ja. Tako smo v osnutku SD OPN, ki je že pripravljen, pri eno in dvo stanovanjskih objektih  namesto prej enega, sedaj podali zahtevo po zagotoviti 1,5 PM na stanovanjsko enoto (kar znese 1,5 PM pri eno stanovanjski hiši in 3 PM pri dvostanovanjski hiši). Tudi pri tri in več stanovanjskih hišah smo povečali število PM na stanovanjsko enoto. Tudi tam je v osnutku SD OPN predlagano 1,5 PM na stanovanjsko enoto. Dopolnjen osnutek SD odloka OPN bo tudi javno razgrnjen in v sklopu javne razgrnitve bo tudi javna obravnava, katere se lahko udeleži zainteresirana javnost. V času javne razgrnitve bo možno podati tudi pripombe in predloge, ki se bodo proučile in se bo do njih zavzelo stališče.

Na področju prometa, kot tudi mirujočega prometa ima Mestna občina Slovenj Gradec izdelanih kar nekaj študij in analiz. Zadnje so bile izdelane v okviru izdelave Celostne prometne strategije, ki se je izdelovala leta 2016 in 2017 (vmesno poročilo II. Faza, dostopno na internetni strani MOSG), pri čemer se je izvedla tudi študija po namembnosti potovanj in prometnih sredstvih (modal split).

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu in povedal, da je videl lepo rešitev v Grosupljem,  kar se tiče umirjenega prometa. Tam imajo radar, ki pokaže hitrost in ko nekdo prekorači hitrost, dobi rdečo luč na semaforju in mora zavirati. Ko se ljudje navadijo na to,  ne vozijo prehitro.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil promet do Kotlarne in edina rešitev je južna obvoznica. Sam je pisno zaprosil in dobil odgovor od direktorja Komunale. V analizi ni bila obdelana selitev kotlovnice. Če delajo novo kotlarno na lesno biomaso, praktično od stare nič ne ostane, ampak se čisto nova dogradi zraven. V razmislek je predlagal, da bi to kotlarno zgradili v obrtni coni na Ozarah.

Odgovor:

Glede kotlarne je načrtovana rešitev na obstoječi lokaciji in rešitev za dostop je južna obvoznica.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil prenovo mestnega jedra in menil, da je zagotovo največji problem parkiranje. Zato je treba parkirišča načrtovati pravilno, na tak način, da dnevni migranti, ki se vozijo v službo, enostavno v mestnem jedru ne morejo parkirati. Za njih je treba urediti  parkirišče zunaj mestnega jedra. Potem imajo stanovalce in obiskovalce mestnega jedra, ki pa si želijo parkirati v mestnem jedru.

Odgovor:

Glede parkirnih mest bomo naredili analizo. Strinjamo se s pobudo, da je treba je urediti parkirni režim in pa parkirne prostore v mestnem jedru. Tudi na tem aktivno delamo.

Vprašanje:

- Zdravko  Dornik je predlagal, da se od Levovnikove hiše proti Glasbeni šoli omeji promet in sicer z dvižno zapornico. Dostop bi omogočili samo stanovalcem, zaposlenim na banki in tistim, ki imajo parkirna mesta, da pridejo do tja. Vsi ostali lahko uporabljajo parkirišče pod Rotenturnom.

Odgovor:

Strinjamo da bi bilo ulico smiselno preurediti na način, da bi bila prijaznejša do pešcev in kolesarjev. Za ulico bi bil najbolj primeren način ureditve v skupni prometni prostor (shared space).

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je mestna pasaža, ki je povezava med Glavnim trgom in občinsko upravo, zelo neugledna, neprimerno vzdrževana. Na to opozarja veliko občanov in zanima jo kako so urejena razmerja soupravljanja, vzdrževanja z lastniki lokalov. Ali bi se dalo ta prehod urediti zanimivejše in poskrbeti za redno čiščenje.

 

Odgovor:

Komunala pasažo čisti iz naslova vzdrževanja javnih površin enkrat tedensko ob vikendih. Strinjajo se s pobudo za intenzivnejše čiščenje pasaže v sodelovanju z lastniki lokalov. Predlagajo, da mestna občina skupaj z vsemi deležniki pristopi k rešitvi za čisto in "prijaznejšo" mestno pasažo.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je vprašala ali bo mestna občina letos sodelovala pri organizaciji srečanja krajanov na Kremžarici za 1. maj.

Odgovor:

1. maja 2019 bo prireditev na Kremžarici in pogovori glede organizacije in prireditve že potekajo.

Vprašanje:

- Urška Štumplf Prevorčič se je dotaknila priključka na Tretjo razvojno os  v Podgorju in predlagala, da bi krajanom Podgorja predstavili predlog izgradnje Tretje razvojne osi. Tako bi pridobili več informacij kdaj se bo začela gradnja, kako bo potekala in podobno, kot je bila izvedena predstavitev ceste za obnovo Podgorje - Slovenj Gradec v kulturnem domu. Krajanom Podgorja bi to bilo  zelo všeč in si tega tudi želijo. Na prejšnji seji občinskega sveta, ki je bila 13. februarja 2019, je gospa Rozalija Lužnik podala informacijo, da je mestna občina prejela odgovor DARS-a ravno na dan seje. Zdaj pa so ugotovili, da je pisni odgovor prišel kasneje in očitno ni bila predana pravna informacija. Vprašala je s kakšnim namenom je bila podana napačna informacija.  V odgovoru DARS-a je eden od razlogov tudi zakaj bi bilo dobro, da je priključek v Podgorju in sicer piše zaradi povečanja varnosti prometa v Podgorju. Vaščani Podgorja menijo, da je potrebno pred začetkom gradnje zagotoviti varnost prometa, varno pot v šolo in varen kolesarski promet. Na to opozarjajo že vrsto let, o tem so obvestili mestno občino, Policijsko postajo in Direkcijo za ceste, vendar lahko reče, da jim še nihče ni prisluhnil. Varna pot v šolo v Podgorju ni zagotovljena. V Podgorju nimajo niti enega prehoda za pešce in vedno dobijo odgovor, da je to državna cesta in se pri gostilni Rogina nič ne more narediti. Če primerjajo s križiščem na  Selah, je prehod za pešce zavarovan z opozorilni znaki, da so otroci na cesti in zmanjšanje hitrosti. Tudi na križišču v Starem trgu pri Zadrugi je semafor in prehod za pešce. Vsaj pred gostilno Rogina bi moral biti prehod za pešce in opozorilni znak otroci na cesti. Šola usmerja vse otroke, ki hodijo peš domov, čez kolovozno pot od Legnarja do Breznikove kapele in tudi tam bi moral biti prehod in trikotnik pozor otroci na cesti. To je najmanj kar se lahko zagotovi, pred izgradnjo nove ceste s pločnikom.

Odgovor:

Vsekakor je možno, da v Podgorju za krajane pripravimo predstavite izgradnje Tretje razvojne ose.  Odgovora DARS-a je bil Rozaliji Lužnik podan po telefonu, drugače pa je bil v podpisu dejansko tri tedne odgovor. Neuradno smo ga potem prejeli po elektronski pošti, uradno je prišel šele danes.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je imela pobudo o spremembi odloka za izračun komunalnega prispevka za gradnjo objektov v občini Slovenj Gradec. Menila je, da je komunalni prispevek previsok, predvsem za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni pod osnovne objekte. Menila je, da bi morali biti posebej kategorizirani, pod posebno točko kmetijski objekti.

Odgovor:

Komunalni prispevek za gradnjo objektov se v Mestni občini Slovenj Gradec obračunava po določbah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. list RS, št. 9/16, 40/16 in 50/18). V prvotno objavljenem odloku v Ur. listu RS, št. 9/16 z dne 12.2.2016 sta bili opredeljeni dve vrsti objektov, in sicer objekti za individualno stanovanjsko gradnjo, za katere je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za obračunsko območje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave 0,1, za vsa ostala obračunska območja ostalih vrst komunalne opreme pa 0,5 ter vse ostale vrste objektov (med njimi seveda tudi kmetijski objekti), za katere pa je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za vsa obračunska območja za vse vrste komunalne opreme 1.

Z zadnjo predlagano spremembo odloka, ki je bila sprejeta na 40. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne 4.7.2018 in objavljena v Ur. listu RS, št. 50/18 z dne 20.7.2018, pa je bil spremenjen ravno drugi odstavek 13. člena, ki je posebej opredelil pojem »nestanovanjske kmetijske stavbe«, za katere se je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) znižal iz prejšnjih 1 na 0,01, kar v praksi pomeni, da se v izračunu komunalnega prispevka pri neto tlorisni površini objekta upošteva namesto celotne površine le 1% površine. Površina parcele za izračun komunalnega prispevka je pa pri vseh vrstah objektov enaka. Natančnejši primeri izračunov komunalnega prispevka za kmetijske objekte so bili podani tudi Odboru za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da je imela mestna občina pred kratkim objavljen javni razpis za prosto delovno mesto urbanista in tik preden je ta javni razpis potekel, se je podaljšal. Po neuradnih informacijah, naj bi se v prvem roku že prijavilo nekaj kandidatov, ki naj bi izpolnjevali pogoje. Zdaj pa ljudi zanima zakaj se je ta razpis podaljšal.

Odgovor:

Javni razpis za urbanista so podaljšali predvsem iz širšega spektra naborov. Res je bilo nekaj prijav, vendar podaljšanje ni bilo podano za kogarkoli. Celo so prijavljeni, ki izpolnjujejo pogoje, že bili prijavljeni v prvem roku. Podaljšali smo zato, ker smo želeli čim bolj širok spekter prijavljenih. V kratkem bodo opravili razgovore in se verjetno odločili za enega izmed teh, ki izpolnjujejo pogoje.

Vprašanje:

– Urška Štumpfl Prevorčič je iznesla še pobudo s strani krajanov glede ceste Podgorje – Umek. To cesto naj bi obnavljali takrat, ko bodo obnavljali vodovod. Krajani predlagajo, da ne bi samo preplastili asfalt, ampak bi na nevarnih odsekih pred Umekom razširili cesto.

Odgovor:

Za razširitev te ceste je potreben večji projekt in tak poseg v letošnjem letu ne bo možen glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Se pa strinjamo, da so nekateri odseki res nevarni in bo v prihodnje potrebno razmisliti o rekonstrukciji te ceste.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je opomnil, da so v proračunu potrdili ureditev ceste Slovenj Gradec – Dolič in ta odcep, ki je v Mislinjski Dobravi pri bencinski črpali. Tam pride tudi kanalizacija iz zgornjega dela in vprašal je ali je možno, da bi istočasno uredili vse skupaj.

Odgovor:

V sklopu podboja ceste so se hkrati položile tudi kanalizacijske cevi in jaški.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal če je že kakšen odgovor za probleme VS Legen.

Odgovor:

Za VS Legen še nimamo konkretnih odgovorov.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je povedal, da so občanke in občani od Komunale prejeli obvestila, da bo treba nekatere odpadke odvažati na ekološke otoke in to je spet breme občanov in občank. Vprašal je ali se bo to mogoče poznalo na položnicah oziroma bodo zaradi tega nižje.

Odgovor:

Na Komunali smo uvedli novi režim zbiranja komunalnih odpadkov in sicer iz obstoječega suhi odpadki/mokri odpadki v sistem odpadna komunalna embalaža/ mešani komunalni odpadki, in sicer na način kot ga določa Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS 33/17 in 60/18). Posode za mokre odpadke smo prelepili z nalepkami mešani komunalni odpadki, na posode za suhe odpadke pa smo nalepili nalepke odpadna komunalna embalaža. V Uredbi je tudi predpisano, da se med odpadno komunalno embalažo ne odlaga papir in papirna embalaža, karton in kartonska embalaža, in steklena embalaža, ampak se zbira na ekoloških otokih in zbirnih centrih.

Za podjetje Komunala Slovenj Gradec kot izvajalca zbiranja in odvoza odpadkov, kar se tiče stroškov ne bo sprememb, saj bomo tudi v novem sistemu opravili enako število prevozov in dolžino poti kot doslej, nekoliko se bo povečala pogostost odvoza iz ekoloških otokov.

Bo pa lahko nov način zbiranja odpadkov vplival na predelavo odpadkov; če bodo odpadki na izvoru ločeni skladno s predpisi, bo manj stroškov s predelavo, kar pa bo lahko imelo vpliv tudi na ceno. Predelavo odpadkov izvaja družba KOCEROD d.o.o.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je nadalje predlagal, da se za socialne namene, predvsem za otroke, članice in člani občinskega sveta odrečejo 10 % sejnine.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da z označbami oziroma z napisi opremijo javne spomenike, skulpture po Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Pri tem je izpostavil skulpturo Gandija,  Muhoviča, Valente in še kaj bi lahko oddal. Na to je opozarjal že v prejšnjem mandatu, pa se to ni zgodilo. Naj se to uredi v najkrajšem možnem času, predvsem zaradi tega, ker imajo v mestni občini kar dosti obiskovalcev od drugod. V javnih zavodih zaposlujejo cca 30 do 40 ljudi in te ustanove so v stanju to urediti.

Odgovor:

Na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec je Koroški pokrajinski muzej v letu 2016 pristopil k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. Projekt bo zaključen do konca leta. Predlog označitve javnih spomenikov bi lahko bil nadaljevanje tega projekta. Predlagamo, da tako kot smo celovito pristopili k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, pristopimo, ob sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem tudi pri označitvi javnih spomenikov in skulptur in zadevo celovito obravnavamo in tudi rešimo. Za predlagano pobudo se svetniku Niku R. Kolarj zahvaljujemo in trudili se bomo, da bodo tudi javni spomeniki in skulpture dobili primerne in enotne označbe tako po vsebini kot tudi po obliki.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je omenil,  da se ves čas soočajo z dotrajanimi fasadami na Glavnem trgu. Na začetku vhoda na Glavni trg jih negativno preseneča fasada Rojnikove hiše. Vedo kdo so lastniki, da je pa ta fasada katastrofalna, je v veliko sramoto mesta in seveda tudi ožjega jedra. Še vedno nimajo razrešeno vprašanje zaščite ali obnove Mersijeve hiše. Tudi Pošta je potrebna temeljite obnove fasade, upravnik  nima moči in predlaga, da mestna občina z nekimi podporami pritisne na centralo v Mariboru, da bi prišlo do obnove te fasade, ki je v zelo slabem stanju. Vsak čas bodo doživeli obnovo bivšega hotela Pohorje, ki se bo imenoval Vila Pohorje, v bližini je pa res v zelo slabem stanju Slemenikova hiša. Predlagal je, da strokovne službe najdejo način in se z lastnikom dogovorijo in razrešijo funkcionalnost tega objekta. Ta objekt jim dela veliko sramoto, tako, da prosi, da se še to poskuša razrešiti. Predlagal je še, da se fasada uredi tudi na objektu za brezdomce.

Odgovor:

Strinjamo se, da so nekatere fasade res potrebne obnove in bomo morali pristopiti k reševanju te problematike.

Vprašanje:

- Helena Breznik je prisotne seznanila, da bodo v Podgorju dobili novo hmeljišče in to na območju, kjer so vkopane cevi za vodo, ki priteka iz Suhega dola. Izrazila je skrb, kaj če se karkoli zgodi, kakšno vodo bodo pili v Slovenj Gradcu.

Odgovor:
Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala kdaj se bo odprla cesta na Graško goro. Nato je izrekla pohvalo,  da Komunala zelo dobro vzdržuje cesto Mrzovški grabn, ki služi kot obvoznica na Graško goro.

Odgovor:

O natančnem datumu kdaj bo ponovno odprta cesta na Graško goro na Mestni občini Slovenj Gradec nismo seznanjeni, se bomo pa o tem pozanimali pri pristojnih službah.

Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala je tudi ali res mestna občina od vsakega kubika pripeljanega lesa dobi denar. Če je to res jo zanima, kam se ta denar izteka. Namenjen bi naj bil za ceste.

Odgovor:

Zakon o cestah določa, da lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Ta pristojbina je določena z  uredbo in je na slovenskem nivoju približno 2. mio na razpolago iz tega naslova. To je prihodek občin in Mestna občina Slovenj Gradec je leta 2017 dobila iz tega naslova 51.331,93 eur, v letošnjem proračunu je načrtovanih 50. tisoč eur. Ta denar namensko porabijo za vzdrževanje gozdnih cest, seveda pa k temu dodajo še okrog 200 tisoč eur.

Vprašanje:

- Helena Breznik je povedala, da je v Spodnji vasi Podgorja, to je od Vrbotna do Strmčnika, strnjeno naselje, kjer so hiše trdo ob cesti. Tam živijo predvsem mlade družine in vsaka hiša ima otroke. Po tisti cesti se vozijo večinoma zelo hitro. Opozorjena je bila od teh mladih družin, če je možno, da se naredijo hitrostne ovire.

Odgovor:

Omejitev hitrosti na navedeni cesti je 50 km/h, cesta v naselju, ki spada med nizko prometne ceste. Na navedeni cesti ni zaznanih večjih prometno varnostnih težav. Cesta se uporablja večinoma za lokalni promet stanovalcev v tem okolju. Verjamemo, da se občasno pojavljajo kršitve nespoštovanja upoštevanja hitrosti vozil, zato bi bilo smiselno občasno izvesti nadzor nad spoštovanjem omejitve hitrosti.

Vprašanje:

- Silvo Gros je menil, da v kolikor se bodo odločili, da nekaj denarja od sejnin namenijo za socialne transfere, je potrebno tudi pogledati, da bo le ta namenjen pravim osebam.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da so danes slišali za problematiko Tretje razvojne osi, južne obvoznice, krožišča Šmartno. Glede na to, da so na začetku mandata, morajo imeti etapne cilje in pa generalni cilj. Če bodo v teh mesecih dobro zastavili delo, bodo veliko naredili. Zato je informiranje občanov in medsebojna komunikacija med županom, občinsko upravo in občinskih svetom, osnova za zaupanje. Zaupanje morajo ustvariti pri občanih, da jim bodo zaupali, da bodo tisto kar sklenejo, tudi realizirali. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

- Franjo Murko je omenil, da ob obnovi Tretje osnovne šole ne smejo pozabiti na Park miru, ki je ob Tretji osnovni šoli. Park miru je dragocenost mesta Slovenj Gradec, za katerega marsikdo ne ve, da obstaja. V tem parku je tudi kip Meštroviča, hrvaškega kiparja, edini v Sloveniji. Daje apel županu, da si pristojne službe ta park ogledajo in ga primerno vzdržujejo.

Odgovor:

V teku je ustanavljanje Hortikulturne komisije, ki bo skrbela za primerno vzdrževanje vseh občinskih parkov.

Vprašanje:

- Boris Raj je repliciral svetniku Janezu Potočniku, ki je omenjal Civoz in njega kot člana Civoza. Zelo ga veseli in ga je pozitivno presenetil, da ga tako skrbi ali Civoz še živi. Vendar ni izkoristil možnosti, da bi ga kdaj poklical in to vprašal. Udeležil se je pa prvega ustanovnega sestanka Civoz, vendar ni želel podpisati prisotne izjave. Nadalje je dejal, da Civoz ali njegovi podporniki nikoli niso delili kakšnih letakov v okviru predvolilne kampanje, kjer so menda bile celo narisane mrtvaške glave. Trdno je prepričan, da jih ni delil Civoz. Civoz še živi, tisti, ki jih podpirajo, imajo z njimi zelo pozitivno komunikacijo tako občanke in občani kot župan in strokovne službe, predstavniki državnih institucij, ministrstev in ostalih, zelo dobro vedo, da delajo. Zelo je zadovoljen, da je vodstvo mestne občine v zelo dobri komunikaciji z civilno iniciativo, ki ni sovražnik ljudstva, ki ni sovražnik hmeljarjev. So pa tisti, ki skrbijo kot civilna družba, da bi občanke in občani imeli zdravo življenjsko okolje.

Odgovor:
Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejme Odlok o kakovosti zraka na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

MOSG ne izpolnjuje pogojev o vsebnosti mikrodelcev v zraku, ki so predvideni na podlagi sprejete vladne Uredbe o načrtu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS št. 9/11), zato menimo da ni smiselno sprejeti Odloka na občinski ravni za namen npr. upravičenosti subvencioniranja toplotnih črpalk.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je podal pisno pobudo. Krajan Bošnik Drago- pd.Grobelnik se je oglasil pri njemu in mu predstavil svoje težave. Cesta vodi mimo hleva in hiše, tako da so Bošnikovi s dveh strani popolnoma obdani s cesto, po kateri vsak dan vozi več kot 50 osebnih vozil, nekaj tovornih vozil s priklopniki in domačini z traktorji. Z njim živi sin z družino. Otroci so še mali in nevarno je, da bi stekli na cesto. Ne ve, kako bo, ko bodo mimo vozili tovornjaki. Verjetno se tega še ne zavedajo, je dejal. Postaviti bo treba znak za omejitev hitrosti  na 30 km. Na drugi strani imajo v hlevu živino in ovce.  Zato je potrebno čim prej urediti to zadevo in omogočiti varnost tej družini.

Odgovor:

Strokovna služba je v tem delu že opravila ogled in postavila ustrezno prometno signalizacijo.

Objavljeno:2019-04-12T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019
Vprašanje:

Danica Repas je povedala, da so se nanjo obrnili prebivalci ČS Štibuh in opozorili, da se na obrežju Suhodolnice precej kruši kamenje. Predlagajo, da se brežina Suhodolnice čim prej uredi.

Odgovor:

Vsa ta vprašanja, ki so jih postavili Danica Repas, Peter Cesar, Albert Kotnik in Zvonka Marhat se nanašajo na vodotoke, katerih upravljalec je podjetje VGP Drava Ptuj.

Predlagamo pa, da se v vsa vprašanja in pobude glede vodotokov zberejo in pošljejo v obravnavo na direkcijo za vode.

Posegi v vodotoke brez soglasja direkcije, oz. upravljavca niso dovoljeni in tudi kaznivi.

Vprašanje:

Danica Repas je nadalje povedala, da prebivalci ČS Štibuh predlagajo tudi, da se na ulici Pot ob Suhodolnici uredi območje »umirjenega prometa«. V prejšnjem mandatu so le to uredili na Muratovi ulici, niso ga pa podaljšali na Pot ob Suhodolnici.

Odgovor:

V skladu s postavljeno prometno signalizacijo na Muratovi ulici in delu ceste od KGZ  do mostu čez Suhodolnico, ki je opredeljeno kot »CONA 30«, v to območje po predpisih spada tudi Pot ob Suhodolnici.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da pri reševanju hudournikov ne smejo pozabiti na hudournik v Starem trgu, to je jarek izpod gradu, kjer se spirajo brežine in je že ogrožen znameniti križev pot. Obstaja potencialna nevarnost, ko bo hudournik narasel, da pride tudi do naplavin. Tudi pri gasilskem domu gre jarek v cevi. Skratka, da bi se izognili poškodbam križevega pota in naplavinam ter zalitju tega območja, bi prosil, da občinske službe to proučijo. Projekt je že izdelan, zagotoviti bi bilo potrebno samo še njegovo izvedbo.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da sta Kajuhova ulica in Ronkova ulica v zelo slabem stanju. Obnova le teh je nujno potrebna.

Odgovor:

Na podlagi razpoložljivih sredstev, ki bodo v proračunu 2019, se bodo sredstva prerazporedila po ČS in VS. Kajuhova in Ronkova ulica sta bili z vaše strani predlagani tudi v predlogu investicij za leto 2019 – v prilogi.

Na podlagi ocene določenih investicij in sredstev, ki bodo na voljo za ČS Polje, bo izvedena tudi posamezna investicija v letu 2019.

Vprašanje:

Boris Raj je prav tako opozoril na slabo stanje Kajuhove in Ronkove ulice.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan in strokovne službe pristopijo k reorganizaciji občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec bomo pristopili k reorganizaciji občinske uprave in svetnicam ter svetnikom v razpravo in potrditev predvidoma že na prihodnji seji predložili nov odlok. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da bi bilo potrebno drugače urediti križišče pri Zadrugi v Starem trgu. To križišče je nevarno, saj je semafor samo z dveh strani, zato bi bilo nujno potrebno pristopiti k načrtovanju gradnje krožišča.

Odgovor:

Križišče pri Zadrugi je bilo urejeno že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Navedeno križišče je uredila takratna Direkcija RS za infrastrukturo v skladu s projektno dokumentacijo obnove Podgorske ceste (državna cesta R1/227). V primeru, da želimo na stranskih smereh (priključek dveh občinskih cest v naselju) postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek MOSG. Ocenjujemo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 € (projektna dokumentacija, gradbena dela s postavitvijo dodatnih semaforjev, oprema za krmiljenje semaforja glede na prometni tok, nova krmilna omara z ustreznimi programi ipd.).  Za izgradnjo krožišča pa v tem delu obstaja bolj malo možnosti glede na samo prostorsko omejitev, razen večjih odkupov zemljišč oz. tudi kakšnega objekta.

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo za spremembe in dopolnitve Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so mu jo posredovali iz Društva upokojencev Slovenj Gradec. Seznanili so ga s problematiko izvajanja 7. člena pravilnika.  Opažajo namreč, da na javnem razpisu prejmejo finančna sredstva izvajalci socialnih programov iz cele Slovenije, tudi tisti, ki v Mestni občini Slovenj Gradec ne izvajajo socialno varstvenih programov. Pridobijo jih zaradi tega, ker je pravilnik tako napisan. Podal je pobudo, da se ta člen spremeni in uredi na način, da bo vezan samo na tiste, ki imajo sedež na območju mestne občine ali tiste, ki delujejo na tem območju.

 

Odgovor:

7. člen Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec določa, da morajo izvajalci izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
a) imajo sedež v občini ali izvajajo dejavnost na območju občine ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Mestne občine Slovenj Gradec,
b) so registrirani in delujejo najmanj eno leto na področju socialno varstvenih dejavnosti,
c) imajo urejeno evidenco članstva,
d) imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov,
e) se povezujejo in sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami na izbranem področju,
f) v svojih aktih imajo jasno opredeljeno delovanje na področju, na katerega se prijavljajo v okviru socialno varstvenega razpisa.

Pri pripravi pravilnika smo prijaviteljem želeli  ponuditi enake možnosti za sodelovanje za pridobitev razpisnih sredstev, ne glede na to, ali imajo svoj sedež na področju Mestne občine Slovenj Gradec ali ne. Vodilo komisije za izbor programov, ki bodo sofinancirani na tem področju, se tako nanaša na dejstvo

-          ali izvajalec izvaja programe na področju Mestne občine Slovenj Gradec,

-          ali so v program vključeni občani oziroma občanke Mestne občine Slovenj Gradec.

V kolikor sta izpolnjena oba pogoja, kar izvajalci dodatno dokazujejo tudi naknadno s podanim zaključnim poročilom za izvedene programe, sedež izvajalca v občini po mnenju strokovnih služb ni bistvenega pomena za dodelitev sredstev, ampak dejstvo, da se programi izvajajo za občanke in občane Mestne občine Slovenj Gradec ter na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal s kakšnim namenom je Mestna občina  Slovenj Gradec umaknila dražbo zemljišč, ki so bila predvidena za stanovanjsko gradnjo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je umaknila dve dražbi zemljišč, eno na območju stare Komunale in eno  na območju starega MKC. Območje stare Komunale bi želeli v OPN opredeliti za športno infrastrukturo, saj je to edina možnost, kamor se lahko širi športni center in ni ravno primerno, da bi tam zgradili stanovanjski objekt. Na območju pri starem MKC pa so ugotovili, da je po izdelani urbanistični zasnovi te parcele onemogočen dostop do parcel, ki bi bile za prodajo. Ko bodo to območje urbanistično drugače uredili, bodo opravili dražbo.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je zasledil, da so v podjetju Styria pripravili idejno zasnovo prenove mestnega jedra, zato je predlagal, da bi le to predstavili Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec in Četrtni skupnosti Center.

Odgovor:

V podjetju Styria so pripravili predlog prenove mestnega jedra in je načrtovana zelo moderno. Vendar so strokovne službe mestne občine ugotovile, da bo potrebno v kratkem času v mestnem jedru zamenjati tudi kanalizacijske vode, ki pa v tem projektu niso vključeni. Zato je potrebno projekt dobro proučiti. Odločili so se, da se bodo prijavili na drugi poziv v mesecu septembru 2019. Pred tem pa bodo opravili razgovor tudi s predsedniki četrtnih skupnosti in skupaj ugotovili kateri del mestnega jedra bi bilo najbolj smiselno prenoviti.  

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da Komunala na Brdah pri Šertlovem mostu poglobili rečno strugo. Občani strugo čistijo tudi sami, vendar nimajo strojev in dovoljenja, da bi le to tudi poglobili. Težave s poplavljanjem v spomladanskem času imajo pa že vrsto let.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pobudo posredovala Direkciji za vode, ki je pristojna za tovrstna dela.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako daleč je s prodajo bivšega trgovskega centra Zipo in z ureditvijo tega objekta ter okolice.

Odgovor:Območje starega Zipo centra je še vedno v lasti družbe Poslovni sistem Mercator d. d.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako je z ureditvijo križišča pri gostilni Murko in izgradnjo krožišča pri TC Špar na Francetovi ulici.

Odgovor:

Križišče Murko je zajeto v projektno nalogo obnove državne ceste G1/4 na odseku od križišča Murko do Otiškega vrha. Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSI), ki bo na podlagi projektne naloge naročila tudi projektno dokumentacijo za celotno obnovo odseka, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo krožišča Pameče.

Po nam znanih podatkih DRSI ne načrtuje izgradnje krožišča pri TC Spar. Ob razširitvi TC Spar je bila želja MOSG, da bi lastnik TC Spar, katerega obiskovalci generirajo največ prometa v križišču, del investicije namenil tudi za preureditev križišča in prenovo mostu (podobno kot Merkator, Merkur, Hofer), vendar so lastniki TC Spar to možnost pred leti zavrnili. Namenili so zgolj okoli 6.000 € za preureditev krmilnih programov za semaforizacijo. V tem delu MOSG načrtuje dograditev kolesarskih poti z izgradnjo dodatne brvi za kolesarje in pešce.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je opozoril, da na Legnu po Pohorski cesti avtomobili vozijo z veliko hitrostjo, kar je zelo nevarno predvsem za otroke. Predlagal je, da s prometnim znakom omejijo hitrost vožnje oziroma namestijo talne ovire.

Odgovor:

Na Pohorski cesti je omejitev hitrosti 50 km/h, cesta v naselju. V lanskem letu so se dogradile še dodatne površine za pešce, ki povečujejo varnost najšibkejših udeležencev v prometu. Na seji SPV bomo izpostavili navedeno vprašanje, tudi glede možnosti nadzora hitrosti s strani Policije.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila problematiko ceste Slovenj Gradec – Podgorje. Pred približno tremi meseci so imeli v Podgorju predstavitev obnove te ceste in gradbeno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno v letu 2019. Želi povratno informacijo kako projekt poteka, ker se odkup zemljišč še ni pričel in v Podgorju jih skrbi, da bi se spremenil terminski plan.

Odgovor:

Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo, ki tudi vodi celoten postopek investicije. V dogovoru z DRSI in željo MOSG, da se čimprej izvede rekonstrukcija ceste z ureditvijo površin za pešce, na odseku od križišča Raduše do Rogina, je MOSG naročila projektno dokumentacijo. Trenutno na cesti poteka parcelacija za potrebe odkupa zemljišč. Na podlagi izdelane parcelacije, ki naj bi bila končana predvidoma v drugi polovici meseca marca 2019, se bodo pričeli postopki odkupa zemljišč. 

 

Vprašanje:

Albert Kotnik je dodatno pojasnil, da mimo Šertla na Brdah priteče potok iz Pohorja in vsako leto poplavlja. Nujno bi ga bilo potrebno poglobiti.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Simon Smolak je zasledil, da je eden izmed članov Državnega sveta podal pobudo, da bi za gasilska vozila bili oproščeni DDV. Predlagal je, da se le to preveri.

Odgovor:

Informacija drži. Vodja interesne skupine g. Milan Ozimič je dne 23.1.2019 predsedniku Državnega sveta g. Alojzu Kovšci poslal »Pobudo v zvezi z oprostitvijo plačila davka na dodano vrednost za nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme za prostovoljna gasilska društva«, ki naj bi se naslovila na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za obrambo.

 

Odgovor Ministrstva za finance z dne 6.2.2019 vam posredujemo v celoti.

 

Zadeva: Odgovor na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov za oprostitev DDV na gasilsko zaščitno in reševalno opremo za prostovoljna gasilska društva

 

Spoštovani,

v zvezi s prispelo pobudo za oprostitev davka na dodano vrednost za nakup namenskih vozil in opreme, namenjene za gašenje in reševanje ljudi in premoženja, ki bi bila namenjena prostovoljnim gasilskim društvom, posredujemo naslednje pojasnilo.

Najprej je potrebno izpostaviti, da Slovenija ne more prosto uveljavljati posebnih oprostitev davka na dodano vrednost, ampak je pri tem omejena z evropsko zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Direktiva predlagane oprostitve DDV ne omogoča. Gasilska oprema namreč ni vključena v seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III k direktivi, za katere države članice EU lahko uporabljajo znižano stopnjo DDV.

Po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj EU in uvoz blaga. Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne dejavnosti (kamor sodi tudi gasilstvo kot humanitarna dejavnost po zakonu, ki ureja status, organizacijo in naloge gasilstva) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve, niso predmet DDV.

Trenutno je v Sloveniji uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22 % in nižja, 9,5 % stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov (hrana, voda, zdravila, medicinski pripomočki, socialna stanovanja), dobave nekaterih drugih javno pomembnih dobrin (javni prevoz potnikov, dobave knjig in časopisov, vstopnine za kulturne in športne dogodke, avtorske pravice književnikov, skladateljev in izvajalskih umetnikov, kratkotrajni najem hotelskih in počitniških zmogljivosti, uporaba športnih objektov, pogrebne storitve, storitve javne higiene, storitve za uporabo v kmetijstvu) ter nekatere delovno intenzivne storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni (manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, obnova in popravila zasebnih stanovanj, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, frizerske storitve), vključno s pripravo jedi v gostinski dejavnosti ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. Ob tem poudarjamo, da je (nižja) stopnja DDV v skladu z evropsko zakonodajo sistemsko vezana na vrsto blaga ali storitve, ter ne na to, kdo (katera skupina ljudi, organizacija) določeno blago ali storitev nabavlja, oziroma uporablja. Ukrep je tako splošen, namenjen širši javnosti - vsem potrošnikom in ne postavlja v davčno ugodnejši položaj posebne skupine ljudi.

Poleg nižje stopnje so v zakonu (in glede na ureditev v Direktivi o DDV) predvidene nekatere oprostitve plačila DDV za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu. Za gasilske organizacije sta tako (glede na to, da je gasilstvo humanitarna dejavnost in pod pogojem, da ni verjetno, da bi taka obravnava vodila k izkrivljanju konkurence) predvideni oprostitev plačila DDV za storitve, ki jih te organizacije opravijo svojim članom kot povračilo za članarino in oprostitev za dobave blaga in storitev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev ter izključno v svojo lastno korist.

Zaradi splošnih značilnosti delovanja sistema DDV ni mogoče zagotoviti, da bi se gasilska oprema gasilskim organizacijam dobavljala z oprostitvijo DDV, saj bi se s takšno posebno davčno obravnavo na podlagi tega kdo je prejemnik blaga rušilo temeljno načelo davčne nevtralnosti in enake obravnave davčnih zavezancev v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti na trgu, v konkretnem primeru dobaviteljev gasilske opreme, ki v okviru oproščenih dobav ne bi mogli uveljavljati odbitka vstopnega DDV.

Na podlagi navedenih razlogov predlagani pobudi ne moremo ugoditi.

 S spoštovanjem,  Natalija Kovač Jereb

Vprašanje:

Martina Šisernik je potrdila, da na Pohorski cesti na Legnu vozijo zelo hitro. O tem so razpravljali na Četrtni skupnosti Legen že v prejšnjem mandatu in našli rešitev z zgraditvijo pločnika še na drugi strani, s prehodom za pešce in osvetlitvijo in tako na ta način poskušali problem oblažiti.

Odgovor:

Odgovor je podan pri vprašanju svetnika Branka Smrtnika.

Vprašanje:

- Samo Januška je podal pobudo za osvetlitev pešpoti med cerkvijo Sv. Elizabete in Gimnazijo  Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Za osvetlitev med gimnazijo in cerkvijo se bo preučila možnost postavitve JR.

Vprašanje:

Franjo Murko je opozoril, da na Trgu svobode ne gori 90 % luči.

Odgovor:

Na Trgu svobode gorijo vse luči, verjetno pa je g. Murko imel v mislih luči talne razsvetljave, te so res poškodovane in jih bomo zamenjali. Menjava je že v teku.

Objavljeno:2019-03-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019
Vprašanje:

Boris Raj je omenil dogajanja o vprašanju tretje razvojne osi in dejal, da sliši mnogo informacij, ki prihajajo s strani ministrstva, DARS-a in drugih.   Sam opaža, da je neka prelomnica, kažejo se pozitivni znaki in volja tistih, ki odločajo.  Predlagal je, da se v ta proces aktivno vključi tudi Mestna občina Slovenj Gradec. Postopki in aktivnosti tako glede izgradnje tretje razvojne osi kot južne obvoznice pa naj strokovne službe predstavijo na seji občinskega sveta, ki mora k temu podati podporo. 

Odgovor:

Župan je v kratkem predstavil aktivnosti in postopke in zagotovil, da bodo le to obravnavali na prihodnji seji občinskega sveta.

Objavljeno:2019-02-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018
Vprašanje:

Na 1. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki je bila dne 18. decembra 2018, ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2019-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

43. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 43. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 43. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo podanih pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2018-11-22T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

42. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 42. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je bila pred kratkim v Trobljah na relaciji od picerije DiAntonio proti Škofu do polovice klanca izvedena rekonstrukcija ceste. Cesta naprej proti Serušniku pa je še vedno potrebna korenite obnove. Zato so predstavniki tamkajšnje vaške skupnosti izrazili željo, da bi se v tem delu v nadaljevanju obnove najprej rekonstruiral ter obnovil tisti del cestišča, ki je v tem trenutku v najslabšem, še makadamskem stanju, ker je bil tam asfalt posnet zaradi dotrajanosti. To je v dolžini 600 m. Nato pa še ta vmesni del, ki bo ostal. Predstavniki vaške skupnosti so sporočili, da so tak sklep sprejeli in že posredovali občinski upravi, sedaj pa želijo, da se jih uvrsti v proračun za naslednje leto, kar bi naj že bilo delno usklajeno tudi z občinsko upravo.

Odgovor:

Na mestni občini smo že imeli sestanek s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti in stališče VS Gradišče je takšno, da se prioritetno dela na omenjenem odseku. Na mestni občini vedno sledimo tovrstnim predlogom vaških skupnosti in v proračunu 2019 bo to tudi upoštevano.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da ima odločbo, s katero je enemu od občanov, ki se ukvarja s kmetijstvom, bila zavrnjena nezahtevna in enostavna gradnja. Obrazložitev Upravne enote je takšna, da občinski podroben prostorski načrt v tem delu ne omenja teh objektov. Se pravi, ta objekt, ki ga je ta kmet želel postaviti, ni naštet v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za njegovo območje, če tudi priloga 1 OPN-ja to omogoča in po logiki  bi ta objekt tja pasal. Verjetno je takih problemov na terenu več in vprašal je kako bodo to reševali.

Odgovor:

Na mestni občini smo zaznali več težav z izvajanjem OPN. Na to nas Upravna enota večkrat opozarja in pogosto pride do drugačnega tolmačenja našega odloka. Omenjena zadeva je ena izmed pomanjkljivosti na kmetijskih zemljiščih, kadar gre za nezahtevne objekte, ki se po zakonu lahko gradijo. Upravna enota v odloku to bere tako, da ne dovoli te gradnje. Razlog je v enem od stavkov, ki je v odloku in se je prikradel v odlok po tem, ko smo dopolnjen osnutek poslali v končna mnenja nosilcem urejanja prostora. Izvajalec pač sedaj pojasnjuje zakaj je do tega prišlo, češ, da je besedilo urejeval in krajšal, da bi ga naredil preprostejšega in jasnejšega. Ampak ravno to je sedaj vzrok za določene težave. Take stvari bodo reševali v postopku sprememb in dopolnitev po skrajšanem postopku. Naročili smo že strokovno podlago. Opravičujemo se občanom za vse težave, ki jih OPN povzroča.  Podobne težave imajo tudi v drugih občinah, ki imajo nov OPN. Zakonodaja je pač prinesla drugačne rešitve, ki smo jih morali zapisati v odlok.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da ponekod prihaja do odmer cest, ampak v bližini teh cest so še služnostne poti, ki so stare 30, 40 ali pa celo 50 let in ne služijo svojemu namenu. Smiselno bi bilo, da se to hkrati ureja. Če nekdo želi staro služnostno pot izbrisati, mora sam vložiti zadevo v proceduro. To je nesmiselno, da je na travniku ali na njivi vrisana služnostna pot, dejansko pa gre cesta mimo te stare služnostne poti. Predlagal je, da se v takim primerih naredi menjava zemljišča, kjer je še to možno.

Odgovor:

Strokovne službe imajo tako praksa, da poskušajo z zamenjavo zemljišč, kjer je to možno.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se v javnosti zadnje čase pojavlja nezadovoljstvo glede parkiranja tistih, ki prihajajo v bolnišnico ali v Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Vprašal je, če so že kdaj razmišljali o tem, da bi v bližini bolnišnice in zdravstvenega doma bila brezplačna parkirana mesta za na primer dve uri, ki se seveda ne bi smela zlorabljati, pač pa bi bila namenjena res tistim, ki jih nujno potrebujejo. Prav tako je predlagal,  da bi bila parkirišča za invalide brezplačna. 

Odgovor:
Vprašanje:Ivan Vranjek je dejal, da je tudi njemu stranka prinesla negativno mnenje glede skladnosti, ki jo je dobila od Mestne občine Slovenj Gradec, gre pa za navadno garažo sredi vasi v velikosti 31 m2.  Stranka je dobila obrazložitev, da se fasada vizualno ne prilagaja osnovnemu objektu in so zato zavrnili vlogo. Menil je, da bi strokovne službe morale to obrazložiti in če je v neskladju samo fasada, naj se uredi, ne pa da stranki pošljejo negativno mnenje o skladnosti. Menil je, da so strokovni sodelavci zaposleni zato, da pomagajo in ne zato, da enostavno rečejo občanom, 
Odgovor:

Nov Zakon o urejanju prostora prinaša to novost, da lokalna skupnost podaja mnenja k vsem gradbenim dovoljenjem na Upravni enoti. Po eni strani je to dobro, ker v postopku lahko vplivajo na dogajanje v prostoru. Po drugi strani je pa seveda to dvojno delo In dvojna odgovornost.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil Komisijo za ceste. V tem obdobju je opravila svoje delo, opozorila na probleme in predlagal je, ko se bodo formalni postopki osnutka proračuna za leto 2019 končali, da se komisija sestane ter poda mnenja in predloge. Zdi se mu, da bi vendarle bilo potrebno v okviru te skupine nekaj besed spregovoriti. Ta skupina je pripravila vizijo za naslednje leto in lahko bi pripravila še dodatne predloge. Omenil je, da so v tem mandatu probleme, ki so se pojavljali občankam in občanom, reševali ažurno. Menil je, da je bila ta komisija imenovana utemeljeno in se je njena vrednost pokazala tudi pri pripravi proračunov.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-10-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

41. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 41. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da imajo v investicijskem planu za ČS Polje za letošnje leto načrtovane tri investicije. Do sedaj ni zasledil nobenih aktivnosti in se že sprašujejo ali bo to ugasnilo, ker se približujejo volitve. Želel bi odgovor ali bodo začeli z izgradnjo mostu pri Domu starostnikov, ali bodo začeli s preplastitvijo ceste na Kajuhovi ulici in ali bodo izdelali  en meter široko pešpot, za katero so se dogovorili.

Odgovor:

Vse investicije, ki so načrtovane v proračunu, se bodo v letošnjem letu izvedle, je pa res, da so nekatere v zamiku. Tako tudi navedene investicije predhodnika.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril , da je za težje gibljive ljudi dostop do vhoda Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu precej otežen. Zdaj je potrebno prositi varnostnika, da odpre zapornico in se lahko z avtomobilom peljejo do vhoda. Pred glavnim vhodom je pa vedno gneča. Tam so reševalna služba in tudi drugi ljudje. Menil je, da bi le to bilo potrebno urediti drugače in predlagal, da se o tem dogovorijo s Splošno bolnišnico.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil, da so imeli precejšnje deževje in zopet so na nekaterih cestah zamašeni propusti in kanali. Te stvari bi morala Komunala sproti odpravljati. Komunala bi morala imeti pregledno službo, ki bi to urejala. Pri vsakem naslednjem deževju voda teče preko cestišča in odnaša pesek. Tisti pesek je denar in to proračunski.

Odgovor:

Komunala Slovenj Gradec se trudi, da pravočasno – preventivno propuste in kanale, se pa zgodi, da nastopi ponovno deževje že pred posegi, trudili se bomo, da do tega ne bo prihajalo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je s postopkom za izgradnjo pločnika proti Podgorju.

Odgovor:

Investicijo vodi Direkcija RS za infrastrukturo. Po zadnjih informacijah je projektna dokumentacija v postopku recenzije, hkrati pa je v teku postopek javnega naročila za izbiro geodetske službe, ki naj bi pričeli z urejanjem katastra glede mej in postopnega odkupa zemljišč. Dogovorjena je tudi javna predstavitev projekta v Podgorju, predvidoma dne 24.10.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nato omenil, da se v Plešivcu pod Uršljo goro prodaja objekt, v katerem prebivajo ljudje. Od zunaj imajo zložena drva, rože so na oknu, iz dimnika se kadi, zvečer gori luč. Vprašal je kakšne obveznosti ima mestna občina do teh stanovalcev.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil prevoz lesa iz območja Uršlje gore. Po tej cesti vsak dan pelje več kot 12 težkih kamionov. Vprašal je kdo bo popravil te ceste, ker so zelo uničene, saj je vsak dan na njih ogromna obremenitev. Vprašal je ali so se strokovne službe pogovarjale z Direkcijo za ceste, da bi s finančnimi sredstvi pomagali sanirati te ceste.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so podale intervencijo na Zavod za gozdove RS, ki je največji lastnik teh gozdov pod Uršljo goro. Največ kamionov odvaža njihov les, so pa na tem območju seveda še tudi drugi zasebni lastniki. To področje je slabo urejeno in glavno breme za vzdrževanje je na mestni občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal kakšna je zasedenost in prodaja parcel ter predvidene dejavnosti v obrtni coni Ozare. Prav je, da tako svetnice in svetniki kot tudi občanke in občani vedo kaj se dogaja v neposredni bližini Slovenj Gradca.

Odgovor:

V obrtni coni Ozare ni več prostih parcel. Gre za poslovno-storitvene in proizvodne dejavnosti posameznih kupcev oz. novih lastnikov zemljišč. Lastniki parcel v Poslovni coni Ozare so: Hemine Wech d.o.o., Troia d.o.o., Abc Breznik d.o.o., Labelprofi d.o.o., Modul d.o.o., Avto Vornšek d.o.o.,  Miheu tehnologije d.o.o., Gams Aleš, NIG d.o.o. in Perger 1757 d.o.o., Medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo, ki je nazadnje kupil parcelo.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga opozorili, da so ob kolesarski poti nasproti Industrijske cone Pameče večje površine porasle z japonskim dresnikom, menda tudi z ambrozijo. Predlagal je, da strokovne službe opravijo ogled in primerno ukrepajo.

Odgovor:

Japonski dresnik je dolžan odstranjevati na svojem zemljišču vsak lastnik. Komunala redno kosi na javnih površinah, na brežinah pa ga je dolžan odstranjevati koncesionar, v tem primeru VGP Drava.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje povedal, se stanovalci Sejmiške ceste pritožujejo zaradi hitrosti na tej cesti oziroma neupoštevanja omejitev 30km/h. Nenazadnje je tam tudi šolska pot, ki je opredeljena kot varna.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali PP Slovenj Gradec.

Vprašanje:Bojan Navodnik je vprašal kako je z rekonstrukcijo lokalne ceste na Gradišču, s smeri od Škofa do Anželaka. Tam so se začela neka dela, potrem je vse obstalo in je sedaj neurejeno stanje. 
Odgovor:

Velik problem glede prevoznosti omenjene ceste je nastajal ob zimski zmrzali, zato smo na posameznih delih ceste (v sredini med kolesnicami) posneli grbino z asfaltom in ga nadomestili s mletim. Je pa cesta potrebna rekonstrukcije, katero naj VS uvrsti v prioriteto pri letnemu planiranju občine.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje omenil rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi in vprašal zakaj se ne dela v celotni dolžini do grada.

Odgovor:

Za celotno rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi ni možno zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Rekonstrukcijo bodo začeli izvajati v mesecu septembru.

Vprašanje:

Jože Krevh je omenil, da se na Krnicah pospešeno gradi pločnik. Verjetno bodo uredili tudi javno razsvetljavo in ob vznožju pločnika živi občan, ki se ukvarja z astronomijo. Verjetno so na občini že dobili njegov dopis,  saj njegov astronomski observatorij leži tik ob omenjenem pločniku in bo neuporaben, če bo razsvetljava tako blizu. Občan prosi,  da bi se od 23. do 5. ure zjutraj ugašale luči.

Odgovor:

Na mestni občini poznamo to pobudo in jo tudi podpiramo. Javno razsvetljavo bomo uredili tako, da jo bo možno izklapljati.

Vprašanje:

Danica Repas je omenila, da je na Podgorski cesti, od odcepa na Muratovi ulici do odcepa proti Starem trgu do Kmetijske zadruge, zelo široka živa meja, ki sega na pločnik. Pešci se težko srečajo, zato je predlagala, da se le to uredi.

Odgovor:

Predlog je posredovan na Medobčinski inšpektorat Koroške.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da si krajani na Brdah na križišču pri Ribiču želijo mini krožišče po zgledu v Podgorju in v Tomaški vasi. Tam je nepregledno križišče in bi le to pripomoglo k bolj počasnemu prometu. Predlagal je, da strokovne službe proučijo možnost ureditve krožišča.

Odgovor:

Križišče kot takšno iz prometno varnostnega vidika ni problematično. Glede predloga o ureditvi v mini krožišče bi bilo zadevo potrebno projektno preveriti, kaj to pomeni glede umestitve v prostor in iz prometnega vidika ter zadevo vključiti v plan investicij.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje ponovno izpostavil odstranitev droga nedelujoče telefonije v Šmiklavžu.

Odgovor:

Lastnika opuščenega droga bomo pozvali, da odstrani drog.

Objavljeno:2018-10-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

40. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 40. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je najprej postavil vprašanje glede delovanja komisije v zvezi s problematiko s hmeljem. Vprašal je ali bo še kakšen sestanek te komisije. V časopisu je prebral, da je sklep o odprtju občinskega prostorskega načrta objavljen, pa ni prepričan, da je temu tako. Če je tako, potem bi bilo prav, da so o tem seznanjeni člani te komisije. Sicer pa mora glede te problematike spregovoriti nekaj stavkov na način, da kot svetnik in predlagatelj te teme za obravnavo na občinskem svetu, protestira proti pisanju nekaterih, ki se pač imenujejo, da so hmeljarji. V javnih medijih in tudi sicer po spletu kroži pismo, v katerem izražajo grožnje svetnikom in ostalim, ki bi kakorkoli posegli v to. Zlasti ga pa moti omaleževanje posameznikov in članov civilne iniciative. V tej zvezi mora izraziti svoj protest, nestrinjanje v zvezi s takimi nastopi. Potrebno je vedeti, da ne sam kot občinski svetnik in kot predsednik Četrtne skupnosti Polje ter ne drugi, ki so se zavzemali in se še zavzemajo za ureditev teh vprašanj, ne nastopajo na primitiven ali pa žaljiv način do kogar koli in bodo tak nivo diskusije držali tudi v prihodnje. Tudi ne delajo v privaten interes kogarkoli, pač pa delajo v interesu in s podporo velikega števila občanov.

Odgovor:

Župan se je strinjal s predhodnikom glede nivoja dialoga, ki mu težko rečejo dialog, ampak bolj govorjenje eden mimo drugega in je pravzaprav sam tisti, na katerega leti največ neopravičenih očitkov. Tako je pač stanje javnega diskurza na družbenih omrežjih. Sam ne prispeva k temu, da bi koga spodbujal k zaostrovanju pogovora. Glede dela omenjene komisije, je pa v dilemi. Člane komisije ne obremenjuje s sestankom, ker še nimajo rezultatov monitoringa, nimajo še konkretnih predlogov glede sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Izvedena pa je bila okrogla miza. Dejal je, da načrtuje sestanek z Civilno iniciativo, kjer bi se dogovoriti kdo naj pripravi strokovno podlago za spremembe prostorskega načrta. Naročilo za izvedbo meritev ostankov pesticidov pa je tudi v teku. Strokovne službe mestne občine se dogovarjajo z akreditiranimi laboratoriji in izbran izvajalec se bo sestal z Civilno iniciativo in naj skupaj odločijo lokacijo jemanja vzorcev. Predstavniki Civilne iniciative naj bodo prisotni tudi pri sami izvedbi meritev.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje dejal, da je glede na diskusijo na prejšnji seji in glede na debate v zvezi z delovanjem Doma starostnikov Slovenj Gradec, v četrtni skupnosti že prejel vprašanja, če se bo kaj zgodilo z enoto Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Sam si upa trditi, da se ne bo zgodilo in tudi nimajo namenov, da bi se kakorkoli spremenilo. Še enkrat je poudaril svojo oceno, ki jo je podal že na prejšnjem zasedanju občinskega sveta, da ta dom po svoji vsebini deluje zelo dobro. Predlagal je, da na naslednjo sejo občinskega sveta povabijo  direktorja Koroškega doma starostnikov in ga pozovejo, da predstavi svoje delo.

Odgovor:

Strinjamo se, da na eni izmed naslednjih sej občinskega sveta direktor Doma starostnikov Črneče predstavi delovanje Enote Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil tudi most čez Homšnico, ki je načrtovana tudi v proračunu. To so obravnavali tudi na svetu Četrtne skupnosti Polje in o tem seznanili občanke in občane. Vprašal je kdaj se bo začela gradnja tega mostu, ker je to v interesu vseh, da se to zgodi čimprej. 

 

Odgovor:

Most Homšnica je še brez gradbenega dovoljenja in je v fazi pridobivanja.

Vprašanje:Franc Pečovnik je vprašal kdaj se bo pričela izvajati rekonstrukcija reke Mislinje, glede na to, da občani že podpisujejo pogodbe za odstope zemljišč
Odgovor:

Projekt se bo pričel izvajati v letošnjem letu, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da se kot občinski svetnik, kot član CIVOZ-a in pa kot občan pridružuje pobudi, ki jo je podal svetnik Boris Raj glede umestitev hmeljišč. Nadalje pa je apeliral, da bi pa v tem času pristopili k ozelenitvi oz. zasaditvi drevja. Čas je primeren in to bi občina lahko storila do jeseni oziroma v letošnji vegetacijski dobi.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje je opozoril na neurejene brežine ob reki Suhodolnici, predvsem na del brežine pod pokopališčem, ki je resnično zaraščen, predvsem pa je zaraščen tisti del, kjer je zasajeno in lahko vse skupaj propade. Skratka neurejene so brežine v neposredni bližini novega mostu v Starem trgu. Prav tako je bil opozorjen na spodkopavanje kamnite obloge struge Suhodolnice na tem delu. Predlagal je, da vodarji to pogledajo, da ne bo nastala večja škoda.

 

Odgovor:Pristojne službe si bodo ogledale in uredile nabrežine ob reku Suhodolnici. 
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil tudi, da so prodali nekaj parcel na Ozarah. Kot mestnega svetnika in kot občana ga zanima, kaj vse bo na Ozarah. Vprašal je katere parcele so prodali in pa kakšne dejavnosti bodo na tem območju, ob dejstvu, da je tam obrtna cona. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da je že na začetku mandata opozoril, da je še cel kup opuščenih telefonskih kablov po terenu, tako po gozdovih kot tudi po kmetijskih površinah. Ampak v tem času Telekom oz. kdor je pač lastnik na tem področju ni naredil praktično nič. Ponovno je predlagal, da mestna občina  apelira na lastnika teh omrežij, da te kable odstrani.

Odgovor:
Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju.
Odgovor:

Odkupi zemljišč za izgradnjo pločnika proti Podgorju so naročeni in jih že izvajajo. Pričetek del naj bi bil v letu 2019.

Vprašanje:

Ivan Gams je v imenu Vaške skupnosti Legen povedal, da so veseli, ker se pripravljajo protipoplavni ukrepi na reki Mislinji in Homšnici. Istočasno pa opozarjajo, da so problem tudi lokalni hudourniški vodotoki, predvsem ob intenzivnih padavinah. Domačini, ki ob teh potokih živijo, poznajo ta ozka grla, te šibke točke, kjer bi se dalo preventivno ukrepat, da ti mali potočki ne bi več delali velike škode. Zanima na koga se naj obrnejo, ali obstajajo kakšna finančna sredstva, da bi to uredili.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo organizirala sestanek s pristojno službo in dogovorili se bodo kakšne so možne rešitve.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so svetniki po elektronski pošti prejeli pismo Civilne iniciative Civoza-a, kjer jim predsednik sporoča, da bosta na seji stališča predstavila svetnika Peter Cesar in Boris Raj. Tudi sam je velik nasprotnik postavljanja hmeljišč, sploh v bližini naselij. Ampak diskurz javnih razprav na družabnih omrežjih je res na nizkem nivoju. Vprašati se morajo, če morda k temu ne prispevajo tudi sami. Namreč v tem dopisu piše, da je generalna ugotovitev te iniciative, da mestni svet absolutno nič ne naredi in večina puščic in žaljenj je uperjena v župana. Kaj pa je on kriv, če je zakonodaja takšna in če rešitev ni možno doseči čez noč. Vprašati bi se morali kaj je čigava dolžnost in kako zaustaviti in spremeniti ta javni diskurz, ki je res na nizkem nivoju.

 

Odgovor:

Župan je zavrnil očitke, ki so podani v dopisu Civilne iniciative in dejal, da bo predsedniku posredoval tudi odgovor.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je najprej dejal, da ni pristaš tovrstnih pisanj, ki jih prejemajo zadnje čase, še posebej ob dejstvu, ker nimajo dokazil. Drugo pa je, da v kolikor bi se hotel nekdo resnično pogovarjati z občinskim svetom in jim izrekati raznorazna opažanja in mnenja, je najbrž rešitev, da tematiko uvrstijo na dnevni red. Razna natolcevanja brez argumentiranja ne sprejema in se mu ne zdi smiselno, da na njih bom na takšen način odgovarjajo.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je povedal tudi, da so na Vaški skupnosti Sele-Vrhe že večkrat obravnavali zahtevo občana Petra Hartmana za regulacijo potoka Selčnica. V bistvu na tistem dela ta potok odnaša njegovo zemljišče. Pred leti so se pogovarjali o mostu, vendar so ugotovili, da ni investitorja, po drugi strani pa ni  potrebe vaške skupnosti po še enem dodatnem mostu v razdalji dobrih 40m. Predlagal je ogled z vodnim gospodarstvom in ugotovijo kakšna bi bila rešitev.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je nadalje omenil kolesarsko stezo Šmartnem. V zadnjem obdobju opaža, da se pojavljajo kritike v zvezi z vzdrževanjem sadnega drevja, ki je tam nasajeno in glede košnje trave. Zdi se mu, da to ni neko veliko delo, ki bi ga bilo potrebno opraviti, da bo urejeno tako kot mora biti. Predlagal je, da se urgira in uredi.

Odgovor:

Ni smiselno, da kosijo 10 m na vsako stran kolesarke, temveč za širino mulčerja ob kolesarki. Ostale površine se obdelujejo kot visoki travniki in kosijo 2-3 krat letno. S tem ohranjamo večjo rastlinsko pestrost in habitate za koristne žuželke.

Vprašanje:

Peter Cesar je podal še kratko repliko v zvezi z hmeljišči. Prav je, da aktivnosti komisije oživijo in se začnejo in da to ni kar neko stopicanje na mestu. Nenazadnje so kot mestni svetniki, kot predstavniki najvišjega organa MOSG dolžni reševati probleme, ki nastajajo v MOSG. Sam vedno zagovarja strpen dialog, pogovor in pa dogovor in to bo zagovarjal tudi naprej. Veseli ga, če so bo reševanje teh problemov malo pospešilo in šlo v neko obojestransko zadovoljstvo oz. širše zadovoljstvo v MOSG.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik se je oglasil v zvezi z kolesarko potjo in košnjo ob tej poti. Sam je imel pred leti pomisleke, da se to drevje ob kolesarski poti nasadi. V Šmartnem so imeli načrt tudi z šolo, da se naredi učni center, kjer bi bilo vse v enem delu, tako vrt, kot sadno drevje. Že takrat so nekateri opozarjali, da se bodo pojavili problemi pri čiščenju, košnji in tudi pri samemu sadju. Preden je bilo posajeno sadno drevje, so kmetje kosili do kolesarske steze in je bil red. Zdaj kmetje več tega ne morejo in je nastal ta problem. Ljudje pa so nezadovoljni in kritizirajo župana ter Komunalo.  Predlagal je, da tisti, ki so bili tako zavzeti za to, da se to drevje posedi, naj tudi čistijo. Problemi pa bodo še čez leta, ko bodo na teh drevesih sadeži in bodo padali na kolesarsko stezo.  

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ob kolesarski stezi v Šmartnem nihče teh sadnih dreves ni sadil na lastno roko in brez vednosti Mestne občine Slovenj Gradec. Zasaditev dreves je potekala načrtno, ob pomoči mestne občine in je potekala v duhu prispevka lepšanja okolja. Ko so imeli komisijo, ki jim je dodelila visoko priznanje, so se tudi s tem pohvalil. Zato ne sprejema te teze, da naj pobudnik te akcije kosi travo in pobira sadeže. Pač pa je potrebno znotraj mestne občine najti en dogovor, kaj bodo  s tem nasadom počeli v prihodnje. Prepričan je, da se lahko dogovorijo za nek sistem gospodarjenja s tem sadovnjakom. Marsikdo od udeležencev na tej trasi pa pohvali kak lep nasad imajo in prepričan je, če ga bodo vzdrževali, da bo še lepši.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-09-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

39. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 39. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ga zanima ali Mestna občina Slovenj Gradec Koroškemu domu starostnikov poleg subvencij, ki jih daje in jih izračunava Center za socialno delo, nakazuje še kakšna druga finančna sredstva. Če so, ga zanima za kakšne obveznosti gre in na podlagi česa.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je nadalje je izrazil nestrinjanje s pojavom podiranja dreves v urbanem okolju, pa ne bo posebej omenjal primera ob obnovi bivšega hotela na Glavnem trgu, glede katerega je precej polemik. Tak primer ali še slabši je bil tudi na Tomšičevi ulici, kjer imamo 40 let star drevored od Tomšičeve pa do Maistrove ulice. Skupina posameznikov je prinesla žage, zaprla promet na ulici in porušila del drevoreda. Sam je poklical Boštjana Temnikerja, ki je član Komisije za hortikulturo in vprašal ali imajo dovoljenje. Govoril je tudi z nekaterimi drugimi  člani Komisije za hortikulturo in ugotovil, da ta, ki je na Tomšičevi podiral drevesa, ni imel dovoljenja in je rušil občinsko last. Drevorede je zasadila pred 40 leti lokalna skupnost.

Zato je predlagal, da občina prevetri delo te komisije, ki v nobenem od teh dveh primerov v potrebni sestavi ni bila na ogledu. Eden je dobil dovoljenje, drugi pa je dobil negativno in je bilo rečeno, da bo celo svet četrtne skupnosti o tem razpravljal, pa je bil prepozen, ker so  prej podrli drevesa. Nadalje je predlagal, da se nemudoma pristopi k izdelav hortikulturne karte z katastrom vseh dreves, ki pomenijo neko uradno zasaditev, vsaj v urbanem delu mesta, torej v mestu Slovenj Gradec in se potem jasno določi kdo in po kakšnih merilih sme podirati drevesa in kdo in po kakšnih merilih sme na takih mestih saditi drevesa in spreminjati hortikulturo.

 


Odgovor:
Vprašanje:

 

Boris Raj je nato povedal, da je že pred časom postavil vprašanje glede ureditve nabrežja Homšnice pri mostu Šolarček in se od takrat naprej, torej zdaj bo že eno leto, ni zgodilo nič. Z predstavnikom VGP Drava Ptuj sta bila dogovorjena, da si bodo to ogledali, vendar do tistega sestanka ni prišlo. Danes je pa po naraslih voda bistveno slabše in gre bistveno še na slabše. Počasi se bosta povezala Šolarček in ta nov most, ki se bo v bodočnosti gradil pri domu starostnikov in v tej zvezi še enkrat daje pobudo, da tisti, ki so odgovorni zato, pridejo tja in zadevo sanirajo.

 

Odgovor:

Ureditev je v pristojnosti upravljalca vodotoka VGP Drava Ptuj. Pristojne bomo obvestili o pobudi in organizirali sestanek.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je nekaj sej nazaj opozoril na problem okrog nasadov dreves, ki jih ob urejenih poteh sadi mestna občina. Takrat so občani izrazili skrb zakaj ne zasadijo domačih dreves, bolj taka avtohtona, z katerih si lahko mimoidoči naberejo kakšen sadež. Zdaj je zgleda neka reakcija prišla od tega in so ga občani in občanke obvestili, da so prijetno presenečeni, da so nasadili nova drevesa proti mostu ob Suhodolnici in sicer gre za vrsto oreh in se zahvaljujejo za to potezo.

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje povedal na družabnih omrežjih za sosednje občine lahko opazi, da ponujajo na lepih lokacijah komunalno urejene parcele. Tudi Mestna občina Slovenj Gradec ima lepe lokacije in vprašal je zakaj ne objavljajo na svoji spletni strani.

 

Odgovor:

Tudi Mestna občina Slovenj Gradec se pri prodaji svojih komunalno opremljenih zemljišč ali ostalih nepremičnin poslužuje objav na spletu, konkretno na svoji spletni strani http://www.slovenjgradec.si/Naročila-in-objave/Javne-dražbe V zadnjem letu vse dražbe objavljamo tudi v občinskem mesečniku Sglasnik.  Pobuda, da bi v nabor oglaševanja vključili še družbena omrežja,  je vsekakor na mestu in bomo o njeni implementaciji v strokovnih službah uprave MOSG resno razmislili.   

   MOSG oglašuje še:

Na spletnih straneh RE-MAX, nepremicnine.net, Bolha nepremicnine, Salamonov oglasnik in tudi v časniku Večer Koroška.

 

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172037

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172197

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172171

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172423

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172425

 

Ponovljeni oglasi pa so še na Bolha nepremičnine in Salamonovem oglasniku.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da se je na cesti iz Podgorja proti Spodnjemu Razborju, v smeri Rdečnika,  tam ko je odcep gozdne poti oziroma traktorske poti na travnik in stoji ena tabla na kateri piše prepovedano odlaganje smeti, ugreznila cesta. O tem je že lansko leto razpravljal. Predlagal je, da si strokovne službe to ogledajo,  da ne bo prišlo do kakega zdrsa.

 

Odgovor:

Za poškodovani odsek je podjetje Gprocom d.o.o. (Danilo Muhič) izdelalo PZI sanacije (št. proj. 1907/2018). Predvidena je vkopana kamnita zložba – kamen v betonu. Predlagamo, da se izvedba planira v proračunu MO za leto 2019.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se čim prej sestanek Komisija za komunalno cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan.

 

Odgovor:

Sestanek komisije za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo, je sklican za dne 20.6.2018, ob 15.30 uri, v pisarni župana.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil, da je bil sestanek na Direkciji za ceste glede hitre ceste, pa ga zanima kako daleč je projekt izgradnje krožišča v Šmartnem.

 

Odgovor:

19. junija 2018 bo v GD Šmartno javna predstavitev projekta krožišče. Projekt je končan, je že tudi recenziran in Direkcija gre v razpis za izvajalca. Če na javnem razpisu ne bo zapletov, se bo gradnja začela izvajati v jesenskem času. Na javni razgrnitvi bo možno dobiti vse odgovore.

 

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila,  da so prejeli protestno pismo glede postavitve spominskega obeležja v Šmartnem in jo zanima ali so dobili odgovor na to in kakšen je ta odgovor.

Odgovor:

Veterani vojne za Slovenijo in Društvo častnikov Mislinjske doline so vložili pobudo za postavitev spominskega obeležja ob 50-letnici ustanovitvi Teritorialne obrambe Slovenije. Ta pobuda je bila obravnavana na vaški skupnosti, kjer so jo podprli in sicer gre za postavitev muzejskega topa v Šmartnem. Učitelji na Osnovni šoli Šmartno se s tem ne strinjajo, da bi na tem osrednjem prostoru, kjer je avtobusna postaja, vrtec in šola stalo orožje, ker ima negativno konutacijo, pa čeprav gre za obeležje, ki pravzaprav govori proti vojni. Župan je sklical zbor krajanov, ker je želel dobiti mnenje vseh krajanov in tudi soočiti mnenje s tistimi, ki so izrazili nasprotovanje temu. Razprava je bila burna in prišlo je  do protestnega odhoda enega dela krajanov. Potem so prišli do rešitve, da postavijo to obeležje na privatno zemljišče in se s tem izognejo vsem zapletom. Dogodek se bo odvil 22. junija 2018, ob 17. uri.

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec prekinila pogodbo o upravljanju počitniškega doma v Fiesi s Centrom za socialno delo Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja kot solastnici Počitniškega doma v Fiesi sta do roka, ki je v pogodbi določen, to je do 1. maja v tekočem letu, odpovedali najem za naslednje leto. To pomeni, da bo naslednjo sezono v letu 2019 objekt predan v upravljanje drugemu upravljalcu, to je JZ SPOTUR.

 

Objavljeno:2018-07-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

38. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 38. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na odgovore, ki so jih prejeli na pobude in vprašanja, podane na 37. seji občinskega sveta. V svojem izvajanju je priporočal oziroma predlagal, da bi mestna občina izdelala analizo odseljevanja občanov izven mestne občine ter  hkrati o dotoku ljudi v mestno občino in sicer po starostni ter po izobrazbeni strukturi. To se mu zdi pomemben podatek za bodoči razvoj Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Analizo bomo povzeli iz uradnih statističnih podatkov in jo pripravili do ene prihodnjih sej občinskega sveta.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da so na 14. dopisni seji potrjevali Dokument identifikacije investicijskega projekta »Površina za pešce in kolesarje na območju Druge osnovne šole Slovenj Gradec in Športnega centra Vinko Cajnko.«  Predlog je podprl,  posredoval pa je tudi predloge, ampak ni dobil odgovora. Omenil je traso in kjer je predvidena kolesarska pot in pešpot, so že položeni betonski tlakovci. Predlagal je, da jih deponirajo na občinskem depoju in se ponovno porabijo pri kakem drugem projektu. V zvezi s tem bi želel odgovor.

 

Odgovor:

Investicijo bomo izvajali v letu 2019 in bomo vsekakor vgrajene tlakovce hranili na deponiji Javnega komunalnega podjetja za morebitno kasnejšo uporabo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je bilo 3. aprila 2018 na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec objavljeno obvestilo, da se bo v Slovenj Gradcu odprla info točka. To je domena Ministrstva za okolje in prostor in je namenjena za starejše občane. Kasneje pa je videl vabilo in se tudi seznanil, da je info točka bila odprta na Ravnah na Koroškem. V obvestilu pa je pisalo, da se bodo te točke odprle v vseh mestnih občinah. Ker je Slovenj Gradec mestna občina in edina na Koroškem, je pričakoval, da bo to res v Slovenj Gradcu. Vprašal je kako se je to zgodilo, kdo je prispeval k temu, da se je to zgodilo tako kot se je oziroma zakaj je niso odprli v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Projekt za postavitev info točke je bil zastavljen tako, da se postavi v vseh mestnih občinah in so ga v Mestni občini Slovenj Gradec tudi predstavili. Kasneje pa je prišlo do tega, da se je info točka odprla v medgeneracijskem centru na Ravnah na Koroškem. Mestna občina je sekretarki, ki je odgovorna za projekt »Sobivanje«, na Ministrstvu za okolje in prostor, poslala dopis, da sicer pozdravljamo, da so odprli info točko tudi na Ravnah na Koroškem, ampak čakamo, da v skladu s projektom, kot so ga  zastavili, le to odprejo tudi v Slovenj Gradcu.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje vprašal, ali lahko občani, ki so do sedaj imeli vrtičke na območju bodočega urbanega parka pri letnem bazenu, letos še sejejo in sadijo, ob dejstvu, da bodo z načrtovano investicijo pričeli v prihodnjem letu.  V kolikor lahko, je potrebno občane o tem obvestiti. Nadalje pa je predlagal, da na mestni občini razmislijo tudi o nadomestnih zemljiščih za vrtove.

 

Odgovor:

Občane bomo obvestili, da v letošnjem letu na omenjenem območju še lahko opravljajo dejavnost vrtnarjenja.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je že v lanskem letu opozoril, da na Osnovni šoli Razbor pušča obroba na dimniku. Ponovno so ga opozorili, da le ta še vedno ni ustrezno sanirana. Ne želi pisnega odgovor, temveč je to potrebno popraviti do naslednje seje. Če ne, bo potrebno nekoga prijavili, da dela škodo na občinskem premoženju.

Nadalje je omenil stranska vrata na Osnovni šoli Razbor. Pred tremi leti so menjali stavbno pohištvo, na stranska vrata pa so pozabili.  Obenem je ta vrata vhod za stanovalce in pa zasilni izhod iz šole. Predlagal je, da ta vrata čim prej popravijo.

Odgovor:

Na Podružnični osnovni šoli Razbor je naročena sanacija vhoda z zamenjavo vrat. Dela bodo zaključena predvidoma do 30.6.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil, da v Razborju proti kmetiji Sovinc pripravljajo cesto za asfaltiranje v dolžini 750 metrov. V proračunu je za to namenjeno 80. tisoč eur. Na terenu so ugotovili, da bo ostalo neasfaltiranih 150 metrov do križišča pri kmetiji Sovinc. Lastnik te kmetije ima željo, da se cesta prestavi in za to so bili narejeni tudi projekti. Projekt bi zaradi tega podražilo, na vaški skupnosti so se dogovorili, da bi se to uredilo, zdaj je pa kar naenkrat slišati, da ne. Dejal je, da želi informacijo kako je s tem. Lastnik kmetije upravičeno predlagala prestavitev ceste, saj je to križišče, kjer se na dvorišču stekajo štiri ceste. Po eni od teh, ki gre v smeri Uršlje gore, bodo letos mimo zvozili več kot 20. tisoč m3 lesa. Za širino ene ceste bi jo prestavili, da bi kmetija imela več prostora na svojem zemljišču oziroma dvorišču.

Odgovor:

V letošnjem letu se bo projekt končal tako kot je bil zastavljen. Dela so oddana, razpis je bil narejen na dolžino 750 m in ga žal ni možno spremeniti. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je prav tako v lanskem letu predlagal, da na tem dvorišču uredijo javno razsvetljavo. Tudi tega niso uredili. V temi je to zelo neugodno, ker cesta gre skozi dvorišče v obliki črke S in je zelo nevarno.

Odgovor:

Možnost postavitve javne razsvetljave na tem dvorišču bomo proučili.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje je povedal, da v Velunji sanirajo asfalt in se pri Anžejevi žagi lastnik pritožuje, da se mu vedno, ko se sanira, cesta dviguje napram objektu. V žago spravlja hlode, če je cesta vedno višja, je več možnosti, da pride do delovne nesreče. Nekako mu bodo morali iti nasproti, saj bodo čez kakšno leto tudi ta odsek proti Velunji asfaltirali, pa je veliko gre po njegovem zemljišču in bo treba pridobiti njegovo soglasje.


Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri občani, ki jih zanima kdaj bo možno izvesti na pokopališču v Starem trgu raztros pepela oziroma kako daleč je s tem projektom. 

Odgovor:

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o. vodi projekt glede ureditve pokopališča v Starem trgu in v letošnjem letu naj bi se le to tudi uredilo.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da so ga občani opozorili na del mestnega obzidja, to je med sedanjo gostilno Ančka in pa Ozko ulico, ta pešpot. Tam je mestno obzidje res v slabem stanju in menil je, da bi ga bilo potrebno sanirati.

Odgovor:

Od 4.5.2018 do 4.6.2018 je v teku Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, v skladu s katerim lahko upravičeni prijavitelji podajo vloge za ta razpis (lastniki, solastniki ali pooblaščeni upravljavci objektov in območij kulturne dediščine, ki imajo sami status kulturnega spomenika in so locirani na območju Mestne občine Slovenj Gradec ali pa so locirani znotraj urbanističnega spomenika starega mestnega jedra Slovenj Gradec).

 

Celotno  staro mestno jedro Slovenj  Gradca  je  urbanistični spomenik in je kot tak pod neposredno spomeniško zaščito. Zato je potrebno v historičnem mestnem tkivu varovati vse sestavine,  ki kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi in obenem eksistirajo kot avtentične priče preteklosti. Na podlagi odloka je za ohranitev spomeniškega izgleda starega jedra potrebno brezpogojno varovati gabarite  in  fasade. Varstveni režimi za te elemente so podani za vsako zgradbo  posebej.  Pri mestnem jedru kot celoti pa je treba poudariti, da se skladno z odlokom  mesto kot celota varuje v celoti, torej tudi njegova vedutna podoba, zato je potrebno soglasje spomeniške službe tudi pri  morebitnih adaptacijah ali nadgradnjah stavb, ki niso neposredno  pod spomeniško zaščito.

 

Cilj razpisa je podpreti in spodbuditi naložbe v varovanje kulturnih vsebin nepremične kulturne dediščine, obenem pa zagotavljati dostopnost kulturne dediščine najširšemu krogu uporabnikov ter spodbujati vlogo kulturnih spomenikov v javnem dogajanju. Dolgoročni cilj je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine in razvijanje njenega potenciala.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal tudi, da je pred nekaj dnevi, tako kot tudi župan, prejel elektronsko pošto v zvezi z namestitvijo pitnika pri Sv. Juriju. Župan je podal odgovor, da bi v okviru sanacije oziroma ureditve pešpoti  tudi ta pitnik lahko uredili. Predlagal je, da bi pitnike namestili še na nekaterih drugih lokacijah, na primer na prostoru ob kolesarski stezi pri gostilni Murko in še kje drugje v Mestni občini Slovenj Gradec, da bi imeli ljudje na razpolago vodo tam, kjer jo potrebujejo.

 

Odgovor:

Pitnike lahko uredijo tam, kjer je v bližini pitna voda, na vseh željenih lokacijah pa le to najbrž ne bo možno.

Vprašanje:Peter Cesar je vprašal tudi kako je s prodajo stavbe v Plešivcu, vedo, da je bil razpis in javna dražba. 
Odgovor:

Za nakup stavbe v Plešivcu ni bilo nobenega interesa.

 

Objavljeno:2018-06-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

37. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 37. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je v gradivu za Investicijski projekt »Blok neprofitnih stanovanj Polje« zasledil različne statistične podatke za Mestno občino Slovenj Gradec in presenetilo ga je, da se dejansko stanje števila prebivalcev zmanjšuje. Od leta 2012 do leta 2016 je 146 občank in občanov  manj, samo od leta 2016 do leta 2017 pa je ta številka že 199. Jasno je viden trend upadanja števila prebivalstva v Mestni občini Slovenj Gradec in ne samo upadanja, pač pa tudi staranja. Skupina v starosti od 0 do 14 let se počasi zmanjšuje kar pomeni, da lahko v bodoče trend negativno vpliva na vpis v osnovnošolski izobraževalni sistem. Na drugi stran je aktivna populacija od 15 do 64 let, ki se tudi zmanjšuje skoraj za 500 ljudi in to v enem letu. Na drugi strani pa se povečuje populacija nad 65 let, kar je tudi normalno. Dejal je, da ga zanima kako je z zasedenostjo kapacitet v novih vrtcih, ali so zasedeni oziroma imajo rezerve. Priporočal je, da bi na nivoju mestne občine izdelali analizo o odhajanju občanov mestne občine  izven občine, o dotoku drugih ljudi v občino, tako po izobrazbeni kot po starostni strukturi, da bi na koncu prišli do podatka oziroma do vizije kaj lahko v Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo čez 20, 30 ali 40 let. Vedo, da mladina v veliki meri, ko gre na študij v Ljubljano, tam tudi ostane, kar je zaskrbljujoče za mestno občino, vprašanje pa je kakšna populacija prihaja v mestno občino.

 

Odgovor:

Demografska slika se tako kot povsod po državi in tudi po svetu, spreminja tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. V mestni občini izvajamo ukrepe in sicer gradimo stanovanja, privabljamo investitorje, izboljšujemo infrastrukturo itd., saj je potrebno izboljševati pogoje bivanja v občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje omenil, da na stari lokaciji zavetišča za brezdomce po večerih vidi luč in ga  zanima ali so se vsi brezdomci preselili na novo lokacijo.

Odgovor:

V tem objektu živi še ena oseba, vendar objekt ni več v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. S prenosom lastninske pravice na Republiko Slovenijo, so prenesli tudi lastninsko pravico na tem objektu. Strokovne službe so pristojnemu ministrstvu že predlagale, da naredijo primopredajo objekta, ampak zaenkrat še z njihove strani ni bilo odziva.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prišla pomlad in v ČS Polje bi bilo potrebno angažirati Komunalo, da si ogleda in počisti zelenice ter okolico, zlasti pri igriščih, kjer se že zdaj nahajajo najmanjši otroci. Nadalje predlaga, da v tem kontekstu Komunala opravi tudi pregled točk za odlaganje odpadkov in pasjih iztrebkov. Ker se število uporabnikov ali povzročiteljev onesnaževanja povečuje, je potrebno zagotoviti višjo stopnjo skrbi, višjo stopnjo reda pri teh površinah, ker imajo v tej soseski veliko otrok in ne želi, da se zgodi kakšna okužba zaradi onesnaženega okolja.

Odgovor:

Pobudo za intenzivnejše čiščenje zelenic na igriščih in košev za odpadke ter pasje iztrebke bomo upoštevali. Bomo pa tudi v našem Informatorju in SG Glasniku objavili članek v vezi odlaganja pasjih iztrebkov, saj se sedaj ko je sneg skopnel vidi kako lastniki psov (ne)upoštevajo pravila v vezi tega.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da že od lanskega leta spremlja strugo Homšnice in je že imel sestanek s predstavnikom VGP Drava Ptuj. Ogledala sta si najbolj izpostavljene točke, kjer je celo prišlo že do pogrezanja brežin obloženih s kamnom, prav tako pa je polno naplavin, ki se ponovno nabirajo v strugi. Že je lani je bilo obljubljeno, da se bo to začelo urejati, pa se ni. Zato je apeliral, da strokovne službe povabijo na sestanek koncesionarja in tudi predstavnike četrtne skupnosti ter si to območje tudi ogledajo.

Odgovor:

Kot je predlagano, mestna občina skliče sestanek, na katerem je lahko prisoten tudi predstavnik Komunale Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je s pričetkom izgradnje krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

Izbran je že izvajalec projektne dokumentacije, ki je imel rok za izdelavo do sredine tega meseca in je zaprosil za podaljšanje za en mesec. Zaradi tega se bo investicija prestavila v kasnejši čas.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so nekatere makadamske ceste v zelo slabem stanju. Pri tem je izrazil nezadovoljstvo, da na Komunali nimajo pregledniške službe. Sodelavec, ki je za to področje pristojen na Komunali, je zasut s telefonskimi klici. Zato bi bilo prav, da bi posebej imeli pregledniško službo, če ne drugače v zimskem in spomladanskem času in v primerih neurja. Predlagal je, da o tem razmislijo. Vsekakor pa bi si moral nekdo ogledati te odseke, pripraviti seznam sanacij in vsaj približno določiti rok sanacije.

Odgovor:

Vsaka odjuga letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V podjetju Komunala imamo organizirano pregledniško službo, vendar je nemogoče, da bi ob vsakem trenutku imeli informacijo o stanju na vseh cestah katerih je na območju Mestne občine Slovenj Gradec okoli 500 km. Smo pa odprti na vsak poziv, oz. opozorilo s strani uporabnikov cest o stanju le teh. Vse problematične odseke imamo evidentirane jih saniramo takoj nam to dopušča vreme (delno suha vozna površina). V kolikor delo opravljamo v mokrem, lahko z mehanizacijo povzročimo dodatne poškodbe na ostalih delih ceste. Prioriteto izvedbe sanacij seveda prilagodimo frekvenci prometa.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da nekaterih odsekov občinskih cest ne bodo sanirali v naslednjih desetih letih, ali pa še mogoče več. Take ceste bi bilo potrebno urediti vsaj z osnovnim tamponom, mogoče 10 - 15 cm in  to je že marsikje videl. Tudi to bi bilo nujno potrebno.

Odgovor:

Predlagana začasna sanacija po našem mnenju za vse ceste ni racionalna saj je strošek (cca. 10.000 eur/km),  nesorazmeren glede na dolgoročni učinek sanacije. Krajše oseke pa na ta način že saniramo, seveda glede na razpoložljivost planiranih sredstev.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju in opozoril na nevarnost te ceste, predvsem za pešce.

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika proti Podgorju je Družba za razvoj investicij, ki vodi odkupe zemljišč za projekte Direkcije za infrastrukturo, pričela z aktivnostmi za odkupe zemljišč. Objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca za vodenje postopkov odkupa zemljišč.

Vprašanje:

Martina Šisernik je iznesla prošnjo občank in občanov, da v Mestni občini Slovenj Gradec zagotovijo 24-urno dežurno lekarniško službo. Zdaj morajo v nujnih primerih po zdravila v sosednje občine. Predlagala je, da občinska uprava preveri možnosti, kako bi ti zagotovili.

Odgovor:

Ureditev dežurstev lekarn regulira zavarovalnica in imajo glede tega posebne predpise. Če želijo v Mestni občini Slovenj Gradec tovrstno službo zagotavljati 24 ur, bi morati le to financirati iz občinskega proračuna, kar pa bi na leto zagotovo zneslo okrog 100. tisoč eur.

Vprašanje:

Martina Šisernik je nadalje omenila javne razpise za različna priznanja, ki jih podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec. Nekateri so pri eni od prejšnji točk razpravljali v tem smislu, da je potrebno spodbuditi predlagatelje, da bo večji odziv na vse tovrstne javne razpise. To jo veseli, zaradi tega, ker so v preteklosti doživeli tudi kritike na posamezne predlagatelje, ki so predlagali različna priznanja. Osebno meni, da je prav, da se razpisi čim širše obravnavajo, da na razpise pride čim več predlogov, pristojnost o izbiri pa ima komisija.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh je podal nekaj informacij o Počitniškem domu Fiesa. Ta dom ima v upravljanju Center za socialno delo in v lanskem letu so poslovali dokaj uspešno, z minimalnim dobičkom. Zasedenost doma je bila skozi celo leto dobra. V letošnjem letu je načrtovanih nekaj vzdrževalnih del in sicer zamenjava stavbnega pohištva, rolet, popravilo strehe, na terasi zamenjava steklenih vrat z avtomatskimi steklenimi drsnimi vrati in še nekaj drugih nujnih del. Denar za ta popravila se je nabral iz naslova amortizacije, ki se je nabirala več let, v bodoče pa pričakuje tudi pomoč lastnikov Mestne občine slovenj Gradec in pa Občine Mislinja. Letovanja šole v naravi iz Mislinjske doline se udeležujejo samo učenci OŠ Šmartno in Prva OŠ, za zapolnitev kapacitet pa poskušajo pridobiti druga razna društva in organizacije. Glede na to, da sta lastnika doma Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja, apelira na vse prisotne, sploh pa na starše otrok kateri obiskujejo osnovne šole, da poskušajo privabiti čim večje število otrok za šolo v naravi med počitnicami. Mestna občina nameni nekaj sredstev za letovanje teh otrok, zakaj pa ne bi to izkoristili v domu v Fiesi. Cena za letovanje je pa zelo ugodna.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh pa je omenil šolske prevoze v OŠ Šmartno. Traja že približno dve leti, ko potujejo pritožbe,  pa odgovori in vprašanja glede nekaterih relacij. Starši trdijo svoje, komisija tudi opravlja svoje delo in ne dvomi v strokovnost te komisije. Predlagal je, da se komisija sestanek skupaj s starši in gredo na teren ter si ogledajo te šolske poti.

Odgovor:

Imenovana je razširjena skupina, ki bo v prihodnjem tednu skupaj s starši opravila ogled na terenu.

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da se že nekaj časa pogovarjajo o odstranitvi drogov fiksne telefonije, ki niso več v uporabi. Ampak ti na terenu še vedno stojijo. To je konkretno blizu OŠ Šmiklavž, kjer hodijo otroci in da se ne bi zgodila nesreča je predlagal, da Telekom le te nemudoma odstrani.

Odgovor:

Predlog bo posredovan Telekomu.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil plaz v Radušah pri kmetiji Bošnik in tudi to, da ni v letošnjem proračunu. Že lani je podal pobudo, da bi k sanaciji povabili tudi Eles, ker je sredi plazu drog visokonapetostnega daljnovoda. Ampak lani je bilo sušno obdobje in je plaz miroval. Pred nekaj dnevi pa je bil na tej kmetiji   in je grozljivo kipenje zemlje pred cesto in pod cesto. Tako, da najprej bo cesto odneslo, potem je v nevarnosti drog daljnovoda, pa še hlev lastnika. V zvezi s sanacijo plazu je želel pojasnila.  

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik se je kot predsednik vaške skupnosti in kot občinski svetnik udeležil dveh zborov invalidov in prenaša predlog aktivov v Podgorju in na Selah, da bi jih povabili, tako kot so pred dvema letoma društvo upokojencev, v organizacijski odbor praznovanja občinskega praznika. Invalidov je v mestni občini več kot  6. tisoč, imajo naziv mesto prijazno invalidom in na nek način pričakujejo  povabilo.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali organizatorjem prireditev ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik pa je prisotne seznanil, da bodo po elektronski pošti v zvezi s prevozi otrok, prejeli gradivo. Prikazani so prevozi otrok na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec in predlaga, da si ga ogledajo in bodo videli štiriletno delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Seznanili se bodo, na kakšen način so ti prevozi organizirani, na kakšen način se ta pravilnik realizira in na kakšen način rešujejo konkretne probleme.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da čez mestno občino vodi Evropska pešpot in ena kontrolna točka je bila na letališču. Ker tam objekt ne obratuje, bi bilo potrebno preusmeriti pohodnike, kje lahko dobijo žig.

Odgovor:

Komisija za Evropske pešpoti pozna problematiko, sedež imajo v Ljubljani in iščejo rešitev na kak način to zagotoviti pohodnikom štampiljko. Turistični društvo jih bo opozorilo, da naj žig prestavijo na drugo lokacijo.

Objavljeno:2018-05-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

36. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 36. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se v Mestni občini Slovenj Gradec pripravi odlok o čistosti zraka. Na to so jo opozorili mladi, ki gradijo stanovanjske hiše in jih opremljajo z raznoraznimi toplotnimi črpalkami.  Ne morejo se prijaviti na javni razpis za subvencijo za vgradijo toplotne črpalke v hišo, ker Mestna občina Slovenj Gradec nima tega odloka.

Odgovor:

Tovrstni odlok so sprejeli samo ogrožene občine, to so tiste, ki jih je ARSO prepoznal kot ogrožene glede varstva zraka. To je Ljubljana, ki ima močan smog in visoko koncentracijo trdih delcev, občine na območju Zasavja itd.. Slovenj Gradec žal ne spada med ogrožene občine.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je Mestna občina Slovenj Gradec na Razborju na župnijskem hlevu pridobila stavbno pravico za 30 let, ker so imeli namen graditi večnamenski dom. V zadnjem neurju je bila poškodovana streha in vprašal je kdo jo je dolžan popraviti. S strehe je odneslo salonitne plošče, jih zdrobilo in ti delci so prišli že tudi na igrišče. Predlagal je, da se le to počisti na pravilen način.  Nadalje je predlagal, da razmislijo kaj s to stavbo sploh narediti.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je pridobila stavbno pravico, da so lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, ki obsega delno rušenje in pa rekonstrukcijo tega objekta. Projekta žal ni bilo možno prijaviti na javni razpis programov Interreg, zato ga bodo prijavili na javni razpis LAS MDD. Začasno bodo morali ta objekt zaščititi.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je podal vprašanje glede toplarne. Glede na to, da slovenjgraška toplarna že vrsto let ogreva večji del stanovanjskih blokov v občini, ga zanima, kdaj so bili položeni toplovodni vodi od toplarne pa do končnih porabnikov in ali so bili že ti vodi kdaj obnovljeni. Občane, ki koristijo ogrevanje iz toplarne namreč zanima ali so bile že kdaj izvedene meritve izgub te toplotne energije, če ne, predlaga, da se meritve izvedejo in skladno z njimi oceni potreba oziroma ekonomska upravičenost po morebitni obnovi teh starih vodov.

Odgovor:

Meritve se opravljajo, znan pa je tudi podatek kolikšna bi bila investicija v obnovo toplovoda. Komunala ima pripravljene vse podlage za sanacijo, seveda pa zdaj zaenkrat te investicije še ne bodo izvajali. Najprej bodo zamenjali dograjan kotel, v nadaljevanju pa bo obnova toplovoda. Kjer nastanejo poškodbe, se sanacija opravi sproti.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je  Svet staršev OŠ Šmartno na župana naslovil zahtevo za skupno presojo postajališč, prevozov in varnih poti v šolskem okolišu OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Apelirala je na župana, da se posveti temu vprašanju, prav tako Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Odgovor:

Svet staršev OŠ Šmartno že dalj časa izpostavlja probleme glede šolskih prevozov, vendar o tem odloča Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zahtevo Sveta staršev bo komisija ponovno proučila.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povedal,  da je le ta sestavljen iz devet članov iz različnih področjih dela in obravnavajo prometno problematiko. Svet naloge izvaja na podlagi pravilnika, ki so ga pred leti sprejeli na občinskem svetu in probleme z vsemi  šolami rešujejo sproti. V zadnjih dveh letih so proučevali tudi vse probleme, ki so jih izpostavili na OŠ Šmartno in iskali najboljše rešitve za varnost otrok. Na območju Šmartna se izpostavljata dva primera,  ki pa sta nadstandard in so pri teh kriterijih vezani na zakon oziroma na pravilnik. Dejstvo je, če v določenem okolju naredijo izjemo, so to dolžni upoštevati tudi pri vseh ostalih relacijah v mestni občini. Mora povedati, da pri vseh odločitvah poskušajo biti enotni in poskušajo poiskati najbolj optimalno rešitev. V lanskem letu so iz teh razlogov sklicali sestanek z vsemi ravnatelji šol, odgovarjali na vse predloge in tudi na območju Šmartna večkrat opravili oglede. Kot je že povedal, bi uresničitev njihovih zahtev pomenil nadstandard.  

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je predlagala, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dopis Sveta staršev OŠ Šmartno ponovno prouči.  

 

Odgovor:Pobudo svetnice bomo upoštevali.
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na ohranjanje rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. Društvo Narava Pohorje, ki ga vodi mag. Matjaž Jež iz Mislinje, je v lanskem poslalo na mestno občino poročilo o moritoringu tega rastišča z ugotovitvami, da tam ni vse tako kot bi moralo biti v smislu ohranjanja Sibirske perunike. Predlagal je, da strokovne službe to proučijo in zastavijo režim ohranjanja Sibirske perunike, tega posebnega rastišča na območju mestne občine. To naj se ohrani, da ne bi šlo v uničenje s takim gospodarjenjem, kot je zdaj. Zdaj je še zimski čas, do poletja oziroma do košnje naj se to uredi in vzpostavi režim, da se ne zgodi tako kot lansko leto oziroma predlansko leto, ko je bila košnja prehitra.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z mag. Matjažem Ježom in bo na tem območju vzpostavila pravilen režim ohranjana rastišča Sibirske perunike.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da je bil pred časom na televiziji prispevek kako izvajajo monitoring zraka v Loški dolini. Ena študentka hodi s prenosljivo napravo v obliki nahrbtnika in predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:Aktivnosti  glede izvajanja monitoringa zraka in tudi meritve že potekajo.
Objavljeno:2018-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

35. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 35. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da imajo stanovalci stanovanjskega bloka Partizanska 10 težave z dovozom do bloka in tudi z urejenostjo voznih in parkirnih površin v okolici njihovega bloka ter seveda garažnih površin, ki so tam in dostop do samopostrežne prodajalne TUŠ. Zato je predlagal, da strokovne službe z vzdrževalci proučijo zadevo in pripravijo neko rešitev, da se bodo stanovalci lahko varno in po suhem v dežnem času pripeljali ali prišli do vhoda v ta blok. Bil je tam ravno ko je deževalo in je res moral iskati variante, da se je prebil do vhoda v ta blok.

Odgovor:

V spomladanskem času bodo sanirane udarne jame preko rednega vzdrževanja. Za večji poseg bo potrebno zadevo uvrstiti v plan investicij. Po podatkih Komunale Slovenj Gradec, bi bilo potrebno menjati tudi kanalizacijo, saj so v tem delu še salonitne cevi.

Vprašanje:Zvonka Marhat je podala pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec prouči brezplačno parkiranje svojih zaposlenih. Parkiranje na parkirišču za graščino Rotenturn je velik problem, zato naj delodajalec omogoči svojim zaposlenim brezplačno parkiranje. Predlagala je, da ta predlog proučijo.
Odgovor:

Zakonodaja ureja, da je brezplačno parkiranje boniteta in da je parkiranje strošek vsakega zaposlenega.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil semaforizirano križišče pri PTC Katica. Tam vlada zmeda, ker semafor enkrat dela, drugič ne dela. Enkrat dela zjutraj od pol sedmih naprej, enkrat pet do sedmih ne dela, skratka semafor slabo funkcionira. Problem pa je, kjer je prednostna cesta, to je Celjska cesta in proti Mercatorju. Voznike to zmede in zjutraj čakajo in ne vedo kdo naj pelje. Predlagal je, da pristojne službe to proučijo in ta semafor, ki je v upravljanju mestne občine, uredijo tako, da ne bo več zmede. Dejal je, da želi odgovor.

Odgovor:

To težavo že poznamo, najprej se je pojavila na križišču Partizanske ulice in Celjske ceste. Seveda je na omenjeni Ronkovi ulici problem enak. Semaforja sta že stara, tehnika odpoveduje in jih bo potrebno posodobiti. Finančna sredstva bo potrebno zagotoviti v proračunu rebalansa.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je izrekel pohvalo, da so na zelo nevarnem odseku ceste Podgorje - Velunja postavili zaščitno ograjo.


 

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vremenske spremembe, predvsem odjugo in nekatere ceste se v tem času spremenijo v blatni dol, predvsem gozdne ceste. Kot primer je navedel cesto Lapovčnik – Varmočnik proti Razborju, na kateri je bilo pred časom samo blato. Dogovoriti se bodo morali, kaj bodo naredili s takimi cestami, ali jih bodo prekategorizirali ali kako drugače obravnavali

Odgovor:

Vsaka odjuga, letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V sodelovanju s predstavnikom Zavoda za gozdove, poskušamo z intenzivnejšim vzdrževanjem vzpostaviti vozne površine v solidno prevoznost.

Prekategorizacija je v pristojnosti MO občine in je podvržena določenim postopkom.

V navedenem primeru gre za gozdno cesto, katera povezuje Zg. Razbor z Velunjo. Glavna povezava teh naselij je z lokalno cesto, z odcepom pri Strgarju. Predlagamo, da v času ko so posledice odjuge največje, namesto povezovalne gozdne ceste, krajani uporabljajo lokalno cesto. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil še na vremenske nevšečnosti pred časom, ko je močan veter pri marsikateremu občanu naredil precejšnjo škodo. Predlagal je, da se občanom, ki so imeli veliko škodo, kot pomoč nameni nekaj finančnih sredstev.

Odgovor:

Mestno občino Slovenj Gradec je dne 11.12.2017 zajelo neurje, ki je povzročilo škodo na javni infrastrukturi, gozdu,…ter tudi nekaj škode na hišah in gospodarskih poslopjih.

MO Slovenj Gradec je skladno s prejetim sklepom Uprave za zaščito in reševanje, aktivirala občinsko  komisijo za popis ocen škode na transportni infrastrukturi in na stavbah, ki jo je povzročila naravna nesreča.

Po objavi  javnega  poziva, da lahko oškodovanci prijavijo škodo na stavbah, se je javilo trinajst oškodovancev. Od tega jih je dobra polovica izjavila, da ima objekte zavarovane, polovica pa da nima. Ocena škode na objektih je po izračunih komisije znašala na posameznem objektu od 228,00€  do 5.714,12€. Vse popisane ocene škod smo vnesli v računalniško aplikacijo Ajda, kjer so zdaj podatki na voljo ustreznim ministrstvom in Vladi RS.

Predvidevamo, da bo Vlada RS po prejetju vseh ocen škod iz lokalnih skupnosti, na podlagi pričakovanega precejšnega zneska ocenjene škode, poskušala  pridobiti sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, za kritje vsaj dela nastale škode.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se  uredi dostop na pokopališče pri cerkvi Sv. Roka na Selah. Dostop je urejen s kamnitimi stopnicami, ki so že zelo stare in  izjemno neprimerne za invalide, pa tudi za klasične pogrebe.

Odgovor:

Predlog bodo obdelale prisojne službe Komunale in ga izvedle.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je v imenu nekaterih občanov vprašal zakaj je apartma na Pagu uvrščen med strateške objekte.

Odgovor:

Strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem je bila obravnavana in sprejeta na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je nadalje dejal, da je na hitro pregledal realizirane investicije na področju komunalne in ceste infrastrukture v letu 2017, ki so jih pripravili na Komunali. Pri nekaj investicijah je zasledil, da je bil vodja investicije in izvajalec nadzora isti. Menil je, da to ni prav.

Opozoril je tudi, da Tomaška vas ni samostojna vaška skupnost, kot je zapisano v gradivu, temveč spada pod Vaško skupnost Turiška vas. Izrekel je kritiko, da bi pripravljavec to moral vedeti. Napako je zasledil tudi pri zapisu, da je protiprašna zaščita v Škratkovi deželi bila izvedena v Tomaški vasi, zapisano pa bi moralo biti, da je le ta v Vaški skupnosti Sele Vrhe. Predlagal je, da se omenjene napake v gradivu popravijo.

Odgovor:Vodja projekta in nadzor je lahko v eni osebi.Napake bo Komunala popravila.
Vprašanje:

Ivan Gams je predlagal, da tematiko, ki jo je omenil Aleksander Hudej čimprej obravnavajo na Komisiji za ceste. Sam se dnevno vozi po cestah in niso celi odseki cest problem, problem so posamezni odseki. V času odjuge mora posebna komisija te odseke označiti in pripraviti načrt sanacije in v nadaljevanju kvalitetno sanacijo.

Odgovor:

Na sestanek Komisije za ceste bomo povabili predstavnika Zavoda za gozdove, predstavnika Komunale kot vzdrževalca. Šli bomo od primera do primera in ugotovili kakšni so primerni ukrepi.

Objavljeno:2018-01-26T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

34. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 34. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je na Podgorski cesti ob križišču pri pokopališču za smer Kotlje Podgorje, cca 100 metrov od tega križišča najprej, odcep stranske ceste v mini naselje, kjer stanujejo štiri družine in so tam tudi štirje šoloobvezni otroci. Nujno potrebno bi bilo, da se na tej priključni cesti na Podgorsko cesto uredi ustrezen prehod za pešce. Proučili že vse opcije kje bi jih lahko pripeljali iz tistega naselja, pa jih razen po nabrežinah Suhodolnice ne pripelješ preko obvoznice, ki vodi za Kotlje. Zato je podal pobudo, da se čim prej opravi strokovni pregled stanja in se predlagajo ustrezni ukrepi. Dejal je še, da je tam državna cesta

Odgovor:

Vsekakor gre za problematično lokacijo glede ureditve prehoda za pešce, saj tam ni deniveliranih površin za pešce, bližina križišča z zavijalnimi pasovi, dva stranska priključka, število pešcev ne dosega 25 pešcev na konično uro, državna cesta ipd. Vsekakor predlagamo ogled v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MOSG.

Vprašanje:

Martina Šisernik je posredovala predlog za povečanje denarne pomoči za novorojenčke. Preverila je znesek, ki je bil sprejet leta 2012. Po petih letih bi mogoče razmisli kake so možnosti, da ta znesek povečajo.

Odgovor:

Predlog bi bilo treba posredovati pravočasno, ko se pripravlja proračun. Osnutek proračuna za leto 2018 je že sprejet in z amandmajem bi bilo možno ta znesek povečati.

Objavljeno:2018-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

33. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za uvrstitev problematike hmeljarjenja v Mestni občini Slovenj Gradec na dnevni red ene od decembrskih sej. Dobil je odgovor v katerem je nakazana možnost okrogle mize, pač pa ni predlagal okrogle mize. Ponovno je podal isti predlog, s spremembo na način, da je ta možnost do 15. januarja. V kolikor ta predlog ne bi bil akceptiran, bo predlagal glasovanje o tem ali občinski svet takšen predlog podpira.

Odgovor:

Problematiko hmeljarjenja bomo uvrstili na dnevni red seje občinskega sveta, ki bo predvidoma 17. januarja 2018.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je omenil sanacijo ceste pri pokopališču v Starem trgu. Danes so ga poklicali krajani, ki tam živijo, na ogled te cesta. Zaradi senčne lege bo ostala v ledenem stanju do meseca aprila. Danes je bil eden tistih dni, ki so sredi mesta odrezani in v službo do 11. ure niso mogli z vozili. Tudi peš imajo eno in edino pot, ki je označena na lastno odgovornost. Predlagal je, da se ta postopek kategorizacije čim prej izpelje. Krajani so pripravljeni ta zemljišča odstopiti oziroma so dali donacijo za odkup zemljišč in poskušajo v naslednjem letu v rebalansu zagotoviti finančna sredstva, da se prične sanacija tega cestišča.

Odgovor:

Cesta je bila posipana s peskom okoli 11.ure. Predlog novih kategorizacij cest je že v presoji na Direkciji RS za infrastrukturo. Predvidoma bo sprememba odloka o kategorizaciji cest obravnavana na seji OS v marcu 2019.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil urejanje novih fasad na stanovanjskih blokih, ki jih financirajo stanovanjski skladi in mestna občina iz proračunskih sredstev. Prišel je zimski čas, gradbena dela pa se  izvajajo, kot da bi bilo poletje. Na stanovanjskem bloku na Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu se izvajajo zaključna dela, to je izolacija in zaključni sloj fasade in to v trenutku, ko so zunaj temperature pod ničlo. Vprašal je kdo o tem odloča, saj ti materiali na prenašajo vgradnje, če so temperature pod ničlo. Zaradi tega bodo težave čez kako leto, ko bo zaključni sloj odpadel samo od sebe, ali pa se bo skozi to strukturo videl spodnji sloj fasade. Predlagal je, da z deli prenehajo, saj bodo zaradi poškodb imeli stroške tako zasebni lastniki kot mestna občina.

Odgovor:

Mnenje svetnika bomo poslali upravljavcu večstanovanjskih objektov in ko pridobimo pisni odgovor, ga bomo posredovali svetnikom.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Objavljeno:2018-01-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

32. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je v zadnjem obdobju precej debat, javnih razprav, tudi medijskih, o hmeljarjenju v Mestni občini Slovenj Gradec. Kot predsednik ČS Polje je bi obveščen, da se ta pojav približuje neposredno naselju S8 in se te stvari dogajajo na način, s katerim občani niso zadovoljni, temveč so vznemirjeni in prestrašeni. Zaradi tega je bila 2. novembra 2017, ustanovljena civilna iniciativa, h kateri je pristopil tudi sam. Problem ni zgolj v ČS Polje, pač pa je širši. Ker pa civilna iniciativa v diskusijah  in tudi sicer v ČS Polje, stremi k konstruktivnemu odnosu do vseh akterjev, tako do mestne občine, do javnosti in do tistih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, je predlagal, da se ta tema uvrsti na eno izmed sej občinskega sveta v mesecu decembru. Na sejo je treba povabiti tudi kompetentne predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, pa še koga drugega, da bodo lahko opravili razpravo o tej temi. 


Odgovor:

Točko bomo uvrstili na dnevni red ene izmed sej občinskega sveta, smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o organizaciji okrogle mize na to temo.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga je veliko občanov vprašalo zakaj v Slovenj Gradcu ni drsališča. 

Odgovor:

O ureditvi drsališča bomo na Mestni občini Slovenj Gradec razmislili. Potrebno je poiskati tako prostor za drsališče, kot tudi ugotoviti kakšno drsališče bi bilo najbolj primerno. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je že pred časom postavil vprašanje glede optike v Slovenj Gradcu. Bilo je rečeno, da bodo na mestni občini pripravili razpis za podelitev koncesije in bi na ta način tudi občanom omogočili, da bi imeli dostop do optike.

 

Odgovor:

Strokovne službe javnega razpisa glede koncesije za optiko še niso pripravile, ker mora OS najprej v zvezi s tem sprejeti strateški dokument. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je odgovoren kaka vrsta drevja se sadi po mestu Slovenj Gradec. Lahko bi posadili sadno drevje in bi občani lahko pobirali sadje. 

Odgovor:

V Mestni občini Slovenj Gradec sadijo gorski javor, vrbo, črno jelšo in sibirsko brezo. Zasaditev je narejena na predlog kranjske arhitekte, ki je pripravila krajinsko ureditev mesta Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opozoril, da je podjetje Kostmann na območju Pameč izvajalo projekt asfaltiranja ulice in na hišni številki Pameče 40 so podali pritožbo nad opravljenim delom, ker jim ob vsakem deževju zaliva hišo in voda teče v klet. Predlagal je, da pristojne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Zadevo v Pamečah je Komunala že pogledala s predsednikom VS Pameče Troblje g. Breznikom in podala rešitev. Dogovorjeno je, da se zadeva sanira spomladi. Sanacija ne bo predstavljala večjih stroškov.  

Vprašanje:

Danica Repas je menila, če se bodo pogovarjali o nasadu hmeljišč oziroma škropljenju teh nasadov, bi bilo prav, da se pogovarjajo tudi o drugih kmetijskih kulturah. Saj ni samo hmelj, koruzo tudi škropijo. Nadalje je dejala, da jo zelo motijo individualna kurišča, kurjenje v stanovanjskih hišah in vprašala a so bile narejene že kake raziskave v mestni občini glede teh izpustov. Občani imajo pravico živeti v zdravem okolju, dihati zdrav zrak, piti zdravo vodo. Že večkrat je opozorila na to, pa ni bila slišana. V naselju, kjer živi, so ogromni izpusti iz kurilnih naprav, tudi poleti, ne samo pozimi. Dva dimnika sta celo gorela, ena hiša je zgorela, drugi dimnik se je vžgal prav zaradi stare kurilne naprave in stvari, ki jih ljudje mečejo v te peči. Vprašala je ali je možno, da naredijo raziskavo na tem področju in če je  možnost, da država ali občina da subvencije tem občanom, da zamenjajo stara kurišča, stare kurilne naprave se priključijo na energetsko obnovljive vire.  Predlagala je, da se problem onesnaževanja lotijo celostno. 

Odgovor:

Lokalna skupnost je dolžna po Zakonu o varstvu narave sprejeti Program varstva okolja. V tem programu lahko določijo vse oblike varovanja okolja. Arso je za ogrožena območja je vzpostavil moritoring zraka, predvsem mikrodelcev, žal pa mestne občine ni na ogroženem območju. Ekosklad je razpisal 100 % subvencije za zamenjavo kurilnih naprav tistim, ki so socialno šibkejši, vendar je pogoj, da ima občina sprejet odlok o varstvu zraka. Pogoj za sprejem odloka pa je, da so na ogroženem območju. Treba bo začeti izvajati ukrepe, se lotili priprave dokumentov, ki jih morajo sprejeti in izvajati tudi moritoringe. Na podlagi rezultatov bodo lahko videli kaj je tisto kar najbolj ogroža in se lotili najprej tistih vzrokov, ki so najbolj nevarni.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je v Spodnjem Razborju od Strgarja proti Velunji prišlo v enem ovinku do poseka gozda. Zdaj tam pravzaprav zeva ob cesti prepad. To so že posredovali Komunali, vendar se še ni nič zgodilo. Prej je bilo drevje ob cesti, pa so se počutili varnega. Naj ustrezne službe to pogledajo in nekako zavarujejo ta del ceste.

Odgovor:

Zaščitna ograja je že naročena in bo v najkrajšem možnem času tudi izvedena. 

Vprašanje:

Peter Cesar je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se na dnevni red uvrsti točka v zvezi s problematiko urejanja hmeljišč v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da je kulturni dom v Starem trgu v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in je v zelo slabem stanju. Menil je, da bi mestna občina morala najprej poskrbeti za svoje objekte in kulturni dom Stari trg je prav gotovo objekt, kamor bi morali vložiti finančna sredstva. Predlagal je, da poskušajo zagotoviti finančna sredstev  za obnovo tega objekta.

 

Odgovor:

Kulturni dom Stari trg ni v lastništvu Mestne občine Slovenj Gradec v celoti, ampak je v solastništvu z Kulturnim društvom Stari trg. Potrebno bo urediti lastniška razmerja in prenesti kompleten objekt brezplačno na občino, da ga bodo lahko uvrstili v program investicij. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da ima Turistično društvo Slovenj Gradec novo komisijo za ocenjevanje okolje in seveda nikoli ni bil njihov namen karkoli negativnega, pač pa vedno neka spodbuda in pa neko nadgrajevanje. Strinjal se je, da je mestna občina in pa ta občinski svet, ki različne projekte podpira, uspela izvesti ogromno dobrih projektov. Brezova metla ni bila slabo namerna in tudi župan tega ni tako vzel. Tudi v bodoče  bodo opozarjali na svetle in pa mogoče na tiste manj svetle točke, ki se pač dogajajo v tej okolici.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je predlagal, da pripravijo nov lokalni programa za kulturo za naslednje mandatno obdobje in novo Strategijo razvoja turizma v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za pripravo Lokalnega kulturnega programa bo v kratkem imenovana komisija, ki bo spremljala izdelavo programa. V strokovnih službah so že  pripravili osnutek, ki pa ga je potrebno zastaviti na bolj širok način in sicer tako, da bo vključena tudi javnost preko delavnic.

JZ SPOTUR je nosilec turizma v Mestni občini Slovenj Gradec in bo tudi nosilec naloge, da pripravi Strategijo razvoja turizma.

 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se uredi grobišče Žančani in sicer dostop ter parkiranje. Svojci, ki se poklonijo umrlim, nimajo kam položiti cvetja, odložiti sveč, nimajo parkirišča in ni pravega dostopa. Dejala je, da naj se na to vprašanje odgovori pisno.

Odgovor:

Država je na enem delu gozda, kjer je grobišče, uredila območje z obeležjem, kjer je tudi oznaka grobišča in osnovne informacije. Res pa je, da do tega prostora ni urejene poti in verjetno jo bo morala urediti mestna občina. Na mestni občini smo v okviru OPN evidentirali vsa vojna grobišča, državna komisija za evidentiranje teh grobišč jih pozna in lahko pričakujejo, da bodo zavarovana in označena na primeren način.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je povedal, da so v Pamečah že pred leti zamenjali zemljišče, na katerem naj bi se v prihodnjih letih zgradil večnamenski dom. Temu zemljišču manjka še del zemljišča v površini 900 km2, ki je potrebno odkupiti. Predlagal je, da se v proračunu za leto 2018 za ta namen zagotovijo finančna sredstva.

Odgovor:

V osnutku proračuna za leto 2018 zaenkrat ni načrtovanih finančnih sredstev za nakup omenjenega zemljišča v Pamečah.  Proučili bomo možnost, da se le to uvrsti v proračun ob povečani zadolžitvi.

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje čestital predsedniku Turističnega društva Slovenj Gradec Petru Cesarju za dobro delo društva in tudi letos so izvedli nagrajevanje tistih, ki imajo urejeno okolico. Uvedli so tudi novo kategorijo za tiste, ki nimajo dobro urejene okolice in jim podelili brezovo metlo. To metlo je prejel župan za slabo vzdrževane bregove vodotokov, čeprav vedo, da so v lasti in v upravljanju države. Pa nič hudega, ta kategorija je čisto v redu in župan bo to metlo tudi dobro uporabil. Rad bi pa, da bi Turistično društvo kdaj omenilo tudi pridobitve,  ki jih mestna občina naredi v svojem kraju ali pa v širši okolici. V tem mandatu so jih naredili kar nekaj.

Odgovor:
Vprašanje:Janez Potočnik je pripomnil, da je nov most pri pokopališču ponoči močno osvetljen in občani opozarjajo, da je ta svetloba moteča. Predlagal je, zmanjšajo osvetlitev
Odgovor:

Na mestno občino je prispelo že več pripomb, da je most preveč osvetljen, zato bodo strokovne službe na to opozorile projektanta, ki bo podal rešitev.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da se na Legnu obnavlja državna cesta in ves izkopani material deponirajo v bližini gasilskega doma na Legnu. Domačini opozarjajo, da so se začele resne poškodbe na vozišču. Cesta je občinska, že tako v slabem stanju, zdaj pa vozijo po njej težki kamioni in je cesta zelo poškodovana. Predlagal je, da strokovna komisija to oceni in ko bo investicija zaključena, je potrebno to škodo sanirati.

Odgovor:

Strokovne službe bodo zadevo preverile in ustrezno ukrepale.

 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je vprašal ali je mestni občini uspelo pri izgradnji Legenske ceste, kjer ima država težave z lastnikom, le tega prepričati, da bo odstopil zemljišče. Pogovarjali so se o tem, da bi mestna občina pri tem sodelovala  kot mediator. 

Odgovor:

Z lastnikom zemljišča se ni bilo možno dogovoriti, zato bo država uvedla postopek razlastitve.

Vprašanje:

Danica Repas je opozorila, da pri trgovini Pikapolonica na Glavnem trgu ni javne razsvetljave. Zvečer je tam zelo temno in lahko se kdo poškoduje. 

Odgovor:

V ulici javne razsvetljave res ni. Takoj po sprejemu proračuna za leto 2018, bo občinska uprava lahko pristopila k realizacije javne razsvetljave.

Objavljeno:2017-12-04T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

31. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan zaradi javnosti predstavi izgradnjo in ureditev vodometa na krožišču pri bivši Nami, saj med občani krožijo različne informacije.

Odgovor:

V javnosti se pojavljajo pomisleki o smiselnosti te investicije. Poudariti je potrebno, da  je občinski svet v okviru sprejemanja proračuna 2017 in prvega rebalansa ta projekt potrdil. Proračunska postavka znaša 160.000 evrov. Ideja o vodometu je nastala že ob sami izgradnji krožišča, zato so takrat že izvedli določena dela, vendar do realizacije ni prišlo. Vodomet, ki bo dokončan v letu praznovanja 750 letnice mestnih pravic, bo trajen pomnik temu jubileju, hkrati pa bo s tem mesto še bolj urejeno in privlačno. To investicijo, ki ne spada med osnovno infrastrukturo, je zato treba presojati s širšega vidika. Včasih se je potrebno odločiti tudi za pogumnejše projekte, ki v mestu ostanejo in bodo kasneje vsem v ponos. 

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje povedal, da je v soseski S8 v zadnjem času prejel precej pripomb, da je vse zasuto z listjem. Vedo, da je jesen in odpada listje, zato daje pobudo, da Komunala le to počisti, da se bodo  videle vsaj talne označbe.

Odgovor:

Občinska uprava je že naročila Komunali, da ustrezno ukrepa.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo, da Komunala čim prej pripravi program za ureditev in obrezovanje drevoredov in nasadov, ki so v soseski S8. En del le teh je obnovljenih in vzdrževan, drugi del pa je precej opustel in je potrebno, da se temu posvetijo konkretne aktivnosti.

Odgovor:

Dosedanje obrezovanje dreves na javnih površinah v naselju S8 potekalo na podlagi ogleda hortikulturne komisije, katerega opravi v začetku leta. Obrezovanje se dogovori na samem ogledu in ga na tak način potem izvedemo.

Strinjamo se, da se pripravi celovit program nege, oz. obrezovanja drevja in grmovnic v naselju S8, tako za javne površine, kot površine katere spadajo k etažnim lastnikom. Nosilec programa naj bo hortikulturna komisija, seveda v sodelovanju z našim podjetjem, ki je v vlogi vzdrževalca javnih površin in upravnika večstanovanjskih objektov v soseski S8. Prav pa bi bilo, da se vključijo tudi nadzorni odbori, kot predstavniki lastnikov stanovanj.  

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se na Štibuhu od Toplarne v smeri rekreacijskega dela fitnesa v naravi, spremeni prometni režim. Tam je prometni znak, ki uporabnikom fitnesa preprečuje, da bi se zapeljali do tja, medtem ko imajo lokalci svoje obvoze. Naj strokovne službe opravijo ogled in prestavijo  omejitveni prometni znak vsaj do fitnesa ali pa postavijo dodatno tablo za uporabnike fitnesa, kjer je urejen parkirni prostor, da se ne čutijo kot kršitelji tisti, ki se tja pripeljejo.

Odgovor:

Prometni znak bomo prestavili za Fitnes na prostem.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se zaradi priprave osnutka proračuna za leto 2018 čim prej sestane Komisija za cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan. 

Odgovor:

Sestanek Komisije za komunalno cestno infrastrukturo bo v prihodnjih dneh.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da Komunala do praznika Dan spomina na mrtve uredi tudi vsa pokopališča.

Odgovor:

Občinska uprava je Komunali že naročila, da do omenjenega praznika uredi pokopališča.

Vprašanje:Izrekel je pohvalo organizatorjem prireditve Škratkova dežela, ki je ena od bolj odmevnih prireditev v Mestni občini Slovenj Gradec. Prinaša pa tudi zahvalo družine Kragelnik, da se je v letošnjem letu na tem območju uredila protiprašna zaščita ceste. 
Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so na prejšnji seji razpravljali kaj dobi mestna občina iz naslova Koroške razvojne regije. Sam ima sklep prvega dogovora za razvoj Koroške razvojne regije, kjer so navedeni štirje projekti in nobenega projekta ni iz Mestne občine Slovenj Gradec. Zanima ga ali bodo projekti mestne občine uvrščeni v nadaljevanju ali sploh ne bodo uvrščeni.

Odgovor:

Projekti, ki jih bo MOSG financirala s pomočjo instrumenta »Dogovor za razvoj regij« bodo vključeni v t.i. drugi dogovor, ki bo sledil drugemu pozivu MGRT. Mednje lahko uvrstimo:

-          Izgradnja aglomeracij vodovoda nad 10.000 PE in vgradnja čistilne naprave na zajetju vodovoda Suhi dol.

-          Kolesarske povezave med večjimi kraji za izboljšanje trajnostne mobilnost ( pogoje izpolnjuje kolesarka Kotlje – Slovenj Gradec)

-          Ekonomsko poslovna infrastruktura ( le v primeru znanega investitorja )

-          Izdelava projektne dokumentacije za ceste, ki se navezujejo na jedrno omrežje: južna obvoznica SG.

Indikativna lokacija sredstev za SG znaša 4,8 milijona evrov.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da se je na cesti Klanec – Perjak - Hlade pred dvema mesecema pojavila zapora ceste in ga zanima kaj je vzrok. Ta cesta je lokalna in pelje preko zasebnih zemljišč, ni odmerjena, gre tudi preko dvorišča ene od kmetij. Nenazadnje je ta povezava pomembna tako za tamkajšnje stanovalce, kot tudi za pošto.

Odgovor:

Predmetna cesta je kategorizirana kot JP, vendar je v delu, kjer je sedaj postavljena zapora v lasti fizične osebe, kar pomeni, da lastninsko pravno stanje v tem delu ni urejeno na način, da bi bila celotna trasa JP v lasti občine. Občinska uprava bo poskušala doseči dogovor z lastnikom o odkupu dela ceste, če do dogovora ne pride, lahko ali sprožimo postopek razlastitve v skladu z določbami ZUreP-1 ali sprejmemo nov odlok o kategorizaciji s katerim  iz obstoječe JP izvzamemo sporni del.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je pripomnil, da se pripravlja proračun za naslednje leto, v katerem bi moralo biti več denarja za ceste. Letos so obnovili veliko objektov za področje družbenih dejavnosti, v naslednjem letu pa bi namenili več za ceste, ki so velik problem. Veliko se je govorilo o javno  zasebnem partnerstvu in župan je za en medij izjavil, da je to poskušali sprovesti, ampak so bila nasprotovanja v občinskem svetu. Predlagal je, da to točko uvrstijo na dnevni red seje občinskega sveta.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile ustrezen predlog, da se v proračunu 2018 za ceste nameni več denarja. 

Župan je v pogovoru za Radio Velenje izjavil, da je predlagal model financiranja izgradnje cest po vzoru občine Šoštanja in mestne občine Velenje, vendar ocenjuje, da za takšen projekt v MOSG zaenkrat še ni politične volje. Zato bo občinska uprava pridobila dodatne strokovne podlage, ocenila prednosti in slabosti, tudi morebitni izpad prihodkov  Komunale iz naslova zimsko letnega vzdrževanja cest in nato predlagala obravnavo javnega interesa na Občinskem svetu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil zaselek Plešivec pod Uršljo goro, kjer mestna občina prodaja dva objekta. Navedel je tudi ostale objekte, ki so v zasebni lasti.  Doreči bi morali, kaj bodo s tem zaselkom, ali bodo tu razvijali turizem, imeli stanovanja oziroma vse skupaj podrli. Treba bi bilo določiti namembnost. 

Odgovor:

Objekti in zemljišča na območju Plešivca, ki so v lasti MOSG se na podlagi sklepa Občinskega sveta prodajajo. Na prvo  javno dražbo se ni prijavil kakšen kupec, zato bomo dražbo ponovili.

Dejavnosti, ki so dovoljene na tem prostoru, so opredeljene v OPN.

Vprašanje:

Ivan Gams je prav tako omenil slabo stanje cest in se strinjal, da pripravijo podatke v zvezi z javno zasebnim partnerstvom, kar bi bila dolgoročna rešitev, kratkoročna rešitev pa je najbrž skupni javni razpis.

Nadalje pa je še omenil, da je izgradnja ceste Ribič Brde zahtevala visoka finančna sredstva, še posebej ob dejstvu, da na tem območju ni problematičen teren.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je dejala, da je od v februarju sprejetega DIIP-a za degradirano območje Mercator, kar nekaj sprememb. Govori se tudi dražitvi projekta izgradnje bazena. Prav bi bilo, da bi na eni izmed naslednjih sej pridobili informacije kako ta projekt poteka, v kateri fazi je, kako se pripravlja, kakšna je predvidena končna izvedba, še zlasti pa cena investicije in kakšno investicijsko vrednost je proračun sposoben prenesti.

Odgovor:

Aktivnosti pri projektu potekajo v skladu s sprejetimi dokumenti in navodili posredniških organov za izvajanje mehanizma CTN.

Podrobneje bomo stanje na projektu predstavili na naslednji seji, ko bomo obravnavali investicijski program.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se strinja z vsemi, ki so govorili o problematiki cest. Predvsem pa je sedaj, ko že pripravljajo proračun za leto 2018, vesel stališča Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, da se za investicije v izgradnjo cestne infrastrukture pripravi skupen javni razpis. S tem bi verjetno lahko dosegali večji nabor možnih izvajalcev in tudi nižje cene. O tem velja razmisliti v pripravi za naslednje leto.

 

- Nadalje pa je omenil prvo točko dnevnega reda, to je OPN. Za pojasnilo interesirani javnosti bi vendarle bilo o tem treba povedati kaj več. Po njegovem mnenju in mnenju njihove svetniške skupine je to ena najpomembnejših točk v tem sklicu. Namreč po dolgih letih je sprejet prostorski plan in ljudje bodo lahko začeli uresničevati svoje dolgoletne želje, ali jih tudi nekateri ne bodo mogli in bodo vsaj vedeli pri čem so. Povedal je, da so se aktivnosti v zvezi s prostorskim planom pospešeno začele pravzaprav z rednim nastopom mandata župana Andreja Časa in mu je takrat dal tudi neke nove poudarke, kot so trajnostni razvoj, širitev mesta navznoter, varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in gospodarski razvoj. Seveda so mestni svetniki pri tem zelo dobro sodelovali, posebej pa je treba  pohvaliti strokovne službe na mestni občini, predvsem gospod Lužnikovo in mag. Boštjana Temnikerja. Saj niso vsi zadovoljni s tem prostorskim planom, očitno tudi znotraj svetnikov ne, je pa le dobra podlaga in živa materija, ki jo bodo lahko takoj začeli tudi spreminjati v dobro ali zadovoljstvo tistih, ki v tem aktu niso bili uspešni oziroma niso našli podlag za svojo rešitev. Menil je, da so izpustili temeljitejšo obravnavo te točke dnevnega reda in se mu je zdelo potrebno, da se tukaj ustavi in kaj pove okoli tega. 

Odgovor:
Vprašanje:Bojan Navodnik je izrazil upanje, da bodo našli skupno rešitev za zagotovitev finančnih sredstev, da se večjemu številu osnovnošolskih otrok omogoči brezplačen prevoz v šolo. 
Odgovor:

Merila glede pravice do brezplačnega organiziranega prevoza so določena z določili 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16). Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec pa je s sprejetim Pravilnikom o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) sprejel dodatna merila glede pravice do vključitve v organiziran prevoz z doplačilom.

 

V kolikor bi želeli zagotoviti prevoz še večjemu številu otrok bi bilo potrebno sprejeti nov pravilnik, s katerim bi se opredelila nova merila glede pravice do vključitve v prevoz. V šolskem letu 2017/2018 je od skupno 1.558 šoloobveznih otrok 350 učencev upravičenih do brezplačnega organiziranega prevoza, 43 učencev pa je vključenih v organiziran prevoz z doplačilom.

 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je na prejšnji seji opozoril na problem zasedenosti dovoza do stanovanja invalida na Tomšičevi 47 v Slovenj Gradcu. Z odgovorom ni zadovoljen in verjetno je šel nekdo iz občinske službe pogledati stanje v dopoldanskem času, ko so vsi v službi. To je treba pogledati  večkrat in spremljati več dni. Še enkrat je opozoril, da je tam zaparkiran dovoz do stanovanja do invalida in predlagal, da se uredi prometna  signalizacija.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je kot podpredsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe povedal, da so se na odboru dotaknili ureditve komunalo cestne infrastrukture. Pogosto se dogaja, da je za posamezne investicije potrebno zagotavljati dodatna finančna sredstva in marsikdaj se potem zdi, kot da se ponudniki dogovarjajo glede cen. Predlog je seveda bil tak, da se te stvari dejansko začnejo drugače načrtovati, poleg tega je potreben boljši nadzor nad tem, tudi med gradnjo. To so pač bili pomisleki in prav je, da je treba pridobiti podatke od Komunale in bodo o tem lahko razpravljali.  

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da se strinja glede cest z marsikaterim stališčem. Nato pa je izrekel zadovoljstvo, da za Erčev most ni bilo potrebno zagotavljati dodatnih finančnih sredstev in nadalje tudi, da so rekonstruirali cesto Ribič – Brde, tako s strani Mestne občine Slovenj Gradec kot s strani Občine Mislinja  

 

- Nato je dejal, da ne glede na to, da so zelo različni pomisleki v zvezi z pokritim bazenom, bi rad še enkrat podprl vsa prizadevanja organov, ki pripravljajo dokumentacijo, da se bo ta projekt v naslednjem obdobju realiziral. Predvsem zaradi tega, ker morajo izkoristiti finančne potenciale, ki so zagotovljeni skozi kohezijska sredstva vzhodne regije. Že večkrat je debatiral, da morajo stisniti moči in podpreti to realizacijo. Pokrit bazen so sanje iz preteklosti in perspektiva za prihodnost. Rešeno bo vprašanje za starejše, mlajše, srednje in otroke in to je interes občanov mestne občine, tako zimski kot letni bazen. Letošnja sezona je dober pokazatelj. Ljudje so bili zadovoljni, sezona je bila sončna, uspešna in atraktivna. Izrazil je upanje, da bodo svetniki podprli, da bi v istem paketu zgradili še dva odprta bazena. Ponovno je predlagal, da podprejo ta projekt. 

Odgovor:
Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da so sprejeli DIIP v katerem je bil skate park, bazen in naravno kopališče. Razlog je bil ta, ker je bila prvotna ideja, da se odprt bazen pokrije in pa tudi, da je problem zgraditi naravno kopališče na hribčku, kjer je danes odprti bazen. Zdaj je zadeva verjetno drugačna, glede na to, da niso uspeli pridobiti dela zemljišča in to naravno kopališče odpade. To pomeni, da bo na tem prostoru skate park, pokrit bazen in pa zunanji bazen. Njegova pobuda je sledeča, ne razume zakaj bi podirali zunanje kopališče in na tem mestu zgradili pokritega, zraven pa naredili zunanjega. Obstajajo določene tehnologije, ki ne glede na to kakšne so školjke, to funkcionira. Ko bodo prišli z kakršnokoli idejo kako bi naj to bilo na koncu oblikovano je prav, da so zraven izračuni koliko stane rešitev tega, izgradnja recimo na tem mestu pokritega bazena in koliko bi stalo, če bi ta odprt bazen, ki je že, nadgradili s školjko iz prokroma in zraven zgradili pokriti bazen. 

Odgovor:

MOSG je že v 2016 naročila preverbo školjke obstoječega letnega bazena Zavodu za raziskavo materialov (ZRMK). Študija je pokazala, da je material školjke bazena v takšnem stanju, da je potrebna novogradnja. MOSG je ravnala v skladu z zaupanjem v strokovno mnenje najbolj priznane slovenske institucije na področju gradbeništva. Na osnovi študije ZRMK je bila izdelana projektna naloga za javni natečaj za projektiranje zaprtega bazena na lokaciji sedanjega letnega bazena. 

Vprašanje:

Franc Pečovnik je predlagal, da naj bo gradivo glede javno zasebnega partnerstva za komunalno cestno infrastrukturo za občinski svet pripravljeno kvalitetno, tako, da ga bodo vsi razumeli.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je na pokopališču v Starem trgu v zelo slabem stanju mrliška vežica, predvsem streha. Predlagal je, da pristopijo k sanaciji zgradbe. 

Odgovor:

Z Komunalo se o sanaciji že pogovarjamo in bodo  zamenjavo strehe uvrstili v enega izmed prihodnjih proračunov. 

Objavljeno:2017-11-14T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

30. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik se je občinskemu svetu zahvalil za podporo za rešitev prostorskega problema na šoli na Selah. Večkrat je izpostavljal ta problem in podpora nujnemu projektu na visokem nivoju je bila vedno soglasna. Ogromno so naredili za ta del mestne občine in pa za Vaško skupnost Sele Vrhe. Na otvoritvi so ugotavljali, da so zagotovili ustrezne prostore za Podružnično šolo na Selah in tudi za vrtec. Ob novi opremi in ogrevanju bo ta šola v naslednjem letu, ko praznuje 120 letnico obstoja,  dobra zasnova razvoja dela v kraju. Menil je, da so taki projekti dolgoročno pomembni tako za obstoj mestne občine kot za podeželje, je pa med redkimi podružničnimi šolami, kjer je tudi za naslednja leta zagotovljeno ustrezno število učencev.

 

Druga zahvala pa gre za območje Gmajne. Prireditev v Škratkovi deželi je ena od najbolj odmevnih v mestni občini in tudi prisotnost obiskovalcev iz leta v leto raste. Namenjena je sicer najmlajšim, pa tudi starejšim, od tega lahko nekaj odnesejo, ohranili so eno dobro zasnovo in zadevo iz zgodovine. Zagotovili pa so tudi vsem občanom, ki živijo ob tej cesti, ki vodi iz Starega trga na Gmajno, iz Gmajne na Sele, da lahko bolj normalno živijo ob tej cesti. Na petih delih oziroma za pet gospodinjstev, skupaj 520 metrov asfalta je velika pridobitev za Gmajno. Občani so že na otvoritvi izražali zahvalo, sam jo prinaša občinskemu svetu, županu in vsem ostalim, ki so k temu pripomogli. 










Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so v sredini prejšnjega meseca praznovali občinski praznik in omenil osrednji dogodek na Glavnem trgu. Bilo je veselo, bilo je pestro, ljudje so se veselili, žal pa mu je, da je to veseljačenje prešlo meje in je prišlo do vandalizma. Ne more se strinjati, da dopuščajo, da ljudje urinirajo v okolici cerkve, da urinirajo po parku, ne more dopuščati, da še vedno stojijo avtomobili pravzaprav pred brado spomenikov častnih občanov in imajo tak odnos do častnih občanov na Sokličevem trgu. Najbolj žalostno pa je, da je v nočnih urah vandalizem presegel meje in so zmetali iz oken nekaj tistih korit rož, kjer se še stanovalci borijo na Meškovi ulici, da bi bila ulica prijazna, lepa in pa zanimiva. Ljudje so ogorčeni, razočarani, obupujejo in prosi, da si ne zatiskajo oči pred vandalizmom, ki očitno je v mestu prisoten. Ljudem povzroča slabo voljo, da ne govori o prekomernem hrupu, razbijanju in pijančevanju. Tam so razbili tudi okno, rolete in marsikaj se je dalo videti, tako, da bi priporočal neko strategijo v mestni občini, da ta vandalizem rešijo. Že sredi leta je podal predlog na Komisijo za hortikulturo, da bi se denar in bi se tem stanovalcem, ki se še želijo ukvarjati s cvetličenjem in z olepšanjem ulic, prispevali kakšen eur za sadike.

Odgovor:

Prireditve smo v letošnjem letu v veliki meri letos preselili na dvorišče Rotenturna, da bi zmanjšali obremenitev Trga svobode. Ena prireditev je potekala na Trgu svobode, prvi dan je minil normalno, z velikim številom obiskovalcev, drugi dan, ko je bilo pa manj obiskovalcev, pa se je na Meškovi zgodil ta primer vandalizma, ki pa ni nujno povezan s to prireditvijo. Še na eni drugi lokaciji se je to zgodilo. JZ SPOTUR je kot organizator prireditve dal tudi ovadbo na policijo proti neznanemu storilcu, kakšni bodo izsledki, bodo pa videli. Problemov v zvezi s prireditvami se na mestni občini zavedamo. Prebivalcem, ki so prizadeti se opravičujemo in se nagibamo k temu, da je treba poiskati neko drugo rešitev za te prireditve. V mestu je res najlepše prizorišče za prireditve, vendar so težave s prostori okrog cerkve, okrog parka in v zvezi s prebivalci, ki tam živijo.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je prisotne seznanil, da od 1. oktobra 2017 dalje v Slovenj Gradcu nimajo več tudi izpostave DURS-a. Kdor ima opraviti karkoli na davkariji, mora v Dravograd, ne več na Meškovo 21.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da o Telekomovih kablovodih govori že tri leta, kabli še vedno ležijo po zemljiščih teh ljudi, ki so nekoč dali soglasja, danes so jim pa v napoto. Drogovi, žice, kabli, vse je še pravzaprav nepospravljeno, ali pa da ne bo krivičen do firme, velik del tega je še nepospravljen in ne razume, da se ne da dogovoriti s temi koncesionarji, da to pospravijo. Ljudje so dali zastonj zemljišča, celo delovne akcije so bile, prispevali so sredstva, prispevali so les, danes pa firma ne poskrbi za odstranitev tega s tujih zemljišč. Predlagal je, da mestna občina oziroma odgovoren za to še enkrat pošlje dopis na Telekom, naj pregleda te svoje linije in naj vendar enkrat to uredi. 

Odgovor:

Na  Telekom smo poslali že dva dopisa, vendar očitno nismo bili dovolj uspešni. Telekom bomo ponovno pozvali k odstranitvi kablov.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je dejal, da so ga na zadnjem sestanku Vaške skupnosti Šmartno prosili, da vpraša kdaj bo narejen projekt za pločnik Šmartno Krnice, kako daleč je s tem projektom, če je že finančno opredeljen in kdaj bodo pričeli z delom. 

Odgovor:

Pločnik bo potekal po spodnji strani na enostavnejši način, ki bo tudi nekaj cenejši, predvsem bo okoljsko bolj sprejemljiv, vključuje tudi sanacijo ceste na skoraj celotnem poteku od prekinitve pločnika navzgor do Sv. Jurija in tudi sanacijo plazišča za odvodnjavanje, na obeh straneh ceste. Ker je geomehanik podal še pripombe na projekt glede zagotavljanja stabilnosti ceste, ki zdaj ne dosega, so projektantu naročili še dodatne ukrepe na cestišču, ki bodo zagotovili zahtevano varnost oziroma stabilnost ceste. Sama izvedba bo enostavnejša, ker ne bo opornih zidov, betoniranja, ampak gre za nasipe, pa v eni meri tudi za armirano zemljino in v manjšem delu za betonske oporne zidove. Projekt je po projektantski oceni vreden nekaj čez 200. tisoč eur, z dodatki bo verjetno nekaj več, prvotni projekt, ki je pa bil v drugačni izvedbi z betoniranjem opornih zidov, pa je bil po projektantski oceni vreden 285. tisoč eur. Ko bodo dobili še dopolnitev, bo razpis za izvajalca del. V rebalansu bo potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva


Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je glede priključitve na kanalizacijski vod naselje Špegel – Stopernik.
Odgovor:

Izgradnja kanalizacije Šmartno 3 se nadaljuje, naselje proti Stoparniku je že v podaljšku in ni vključeno v to fazo, ki se bo kot naslednja izvajala v Šmartnem.

Vprašanje:

Danica Repas je predlagala, da bi Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k ureditvi trgovine z živili. Namreč gre za to, da v samem mestu živi ogromno ljudi, ki so starejši in zelo težko pridejo do kakršenkoli živilske trgovine, zdaj sploh, ko je še Aroma zaprta. V bistvu bi bilo treba nekje v centru mesta urediti trgovino z osnovnimi živili. Pa še en problem je, če bi bila to franšizna trgovina kakršnega koli trgovskega centra je predlagala, bi bile tudi cene take kot v trgovskih centrih. Opaža namreč, da so v franšiznih trgovinah cene precej višje kot pa v trgovskih centrih. 

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da sicer podprla kolegico Danico Repas, da bi morali razmišljati v to smer, samo mestna občina trgovine ne bo odprla. Vedo pa, da imajo pomoč na domu, mogoče pa v tem okviru poiščejo osebo, ki bo pomagala tem ljudem.

 

Nadalje pa je dejal, da je Telekom precej teh kablov odstranil, zdaj je treba pač še evidentirati, kjer še ni. To pa lahko preko vaških skupnosti. Predlagal je, da strokovne službe posredujejo še en dopis in se zahvalijo za vse, kar so odstranili in prosijo, da odstranijo še tisto, kar še niso.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo romarskega doma na Razborju.

Odgovor:

Tri dni pred oddajo vloge, ki je bila pripravljena, so avstrijski partnerji odstopili od projekta. Glede na to, da še ta projekt sploh ni bil prijavljen, bi ga uvrstili v program LAS MDD.

Vprašanje:

Zala Kutin se je pridružila mnenju svetnika Petra Cesarja, ki je govoril o vandalizmu v mestu Slovenj Gradec ob javnih prireditvah. Tudi sama javno obsoja tovrstna dejanja, vendar bi pa rada poudarila, da so tovrstne prireditve pa verjetno zelo dobrodošle za občane in ne smejo pustiti, da bi tovrstna dejanja na nek način preprečila v bodoče te javne prireditve. Mogoče pa bi na teh javnih prireditvah dali večji poudarek varnosti. Kot mestna svetnica je tudi obsodila dejanje, ki se je v tem tednu zgodilo svetniku Borisu Raju.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se kljub vandalizmu seveda ne bo spremenil kot občinski svetnik in kot oseba, zlasti je trdno prepričan, da bo še naprej deloval v prid lokalne skupnosti tako kot doslej in ga vandali in razni primitivneži ne bodo vrgli iz tira in ga odvrnili od mojih ciljev, ki jih ima v življenju in hvala kolegici za podporo in tudi vsem ostalim.

  

 

- Nadalje je pohvalil organizatorje kuhanja na Glavnem trgu, katerega so bili udeležene ekipe vaških in četrtnih skupnosti. Mora reči, da so imeli vsi skupaj na čelu z organizatorji veliko sreče z vremenom in s pogoji izvedbe tega dela prireditve, ki je za občino gotovo ena po izjavah mnogih, s katerimi se je pogovarjal, najbolj pristnih. Mestna občina občina s svojo gesto finančne podpore tem, ki se teh kotlov in teh skupin udeležujejo, omogoči, da potem občanke in občani testirajo to, česar so kuharji sposobni. Tudi organizator, kar se ureditve samega prostora in povezave s slavnostnim koncertom ansambla Štirih kovačev, so zadevo uredili brezhibno in mora reči, da so tudi občani to ocenili kot zelo dobro in uspešno. Zato se mu zdi prav, da tudi na tem mestu izrazi pohvalo in to je tudi spodbuda organizatorjem in vsem nam za bodoče, podobne prireditve.

 

- Po mnogih akcijah in naporih so uspeli zaključiti popolno obnovo dela Tomšičeve ulice, to je preplastitev, nove instalacije, sistemi, tudi prometni režim, tako da mora v imenu vseh krajank in krajanov oziroma prebivalcev tega dela na Tomšičevi, pa tudi Četrtne skupnosti Polja, izraziti zahvalo in pohvalo vsem, ki so to omogočili, zlasti pa strokovnim službam, nadzornikom in organizatorjem izvajanja te investicijske dejavnosti. 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se je nanj obrnilo v zadnjem času kar precej vrtičkarjev in vrtičkaric, ki so prisotni dejavnik v  ČS Polje in ob njej pri reki Mislinji. Prosijo ga in dajejo pobude, da jim mestna občina dovoli imeti postavljene  rastlinjake čez zimo. Nelogično in nesmiselno je, da ljudem omogočijo, da si kupijo ali dajo izdelati rastlinjake z določeno rekonstrukcijo, po dimenzijah, ki je seveda po aktih mestne občine, potem pa morajo v začetku novembra vzeti škarje in porezati plastiko, ker je drugače ne morejo sneti. To je postalo velik moteč element v odnosu do vrtičkarjev in do te njihove imovine. Sam bo podal pobudo za spremembo odloka in pravilnika glede ureditve teh vrtičkov. 

Odgovor:

Ne strinjamo se, da bi tolerirali razcefrane polivinile preko zime, saj kazijo izgled mesta.  Bomo pa razmislili, da jim damo na voljo prostor, kjer bodo lahko omenjene rastlinjake čez zimo shranili. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je predlagal, da v prihodnjem proračunu zagotovijo finančna sredstva in vsem šoloobveznim otrokom zagotovijo brezplačen prevoz do šole. Predlagal je, da strokovne službe pripravijo izračun, koliko finančnih sredstev bi bilo potrebnih.

 

Odgovor:

Šolski prevozi se zagotavljajo brezplačno tam, kjer so po zakonu upravičeni. Tudi nadstandard je  omogočen s simboličnim plačilom, seveda pa vsi otroci ne morejo imeti prevoza, zaradi bližine šole ali zaradi zagotovljenih varnih poti do šole. Vsepovsod tam, kjer to ni omogočeno, pa nudimo prevoz. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je povedal, da je na Tomšičevi ulici 47 v pritličju stanovanje za invalide, ki ima svoj dovoz. Vendar je ta dovoz nenehno zaradi parkiranja avtomobilov zaseden in nimajo nemotenega dostopa do stanovanja. Predlagal je, da pod nujno uredijo talno signalizacijo, da bo vidno, da se tam ne sme parkirati.

Odgovor:

Občinsko redarstvo v tem delu ne opaža, da bi bil dovoz nenehno zaparkiran, prav tako tudi občan ni podal kakšne prijave glede tega. Vsekakor bomo v okviru rednih nadzorov nadzirali tudi ta dovoz kot dosedaj. Talno signalizacijo pa bomo obnovili.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je opomnil, da so se že pred nekaj časa na sestanku ČS Stari trg dogovorili, da bodo osvetlili del območja pri cerkvi v Starem trgu. Predvsem zaradi varnostnih težav, ki nastajajo, pa ostajajo malo prikrita, pa zaenkrat rešitve še ni. 

Odgovor:

Mestna občina je posredovala dopis Škofiji Maribor, pa odgovora ni bilo. Če ne bo drugače, bodo morali finančna sredstva zagotoviti v proračunu.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je v naselju od pokopališča v Starem trgu proti Podgorju veliko majhnih otrok in starši si želijo športno igrišče. Predlagal je da se prouči možnost izgradnje take športne površine nekje na levem delu Podgorske ceste proti Podgorju, nekje na lokaciji med kmetijo Fišer in fitnesom, da ne bi bilo treba otrokom prečkati glavne ceste.

Odgovor:

Pobuda je vsekakor upravičena, v proračunu 2018 bo treba predvideti postavko za igrišče.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil Odlok o protiprašni zaščiti in v vprašal kakšne so aktivnosti na tem področju. 

Odgovor:

Javni razpis za protiprašno zaščito je bil objavljen, komisija je zaključila svoje delo in pripravila izbor desetih protiprašnih zaščit. Pozvali so Komunalo, da oceni vrednost teh desetih protiprašnih zaščit, potem se bomo pa  pogovorili s prijavitelji, na kakšen način bo to njihovo sofinanciranje.

Vprašanje:Ivan Gams je menil, da je o razpravi glede rastlinjakov treba razmisliti. Tisti, ki so zanemarjeni, jih je treba podreti, tiste, ki so jih kupili in sami sestavili in imajo folije pet let garancije, pa bi lahko pustili
Odgovor:
Vprašanje:

Bernard Rutnik je dejal, da je tudi ČS Center obravnavala problematiko glede zaprtja trgovine Aroma. Predlagajo, da bi mestna občina pomagala k ustanovitvi enega lokala v okviru sedanjih trgovskih centrov in bi bile v tej trgovini tudi iste cene kot so v trgovskih centrih. Res je, da imajo v mestu precej starejših ljudi in invalidov.

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Objavljeno:2017-10-18T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

29. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal koliko ljudi čaka na možnost gradnje različnih objektov zaradi nesprejetja OPN. Pri tem je omenil posameznike, ki bi želeli graditi hleve in gospodarska poslopja, pa zaradi nesprejetja OPN tega ne morejo izvesti. 

Odgovor:

Nimamo podatka koliko kmetij je, ki čakajo na nov prostorski akt, da bodo lahko uresničili svojo namero. Sama ve za eno osebo, ki se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic v zvezi z izdelavo aktov. Varuhinji smo posredovali korekten odgovor in tudi varuhinja se je strinjala z našo obrazložitvijo in izrazila željo, da jo obveščamo o hitrosti postopka sprejemanja. Drugih takih primerov trenutno ne pozna, bo pa seveda pokazal čas, koliko bo teh kmetij, ko bo odlok sprejet. Zakon o kmetijskih zemljiščih že od zadnje spremembe omogoča tudi gradnje na kmetijskih zemljiščih, v kolikor se za to sprejme OPPN. Tovrstne postopke smo v mestni občini že vodili in tudi sprejemali takšne odloke. S spremembo tega zakona, je preverjanje izpolnjevanje pogojev padlo na občino. Če bi kakšen kmet nujno potreboval kakšen objekt, bi se verjetno tudi odločil za ta postopek. Tako, pa teh pobud nimamo.

Vprašanje:Peter Cesar je omenil OPN v delu, kjer imajo trajne nasade, opredeljene na področju Pameč in sicer površine za rastlinjake. Kolikor ima informacije so tudi hmeljišča ena od vrst trajnih nasadov in vprašal je ali ima Mestna občina Slovenj Gradec kakršno koli strategijo o umeščanju trajnih nasadov oziroma hmeljišč na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Odgovor:

Trajne nasade urejata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Pravilnik o registriranju kmetijskih dejavnosti. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, ki je osnovni dokument, na osnovi katerega se OPN izdeluje, določa namensko rabo in jo po novem razširja. Med namensko rabo, ki jo določa prostorski akt sodijo stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča (prva in druga območja), potem gozdna zemljišča, vodna zemljišča in pa druga zemljišča. Spremenjena namenska raba zemljišč v coni v Pamečah, pa sodi med proizvodne dejavnosti, ki se po novem zopet delijo na površine za industrijo, za gospodarsko dejavnost in pa kmetijsko zemljišče za intenzivno predelavo rastlin in seveda tudi živali. Trajni nasadi ne sodijo med namensko rabo zemljišč. V prostorskih aktih občin Slovenije teh območij (trajnih nasadov) ne moremo predvideti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je predlagal, da strokovne službe pripravijo poročilo glede prodaje Nove opreme, koliko finančnih projektov so namenil za nakup, koliko za projekte in koliko so jih pridobili s  prodajo.

Odgovor:

1. Nakup in prodaja Nove opreme

 

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

12.696,00

610.000,00

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

V tej fazi ne prodajamo dveh parcel ob obvoznici, ki ju moramo delno varovati za

bodočo razširitev severne obvoznice in sicer:

Parcela 309/8

828,00

39.785,40

48,05

Parcela 311/4

880,00

42.284,00

48,05

Skupaj

1.708,00

82.069,40

Kontrola nakupa in prodaje za 10.871,00 m2:

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

10.871,00

522.351,55

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

Razlika v dobro MOSG

13.153,91

2. Nakup in prodaja Pod gradom 4

Leasing z obrestmi

619.110,00

Prihodki najemnina Šolski center 2005-2016

397.137,12

Prihodki najenina VŠTP

119.079,95

Najemnina 6 mesecev 2017

10.326,00

Saldo

- 92.566,93

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja Pod gradom 4

1.554,00

76.550,04

49,26

Razlika v breme MOSG

- 16.016,89

3. Nakup in prodaja Deželna banka

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup

418,00

18.810,00

45,00

Prodaja

418,00

20.590,68

49,26

Razlika v dobro MOSG

1.780,68

4. Ocena nakupa in prodaje dela parcel ob severni obvoznici

Nakup dela parcel 309/8 in 311/4

700,00

33.635,00

48,05

Prodaja dela obeh parcel

700,00

34.482,00

49,26

Razlika v dobro MOSG

847,00

5. Odprodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja parcele št. 308/4

723,00

35.614,98

49,26

Razlika v dobro MOSG

35.614,98

6. Skupne razlike v dobro ali breme MOSG

Nakup - prodaja Nova oprema

13.153,91

Nakup - prodaja Pod gradom 4

- 16.016,89

Nakup - prodaja Deželna banka

1.780,68

Nakup - prodaja dela parcel ob S obvoznici

847,00

Prodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme*

35.614,98

V dobro MOSG

35.379,68

Projektna dokumentacija

- 26.190,35

Skupno v dobro MOSG

 

9.189,33

* dejanska vrednost vseh cest (LC in JP) je za proračun nič, če ne morejo

biti predmet prodaje, zato smo v tem primeru celotno vrednost prodaje

šteli v dobro MOSG.

 

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so že večkrat na sejah občinskega sveta in na posameznih odborih  svetniki izpostavljali problem onesnaževanja našega mesta, oziroma občine iz individualnih kurišč in starih dotrajanih kurilnih naprav. Po podražitvi določenih energentov so občani začeli kuriti na trda goriva, odpadna olja in drugi odpadni material, nakar so posebej izpostavljena onesnaženju in vdihavanju zdravju škodljivega zraka strnjena naselja. Če izpostavi naselje, kjer živi, v jesenskem in zimskem času je skoraj nemogoče prezračiti svoj bivalni prostor, žal pa tudi zelo pogosto tudi v poletnem času ne, zaradi ogrevanja sanitarne vode z raznimi odpadnimi predmeti. V mestnem okolišu je plinska napeljava speljana marsikje do naselij in občani bi bili zainteresirani za priključitev, predvsem iz razloga, ker z vgradnjo novih peči in minimalnega izpusta onesnaženih delcev v zrak ter posledično manjšega stroška za ogrevanje. Prispevek posameznika za občinski komunalni prispevek je previsok, zato marsikaterega občana odvrne od priključitve na plinsko omrežje, saj nabava okolju prijazne peči in priključek dovoda plina do hiše, kar se tiče financiranja ni mali zalogaj. Ker so občina prijazna do naših občanov, tudi kar se tiče zdravja, skrbijo, da vdihavajo čist zrak, živijo v zdravem mestu, da čim manj onesnažujejo bivalno okolje,  je prosila, da temu problemu resno pristopijo svetniki, predvsem pa odgovorne osebe na občinski upravi.

 

Odgovor:

Komunalni prispevek za plinovodno omrežje se obračuna skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/16 in 40/16). Formula za obračun posamezne komunalne opreme je usklajena z formulo, ki jo predpisuje Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Formula:

 

KPi = (A(parcela) * Cpi * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Cti * Dt)

 

KPi

znesek dela komunalnega prispevka, kipripada posamezni vrsti komunalne

opreme,

A(parcela)

površina parcele,

Cpi

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega

dela zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te komunalne

opreme,

Dp

delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,

K(dejavnost)

faktor dejavnosti,

A(tlorisna)

neto tlorisna površina objekta,

Cti

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine

objekta zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te

komunalne opreme,

Dt

delež neto tlorisne površine objekta priizračunu komunalnega prispevka,

I

posamezna vrsta komunalne opreme.

 

Pri sami formuli lahko občine same določijo faktor dejavnosti (K dejavnost), pri čemer MOSG za individualne stanovanjske dejavnosti, upošteva K dejavnost 0,5, razen pri kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi, kjer se upošteva K dejavnosti 0,1. Poleg navedenega, lahko občine same določijo razmerje v kakšen deležu se pri sami formuli upošteva velikosti parcele in  neto tlorisna površina objekta (NTP), pri čemer mora biti končno razmerje med deležema enako 1. MOSG pri deležu parcele in deležu NTP upošteva enako razmerje se pravi 0,5-0,5.

Iz navedenega je razvidno, da se lahko zmanjšanje obračuna za posamezno komunalno opremo, doseže predvsem z zniževanjem faktorja dejavnosti, kar bi v konkretnem primeru pomenilo ustrezno spremembo sprejetega občinskega odloka in sicer drugega odstavka 13. člena, kjer bi bil posebej naveden K dejavnost za plinovodno omrežje z ustrezno nižjim faktorjem.

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so ponosni, da je tudi to mesto postalo univerzitetno mesto, predvsem po zaslugi vseh tistih ljudi, ki so zaslužni za te pridobitve v preteklosti in tiste, ki se za kvaliteto teh visokošolskih ustanov trudijo danes. Misli predvsem na Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoko šolo za zdravstvene vede in Višjo šolo na Šolskem centru SG.

Ker izhaja iz stroke zdravstvene nege in prav zdravstvena nega  in promocija zdravja ima vse bolj pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju bolezni, predvsem pa zelo pomembno vlogo takrat, ko zbolijo. Potrebe po visoko strokovni zdravstveni negi in oskrbi so vsak dan večje in zahteve po visoko in fakultetno izobraženih medicinskih sestrah s sodobnimi znanji  so tisto, kar pričakujejo zdravstvene ustanove in uporabniki zdravstvenih storitev.

Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec  se lahko pohvali z dobrim vpisom, odličnim in sodobnim znanjem  in tudi odlično zaposlitvijo svojih diplomantov. Za razliko od Fakultete za TP nimajo koncesije in delujejo izključno iz sredstev, ki jih pridobijo na trgu oziroma s šolninami. Poleg tega pa delujejo v prostorih, ki so premajhni, pogosto neustrezni, sploh za kabinetne vaje, oprema ne zadostuje pridobivanju veščin sodobne zdravstvene nege.  Želijo si širitev programov, to od njih zahtevajo zdravstvene ustanove, trenutno aktualen  program- urgentna zdravstvena nega, kar pa zopet zahteva dodatno opremo kabinetov (npr. lutka za oživljanje, defibrilatorji, umetne roke, umetna kri, umetna koža itd…) Kot vsaka visoka šola si tudi naša visoka šola za ZV želi postati Fakulteta, se želi preoblikovati, saj izpolnjuje vse ostale pogoje razen prostorskih (letos bo še poseben problem zaradi večjega vpisa in zaradi dotrajanega ogrevalnega sistema, ki  kljub večkratnim prošnjam  ni bil popravljen oz. zamenjan, kot so svetovali strokovnjaki). Boji se, da jim to ne uspe prav zaradi prostorske stiske, kar so posebej kot slabost izpostavili strokovnjaki iz Nacionalne Agencije za kakovost v visokem šolstvu NAKVIS ob podaljšanju akreditacije za naslednjih sedem let.  To visoko šolo pozna, pozna študente, saj opravljajo klinične vaje tudi v Zdravstvenem domu, zato ve s kakšnimi ovirami  se srečujejo, da pridejo do cilja.

Želi si, da bi tudi mestna občina in vsi tu prisluhnili potrebam VŠZV SG, predvsem v smislu, da jim zagotovijo v proračunu finančna sredstva, vsaj tako kot so že drugim izobraževalnim ustanovam in da tej visokošolski instituciji zagotovijo ustrezne prostore primerne današnjemu času in potrebam sodobne, predvsem pa strokovne zdravstvene nege in oskrbe.

Šole ne smejo izgubiti predvsem iz razloga potreb po tem kadru, ki so vsak dan večje in  zato, da približajo študijski program študentom, ki še želijo ostati na Koroškem in bodo nekoč, ko bodo potrebovali zdravstveno nego in oskrbo njihovi oskrbovanci.

Občina Jesenice je priskrbela Fakulteti za zdravstvene vede lepe in moderno opremljene prostore, tako da se zaposleni predavatelji predvsem pa dekanica lahko ukvarja samo z vsebino  in kvaliteto študijskih programov. Občutek ima, pa upa, da se moti, da je odnos lokalne skupnosti do te visokošolske ustanove mačehovski napram FTP.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se zavedamo pomena Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec za mesto, za zdravstvene institucije v Slovenj Gradcu in končno za občane naše občine in prebivalce regije. Zavedamo se tudi prostorskih težav, s katerimi se šola srečuje. Z izgradnjo Mrežnega podjetniškega inkubatorja smo poskrbeli za sodobne prostore za Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoka šola za zdravstvene vede pa deluje v komajda ustreznih prostorih.

Seveda moramo ob tem ugotoviti, da je pomanjkanje ustreznih prostorov v občini širši problem. Z njim smo se denimo srečali ob selitvi MOCIS-a iz prostorov Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ko smo morali zavodu MOCIS zagotoviti večje število prostorov, majših za pisarne in večjih za predavalnice na eni lokaciji. Tudi v tem primeru nam je to uspelo le delno, zato MOCIS deluje na dveh lokacijah (Meškova 21 in Ozare 19).

Kot rešitev problema neustreznih prostorov Visoke šole za zdravstvene vede vidimo možnost selitve šole na Gosposvetsko 4. Ko bo zgrajen novi Šolski center, se bodo sedanji najemniki zgradbe na Gosposvetski 4 selili v nove prostore in stavba bo na voljo za nove uporabnike. Razumljivo je, da bo takrat v proračunu potrebno poskrbeti za zadostna sredstva za ustrezno obnovo prostorov, a menimo, da bo ta lokacija, ki je obenem v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec izjemno primerna prav za Visoko šolo za zdravstvene vede. Takojšnje rešitve problema torej ne moremo zagotoviti, v roku nekaj let pa bo ta težava odpravljena.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je v prvem polletju civilna iniciativa s področja kulture poslala na mestno občino pobudo za ustanovitev odbora za kulturo. Tudi sam je sodeloval v razpravi te civilne iniciative, prisoten je bil tudi gospod župan in zdaj uradno daje pobudo, da se ustanovi odbor za kulturo, katerega bi tvorili posamezni izvajalci, ki so navedeni v tem predlogu. Zaživel naj bi v naslednjem proračunskem letu.

Odgovor:

Predlog za ustanovitev delovnega telesa Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec na področju kulture, ki ga je posredovala Skupina »Zainteresirani« v mesecu aprilu 2017, je Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec obravnaval na svojem sestanku v mesecu juniju. Vendar na tem sestanku v zvezi s tem niso sprejeli odločitve. Pobudo bomo ponovno posredovali članom omenjenega odbora in v kolikor bodo le ti ocenili, da je ustanovitev delovnega telesa na področju kulture smiselno, bomo predlog posredovali tudi Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec.   

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel vabilo skupine občanov iz Šmartna, ki imajo že dolga leta  problem popolne zanemarjenosti in zaraščenosti potoka Homšnica. Ima tudi fotografije in potoka pravzaprav ne moreš prepoznati. Če tam stojiš, ne ugotoviš, da teče Homšnica, seveda pa to ugotoviš ob prvem večjem nalivu, ko prebije preko svojih neurejenih brežin. Zato daje pobudo na mestno občino, da koncesionarja VGP Drava Ptuj pozove, da tudi tisti del Homšnice hitro obišče in zagotovi, da bo tam kar se da majhna poplavna ogroženost. 

Odgovor:

Po naših informacijah ima vzdrževalec vodotokov VGP Drava Ptuj še letos v planu izvedbo večjih posegov na potoku Homšnica. Nimajo še terminskega plana del, ko pridobimo to informacijo vam jo posredujemo.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je bil tudi presenečen, da so tiste tri stanovanjske hiše, od omenjene skupine občanov, 280 metrov oddaljene od naselja Šmartno, ki ima urejeno komunalno in cestno infrastrukturo, kar omenjene hiše nimajo. Sicer so mu povedali, da poznajo stališče občinske uprave, pač pa so pripravljeni v tistem svojem deležu participirati, ne morejo pa v celoti nositi bremena urejanja tistega cestnega odseka in kanalizacijskega odseka. Podal je pobudo, da strokovne službe mestne občine in Komunale poiščejo sprejemljivo rešitev, da se te problem tam reši.

Odgovor:

Ta zaselek bodo priključili na kanalizacijo po načrtu izgradnje kanalizacije, ki se nadaljuje Šmartno 1, 2, 3. Tudi ureditev ceste, bo po načrtu vaške skupnosti, po prioritetah, ki jih določijo na vaški skupnosti. Možna pa je tudi protiprašna zaščita, če bo to naslednje leto prišlo v poštev. 

Vprašanje:

Boris Raj je v prvem polletju že enkrat podal pobudo za ureditev nadstrešnice pri zgradbi starega MKC, na Celjski cesti 22. Na začetku je bil odziv tukaj pristojnih presenetljivo dober, dogovorili so se, da bodo to uredili v začetku julija s prostovoljno akcijo, ki jo je bil sam pripravljen organizirati. Dogovorjeno je že imel s prostovoljci, ki bi to izvedli. Pozneje je ta zadeva naenkrat ugasnila in do danes ni nič. Ponovno je podal pobudo, da obnovijo to idejo in gredo v akcijo urejanja te nadstrešnice, da bodo lahko uporabniki tudi v zimskem času tam malo bolj v civiliziranem svetu.

Odgovor:

Po idejni zasnovi ureditve nadstreška Celjska c. 22, ki jo je izdelal Arhitekturno projektiranje, Aleš Rupreht s.p., je predvidena obnova in razširitev obstoječega nadstreška z novo pločevinasto kritino. Tlorisna površina nove nadstrešnice znaša 35,46 m2. Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se predvidena nadstrešnica razvršča med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Postopek pridobitve tega gradbenega dovoljenja je v teku.

Pred obnovo nadstreška je potrebno urediti lastništvo nad objektom nadstreška z bivšim najemnikom, ki je nadstrešek sam zgradil.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da v Radušah na kmetiji Bošnik pod hlevom obstaja en velik plaz, ki je najbrž največji plaz v mestni občini in kmetu že leta obljubljajo sanacijo tega plazu. Zdajle sicer ni težav, ko je sušno leto, je pa problem, ko je mokro leto. Daleč najbolj globoko pa se je pogreznil steber od daljnovoda. To je daljnovod, ki ima naslednja stebra nižje od te kote in si lahko predstavljamo kaka sila se ustvarja na tisto točko, na tisto malo površino. Predlagal je, da pri proučitvi možnosti sanacije tega povabijo k pogovoru tudi Eles oziroma operaterja distribucije, ker meni, da je razlog tega posedanja prav tisti daljnovod. 

Odgovor:

-       Plaz I.: Za plaz pod kmetijo Bošnik je že izdelan projekt in sicer za drsenje terena nad cesto. Ker pa se sedaj pojavlja še drsenje zemljišča pod cesto, bo potrebno z dodatnimi geološkimi raziskavami obstoječi projekt dopolniti in izvesti celotno sanacijo tega plazu.

 

-       Plaz II.: Za preprečitev drsenja zemljišča na tem delu ceste (oddaljenost od plazu I. 100m) je bila v sklopu občinskih investicij leta 2010 narejena škarpa. Terenske raziskave in projekt škarpe je izdelalo podjetje GPRO (Muhič). Dolžina škarpe je cca. 60 m in rešuje samo lokalni zdrs na tej dolžini. Sedaj pa se pojavlja zdrs celotnega območja skupaj s škarpo. Po našem mnenju je potrebno izdelati študijo celotnega območja, na podlagi le te pa prevideti sanacijo. Nastalo razpoko na asfaltni površini smo sanirali v okviru letnega vzdrževanja.

 

Ker gre za dva plazova, ki sta lokacijsko blizu eden drugemu (oba v Radušah, razdalja 100 m), predlagamo da se jih rešuje sočasno. Verjetno je tudi, da obstaja med njima povezava, kar pa bodo pokazale geomehanske preiskave terena. Strinjamo se tudi s predlogom, da se poskuša od države pridobiti sredstva za sanacijo plazov.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na stanje na gradu nad Starim trgom. Vsi se strinjajo, da je grad na tem območju strateška lokacija, saj je turistična lokacija, sakralna, zgodovinsko umetniška in kaj še vse, skratka pomen tega gradu je velik. To je ena impozantna točka v neposredni okolici mesta, nenazadnje se je tam tudi začelo razvijati mesto. Vendar pa na grajskem dvorišču pravzaprav ni uradno nikogar, ki bi to dvorišče vzdrževal, ga kosil, urejal režim, pobral smeti za obiskovalci. Tako so člani Turističnega društva sami ustvarili primeren režim okoli smeti. V dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine so postavili opozorilno tablo, odstranili koše, ki niso bili primerni za to grajsko dvorišče in postavili klopi, da se lahko obiskovalci usedejo in preživijo kako minuto v tem krasnem ambientu. Edini vzdrževalec te lokacije je prvi sosed, vendar bi lahko nekdo rekel, da je to poseganje na tuje zemljišče. Ker so najbližji sosedi, so odgovorni za vse oziroma so strelovod, kdor ima kako pripombo, se najprej znese na njih. Če ni pokošeno, zakaj ne pokosijo, če niso pobrane smeti, zakaj ne poberejo in en kup takih zadev. Želel bi, da v zvezi s tem vzpostavijo do naslednje sezone primeren režim. Predlagal je, da namenijo nekaj finančnih sredstev in nekoga zadolžijo, ali bo to Komunala, ali pa se tej družini nekako simbolično plača košnja in vzdrževanje okolice, ki jo že zdaj vzdržujejo. 

Odgovor:

Strinjamo se s predlogom, da se neposrednemu sosedu povrnejo stroški vzdrževanja okolice gradu, saj ima dnevni pregled na stanje. Odpadke odvažamo v sklopu rednega odvoza odpadkov.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da so ga krajani že pred časom opozorili, da pri gradnji ceste Turiška vas - Brde ni bilo nazaj postavljenih mejnikov. Na eni izmed sej je to že iznesel, bilo je rečeno, da bodo to uredili. Predlagal je, da se to čim prej uredi.


Nadalje so ga krajani Brd opozorili, da pri Šertlnovem mostu na Brdah nekdo odmetava smeti in predlagajo, da se postavi tabla, ki to prepoveduje ali pa celo kontejner. Odpadke mečejo na brežino in jih odnese voda.

Odgovor:

Leta 2014 je bila izvedena sanacija ceste v sistemu TERAMIX, kar pomeni samo poseg v obstoječe cestno telo, s kasnejšim nasutjem bankin. Ob posegu v cestno telo ni bilo v bankinah, oziroma v bližini le teh opaženih mejnikov. V kolikor lastniki sosednjih parcel zahtevajo vzpostavitev mejnega stanja, predlagamo da se le to izvede v sklopu odmere cest.

Ob Šertnovem mostu je že od ukinitve kontejnerskega odvoza odpadkov postavljena tabla, katera prepoveduje odlaganje smeti na tem mestu. Skladno z zakonodajo je odlaganje odpadkov v naravo seveda prepovedano za kar so predvidene tudi sankcije, zato je prav da se takšno ravnanje prijavi na pristojne inšpekcijske službe, v kolikor se bo to pojavljalo bomo to tudi storili. Nepravilnost pa lahko neposredno prijavijo tudi krajani sami. Res pa je tudi, da verjetno na tem mestu odpadke odlaga(jo) krajani iz te okolice, oz. bližnjih naselij.

Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je glede izgradnje večnamenskega doma na Razborju.
Odgovor:

Projekt izgradnje večnamenskega doma so se v okviru projekta Avstrija Slovenija, kjer sodeluje več slovenskih občin in več avstrijskih občin, prijavili zdaj že na tretji poziv. Ne vedo kakšnem bo rezultat. Če ponovno ne bodo uspeli, bodo poskušali s prijavo na kakšnem drugem javnem razpisu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da se je  na hišno število Spodnji Razbor 17 med počitnicami preselila družina in se ni mogla pravočasno prijaviti za prevoz v šolo. Zdaj so prošnjo zavrnili, češ, da je prepozno in mora prevoz plačevati. Predlagal je, da strokovne službe to uredijo.

Odgovor:

Starši otroka iz naslova Spodnji Razbor 17 so vlogo za vključitev v organizem prevoz oddali dne 30. 8 2017. Javni razpis za izbiro prevoznika za šolsko leto 2017/2018 pa je bilo potrebno zaradi objave javnega razpisa na TED – Evropskem portalu javnih naročil oddati že konec meseca aprila 2017. Vozilo na relaciji POŠ Razbor – Spodnji Razbor je v šolskem letu 2017/2018 polno zasedeno. Kapaciteta vozila po javnem razpisu tako ne dopušča vključitev dodatnega otroka na prevoz, zato so starši na podlagi izdane Odločbe št. 603-58/2017 v šolskem letu 2017/2018 upravičeni do povračila stroškov prevoza.

Mestna občina Slovenj Gradec pa je na osnovi posredovanih podatkov s strani prevoznika, da nobeden od otrok, vključen na seznam vozačev na relaciji 16.2/16.4, ne izpolnjuje pogoja, določenega v določilih 88. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – UPB  in 68/16), do preklica naročil dodaten prevoz na razdalji 1,7 km.  Glede na to, da naročilo za dodaten prevoze velja do preklica naročila s strani naročnika oz. dokler 2 otroka na relaciji 16.2/16.4 ne dosežeta zakonsko predpisane  višine 150 cm za prevoz na sprednjih sedežih,  tudi na dodaten prevoz deklice ni bilo mogoče vključiti. Mestna občina Slovenj Gradec in prevoznik pa sta se s sklenitvijo dodatka k pogodbi dogovorila, da lahko v časovnem obdobju podaljšanja relacije posebnega linijskega prevoza potnikov, na osnovi določila 2. točke 54. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – UPB, v nadaljevanju: ZPCP) storitev posebnega linijskega prevoza potnikov, v času prostih kapacitet na vozilu, izjemoma poleg potnikov iz seznama vozačev, uporabljajo tudi drugi potniki. Izvajalec je tako na podlagi 3. točke 54. člena ZPCP, za izvedbo prevozov pristopil k pridobitvi dovoljenja s strani organa ministrstva, pristojnega za promet. V kolikor bo prevoznik pridobil soglasje, bo lahko vključil v prevoz tudi ostale potnike, ki niso na seznamu vozačev za izvedbo posebnega linijskega prevoza. Pridobitev dovoljenja in način izvajanja prevoza na podlagi dovoljenja pa je v pristojnosti izvajalca prevoza in ne lokalne skupnosti. 

Vprašanje:Aleksander Hudej je dejal, da je plaz v Radušah že res stara zadeva. Tam so delali cesto in en del tiste ceste je uničil plaz. Cela cesta se je asfaltirala in se je posedla. Predlagal je, da za sanacijo tega plazu tudi od države poskušajo pridobiti nekaj denarja. 
Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da se je krajanom Vaške skupnosti Šmiklavž pred kratkim izpolnila želja, ko so preplastili parkirišča pred šolo in tudi en del ceste, skupno cca 500 m. Zahvaljujejo se vsem, ki so k temu pripomogli.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

28. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

Na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da občanke in občane zanima kako je s širitvijo Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Nekateri iščejo prostor za svojce, za starše, nekateri za sebe in čakalne vrste so dolge. Ker ni prostora, jih napotijo v Radlje, v Prevalje in v Črneče. Ljudje pa si v veliki večini želijo starost preživeti v lokalnem okolju. Zanima ga kakšni so načrti o širitvi doma starostnikov in pa seveda o nekoč obljubljeni gradnji varovanih stanovanj v tem domu. 

Odgovor:

Glede na politiko deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, ki jo vodi EU in tudi Republika Slovenija je težko pričakovati nove kapacitete za dolgotrajno oskrbo v kratkem času.  Gradnja varovanih stanovanj je tržni projekt in upamo lahko, da se bo investitor, ki je kupil zemljišče pri starem MKC za projekt tudi čim prej odločil.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je na Tomšičevi ulici parkirišče, ki je tlakovano, zelo lepo urejeno in je dober primer ureditve parkirišča v Slovenj Gradcu. Ima pa eno pomanjkljivost. Odmaknjeno je med blokovsko naselje in ni osvetljeno. Zato so pripombe bližnjih stanovalcev in tistih, ki tam parkirajo svoja vozila, da je pogosto hrup, nekaj se dogaja, vendar si nihče ne upa  pogledati, ker ni osvetljeno. Predlagal je, da se uredi javna razsvetljava na tem parkirišču. 

Odgovor:

Javna razsvetljava na omenjenem parkirišču bo izvedena do konca meseca avgusta 2017.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil na parkirišče pri vrtcu na Maistrovi ulici. Tam je zelo nevarno, nepregledno, starši vozijo otroke v vrtec in puščajo vozila dobesedno na cesti. Z otrokom hitijo čez cesto, da pridejo v vrtec in je zelo nevarna situacija. Ker lahko pride do nesreče, bo treba nekako urediti prometni režim, da bo dovoz na Maistrovo ulico samo za tiste, ko vozijo svoje otroke v vrtec. Mogoče bo treba poiskati kakšno drugo rešitev glede parkirišča, zadaj so zelenice, kjer bi lahko uredili parkirišče.  

Odgovor:

Pri vrtcu na Maistrovi gre za večletni problem dostopa z vozili pri dovozu in odvozu otrok. Težave smo pred leti poizkušali odpraviti z razširitvijo ulice, vendar nekaj stanovalcev, ki so lastniki zemljišča, ni podalo soglasja za poseg. Predlagamo, da si skupaj s Svetom za preventivo in Četrtno skupnostjo Polje ogledamo lokacijo in najdemo morebitne rešitve.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel zaprosilo vodstva mestne organizacije upokojencev, da tudi letos mestna občina organizira ob občinskem prazniku srečanje upokojencev Mestne občine Slovenj Gradec, tako kot je to bilo v lanskem letu. V tem smislu je predlagal, da povabijo predstavnike društev upokojencev na sestanek, da se dogovorijo glede izvedbe in točnega datuma tega srečanja.

Odgovor:

V ta namen bomo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec in se dogovorili za podrobnosti glede njihovih aktivnosti ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da so na eni prejšnji seji sprejeli sklep o prodaji zemljišča parkirnega prostora pri krožišču Nama Nova. Pobudo je podal zainteresiran občan. Potem pa se je zgodila neka drugačna varianta in ga zanima kdaj je bil objavljen javni razpis, kje je bil objavljen in kdo je kupec.

 

Odgovor:

V predmetni zadevi razpolaganja s stvarnim premoženjem, Opr. št.: 478-0127/2016 smo dne 8.12.2016, prejeli vlogo stranke in sicer  etažnega lastnika stavbe št. 1562, s katero je izrazila zainteresiranost za odkup parcel 382/3 in 382/4, obe k.o. 850. Občinska uprava je pred razpolaganjem, na terenu preverila lokacijo predmetnih parcel in ugotovila, da zemljišč ni mogoče odsvojiti samo za potrebe ene stranke, ker se parceli uporabljajo tudi za potrebe stavbe št. 1563, ki je v lasti drugega subjekta. Zaradi ugotovitev na terenu smo vse etažne lastnike stavb 1562 in stavbe 1563 povabili na sestanek in sicer dne 31.01.2017. Tema sestanka je bila ureditev parkirišča pred poslovnima stavbama. Stranka , ki je podala vlogo o zainteresiranosti za odkup se sestanka ni udeležila, čeprav je prejem vabila izkazan, prav tako pa ni opravičila izostanka ali predlagala drug termin. Na podlagi terenskega ogleda in razgovora na sestanku je MOSG predmetni parceli razparcelirala, tako da so nastale tri nove parcele in sicer 382/28, 382/27 in 382/29 vse k.o. 850. Izvršena parcelacija je omogočila zadovoljitev potreb parkiranja obeh poslovnih stavb.

Po pravnomočnosti parcelacije je občinska uprava v skladu z ZSPDSLS ter Uredbo, objavila na svoji spletni strani, namero za sklenitev neposredne pogodbe. V zakonsko določenem roku sta podali vlogo za nakup samo dve stranki in sicer ena stranka za parcelo382/28  in druga stranka za parceli 382/27 in 382/29. Z strankama sta sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Stranka, ki je prvotno podala vlogo o zainteresiranosti, ni podala vloge za odkup na podlagi objave na spletni strani MOSG.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo za spremembo občinskega kadrovskega načrta in sicer v delu, ki govori o delovnih mestih redarske službe. To pa zato, ker potrebe na terenu, zlasti v mestu Slovenj Gradec kažejo na to, da sedanja ekipa oziroma sedanji zaposleni občinski redarji tudi fizično ne morejo obvladovati obstoječe problematike. Policija ima svoje predpise in svoj odnos do tega in so tu pač nastale neke sive lise o katerih je potrebno, da lokalna skupnost temeljito razmisli. Sam je prišel po pogovorih z nekaterimi poznavalci tega področja do ugotovitve, da je rešitev v tem, da povečajo prisotnost oziroma nadzor občinskih redarjev. Zaradi tega predlaga, da se kadrovski načrt oziroma sistemizacija za občinsko redarsko službo poveča minimalno za dva občinska redarja, ki bi imela delovno področje oziroma delovanje na območju mestne občine oziroma mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Glede na predlagano spremembo Zakona o financiranju občin, ki se v enem delu nanaša tudi na skupne organe občinske uprave, bomo v jeseni najprej dogovorili obseg nalog tega organa in posledično tudi kadrovsko zasebno Medobčinskega redarstva.

Vprašanje:

Boris Raj je imel pripombo našega odnosa ali pa odnosa nadzornikov pri gradnjah, ki jih financira lokalna skupnost. Opazuje izvajanje investicij, zlasti potek obnove strehe na II. OŠ. Pa je šel med vikendoma dvakrat tja, odkar se izvaja obnova in izvajalcev ni bilo nikjer. Popoldne, izvajalcev po službi ni nikjer. Sicer ne ve kakšen je dogovor, kakšna je pogodba in kakšen je pristop posameznih izvajalcev, pač pa trdi in daje resno pobudo, da se ob sklepanju pogodb z izvajalci, jasno določijo kriteriji v kakšnem času morajo končati gradnje in kakšna mora biti intenzivnost te gradnje. Tak odnos, da pridejo trije delavci, pa hodijo tam okoli šole, ne vodi nikamor. Podobno je že videl pri nizkih gradnjah in se boji, da bo tako še kje v bližnji prihodnosti. Zato naj tisti, ki so za to pristojni, povečajo nadzor in to terjajo od izvajalcev. 

Odgovor:

Za izvajanje sanacije strehe Druge OŠ smo dne 17.3.2017 z izvajalcem Markomark Nival d.o.o. sklenili  gradbeno pogodbo. Izvajalec je bil uveden v delo že 27.3.2017, tako da je imel dovolj časa za pripravo na izvedbo.  Pogodbeni rok izvedbe je 15.5.2017 pričetek del in 15.9.2017 dokončanje del, s tem, da se v času pouka  (do 25.6. in od 1.9.) lahko izvajajo samo dela na delih šole, ki ne motijo pouka, v času počitnic pa na delu, kjer so učilnice. Izvajalec je dejansko pričel z deli 15.5., vendar pa je ves čas izvajanja del menjaval svoje podizvajalce, koordinacija med njimi je bila slaba. Vodja del na objektu ne obvladuje del, ki so ga prevzeli. Izvajalec tudi ni ustrezno zaščitil objekta pred dežjem, zaradi česar je bilo več vdorov vode v objekt, s čemer se je povzročila škoda na objekta.

Izvajalec je tudi predložil terminski plan, ki pa se ga ni držal. Izvajanje del smo vsak ponedeljek usklajevali na koordinacijskih sestankih, vendar pa smo bili pri zahtevah pretežno neuspešni.

Izvajalec je in še dela izvaja po lastni presoji in navodil nadzornika, koordinatorja za varstvo pri deli in investitorja ne upošteva in jih ignorira. Z odpravljanjem posledic vdorov vode je kljub večkratnim zahtevam začel šele v tem tednu. Na objektu smo dnevno prisotni nadzorniki in tudi jaz, ki poskušamo doseči, da bo objekt dokončan v predvidenem roku.

Po pogodbi bi sicer lahko zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prekinili pogodbo in vnovčili garancijo za dobro izvedbo del, s čemer pa bi situacijo samo še poslabšali. Objekt bi ostal odprt, potrebno bi bilo izvesti nov javni razpis in tako šole zagotovo v letošnjem letu ne bi mogli dokončati. Zato smo in še vlagamo vse napore, da se objekt zaključi v predvidenem roku in da bo 1.9. lahko šola normalno delovala.     

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Pošti Slovenije d.o.o. predlagajo, naj v Slovenj Gradcu uredi zunanjost svoje stavbe.

Odgovor:

Pošto smo pisno pozvali k ureditvi zunanjosti stavbe.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da se je udeležila dogodka, ki ga je organiziral JZ Mocis, kjer so upokojeni ravnatelji šol in učitelji obujali spomine na šolo in njen razvoj v našem mestu ter povezanost in vpetost v lokalno skupnost. Ugotovila je, da je njihov prispevek zelo velik. Zanimivo je bilo slišati šolske zgodbe, bili je izrečenih kar nekaj pohval glede sodelovanje občine v preteklosti in v sedanjosti, pa tudi nekaj kritik. Nekaterim najzaslužnejšim so bile podeljene Vrunčeve nagrade. Tam prisotne  žalosti in so izrazili nezadovoljstvo, da ti nagrajenci niso predstavljeni na javnem mestu. Prepričani so, da jim s tem znižujejo priznanje. Zato je predlagala, da nekje na javnem mestu uredijo ta prostor, kjer bodo ti nagrajenci navedeni in jim s tem na nek način izkažejo čast javne razglasitve. Na primer Bernekerjeve nagrajence imajo v kulturnem domu, častne občane imajo v avli mestne občine, najbrž se da poiskati prostor, kjer primerno zapišejo tudi nagrajence Vrunčevih nagrad. 

Odgovor:

Pobuda je vsekakor na mestu in bi se lahko do naslednjih podelitev Vrunčevih nagrad realizirala po našem mnenju najbolje v avli ene izmed srednjih ali osnovnih šol. Za iskanje najprimernejše lokacije bo občinska uprava pobudo predstavila najprej ravnatelju gimnazije in kasneje, če bo potrebno še ostalim ravnateljem.

Vprašanje:

Martina šisernik se je pridružila pobudi svetnika Raja v zvezi z organizacijo srečanja upokojencev v takem smislu kot preteklo leto. Vendar je lansko srečanje, ki je bilo organizirano samo za upokojence, vzbudilo kar nekaj negodovanj pri Društvu invalidov.  Povedala je, da se članstvo prepleta med upokojenci in društvom invalidov. Najbrž je smiselno, če se bo organiziralo praznovanje, da se k temu povabi še Društvo invalidov.

Odgovor:
Vprašanje:

Ivan Gams je opomnil, da so na prejšnji seji prejeli Odlok o protiprašni zaščiti cest. V VS Legen je kar nekaj kandidatov in sprašujejo kdaj bo javni razpis.

Odgovor:

Javni razpis bo objavljen v ponedeljek, 10. 7.2017.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da so ga stanovalci ulice Dr. Ljube Prenner in Pod graščino opozorili na zelo slabo stanje dovozne ceste, ki vodi do priključka na Podgorsko cesto, pa vse do ulice Dr. Ljube Prenner. Vozišče je poškodovano, jaški za meteorne vode so se na nekaterih mestih ugreznili, ali pa so se pojavile izbokline. Sprašujejo kdaj je pričakovati sanacijo tega cestišča.

Odgovor:

Od navedenih Ulic poteka ločena meteorna in fekalna kanalizacija, zato je na tem delu ceste veliko revizijskih jaškov. Najbolj poškodovane – ugreznjene jaške bomo sanirali v sklopu rednega vzdrževanja, sanacija ceste pa predstavlja investicijo, katero bi bilo potrebno uvrstiti v plan občine.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se isti občani na tem predelu, ko se vključujejo na Podgorsko cesto, pri Gostišču Krevs levo, že dalj časa soočajo z zelo nevarnim priključevanjem na cesto Slovenj Gradec. Kljub temu, da je cca 150 m nižje relativno nevarno križišče, je tam hitrost omejena na 70 km/h, lahko bi bila na 50 km/h. Vozila in predvsem motoristi povečini te hitrosti ne upoštevajo. Zanima jih ali bi bila možna na tem odseku od križišča preko tega priključka hitrost omejiti na 50 km/h. Pri samem vključevanju s tega priključka na Podgorsko cesto je namreč potrebno prečkati še kolesarsko stezo, pri čemer je na eni strani nameščena višja ograja, na drugi strani cestišča pa so navadno večji del leta zložena drva oziroma hlodi za namen kurjave. Vidljivost je tako poslabšana in že večkrat so bili deležni različnih nevarnih situacij.

 

Odgovor:

Navedena cesta je  državna cesta v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je tudi pristojna za postavitev ustrezne prometne signalizacije. Cesta izpolnjuje vse predpisane pogoje za omejitev hitrosti na 70 km/h. V kolikor gre za problem zmanjšane preglednosti bomo o tem obvestili medobčinski inšpektorat, da si zadevo ogleda in v primeru kršitve tudi ukrepa ali preda zadevo pristojnemu državnemu inšpektoratu za ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil, da je na OŠ Razbor puščala streha in upravljalec se je odzval po treh mesecih. Menil je, da se je na takšno zadevo treba odzvati takoj, ne pa da škoda dela dalj časa.

Odgovor:

Po ogledu stanovanja Praprotnik smo preverjali, ali je zamakanje predmet garancije po zamenjavi strešne kritine na Podružnični OŠ Razbor. Po ogledu izvajalca je bilo ugotovljeno, da streha ne zamaka, zamakalo pa je pri kapi dimnika. Izdana je bila naročilnica za odpravo zamakanja.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril,  da se na nekaterih makadamskih cestiščih pojavljajo rebra in ta kar kmalu po tistem, ko jih urejajo. Pa je bilo videti, da so kvalitetno naredili, ampak se to zgodi. Treba je ugotoviti ali  imajo slab material, nekaj je bilo narobe. 

Odgovor:

Teoretična razlaga nastanka reber je: do reber na makadamskem cestišču prihaja zaradi periodičnega udarjanja koles in sesalnega učinka, kateri nastane ob tem.

Ob urejanju ceste uporabljamo gramoz, kateri bolj veže, vendar je pa je to odvisno od vlage v cestišču. Vlaga vpliva predvsem na oprijem materiala v cestno telo. V primeru suhega vremena se na makadamskih cestiščih, predvsem na strmejših delih, hitreje pojavijo rebra.

V teh primerih je potrebno najbolj kritična mesta dodatno uredili, kar smo tudi storili. 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je opomnil, da je na prejšnji seji omenil vzdrževanje cest in mora pohvaliti, da so delo opravili tako kot je treba. Pozna se, da je prišlo do sestanka in so bile te aktivnosti izvedene, najbolj v smislu varnosti v cestnem prometu.


Nadalje je omenil krožišče na Podgorski cesti in upa, da se bo premikalo v tisti smeri, kot je dobil odgovor. To se pravi, da vendarle gredo v neko prioritetno urejanje v sklopu te strategije, kjer je že dvakrat omenil kot predsednik, pa tudi občinski svetnik.


Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je omenil izvajanje del na POŠ Sele. V zadnjih dneh šolskega pouka so izvajalci dokaj na hitro postavili te ograje in pričeli izvajati dela. V zadnjih dneh pa nobenega več ni. Tu so zelo odvisni od rokov, da bo lahko s 1.9.  vrtec, oziroma, da bo šola lahko normalno funkcionirala. Zanima ga kdo je izvajalec, a so določeni roki in kdo je nadzornik.

Odgovor:

Dela na omenjenih šolah izvaja firma Marko Mark, v vseh pogodbah so seveda roki za dokončanje del. Za streho na Drugi osnovni šoli so imeli z izvajalcem že dvakrat sestanek in zagotavljajo, da bo streha do konec meseca avgusta končana. Trenutno pa iščejo nadomestni nadzor. 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je izrekel tudi podporo občinskemu redarstvu oziroma predlogu o spremembi sistemizacije, kar je že sam večkrat predlagal.  Ta služba zaradi spremembe zakonodaje v zadnjih letih dobiva veliko dodatnih nalog in morajo zagotoviti neke osnovne temelje. Menil je, da je zadnji čas, da se ta pobuda dejansko realizira. 

Odgovor:

Odgovor enak kot pri svetniku mag. Raju.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Odgovor:

Nadalje je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Vprašanje:

Peter Slemenik je povedal, da so bili svetniki iz Šmartna vabljeni na sestanek sveta staršev oziroma komisije za prevoze otrok v šolo. Seznanjeni so bili z nekaterimi aktivnostmi, ki jih ta svet staršev pelje na področju prevoza otrok. Tam se pojavljajo mogoče tri anomalije, ki bi jih bilo treba pogledati in predvideti možnost drugačne rešitve. Ocenjuje, da ne gre za velike stroške, so pa dejansko tam tri stvari, ki bi jih bilo treba rešiti. Verjame, da se je ravnatelj OŠ Šmartno že oglasil oziroma dogovoril, da bodo te stvari pogledali. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo šola peljala aktivnosti v tej smeri, da se te stvari rešijo. 

Odgovor:
  1. UVOD

 

Na osnovi prejete pisne vloge Sveta šole in Sveta zavoda OŠ Šmartno, z dne 7. 3. 2017 (v prilogi) glede organiziranega prevoza iz območja Metulov Breg in vožnje teh otrok z avtobusom ter zahteve po ponovni presoji varnih šolskih poti, se je dne 28. 3. 2017, na osnovi določil Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju: Pravilnik), sestala Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov (v nadaljevanju: Strokovna skupina) in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SPVCP), ki sta preučila podano pritožbo oz. predlog. Na osnovi sklepa, sprejetega na tem sestanku se je dne 12. 4. 2017 sklical sestanek z vsemi ravnatelji in predstavniki šol (zapisnik sestanka v prilogi). 

 

Prevozi otrok v šolo se izvajajo na osnovi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v prvem odstavku določa: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.« in v drugem odstavku: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«

 

 

  1. NAČIN ORGANIZIRANJA RELACIJ IN SKLOPOV

 

Na podlagi omenjene zakonodaje je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na svoji 23. seji dne 19. 3. 2017 z 22. glasovi za in 1. proti (zapisnik v prilogi) sprejel Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec in v letu 2014 dopolnitev (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju Pravnik).

 

Pravilnik je bil sprejet na pobudo občinskih svetnikov iz prejšnjega in še prejšnjih mandatov, ki so, predvsem ob sprejemanju proračunov, izražali dileme po izredno visokih stroških, ki so se namenjali za šolske prevoze in zahtevali ureditev tega področja ter na pobudo občinske uprave, ki je zaznala neenake pravice do vključitve v organiziran prevoz.

 

Iz obrazložitve Pravilnika (str. 21) je jasno razvidno, da bi je bil eden izmed razlogov Pravilnika dejstvo, da so se pred sprejetjem Pravilnika: »…nekatere relacije organizirale ali podaljševale na podlagi pritiskov staršev, kar pa je diskriminatorno do tistih otrok, ki do prevoza niso upravičeni in jih starši vozijo sami, na lastne stroške oz. hodijo peš. Starši, katerim se je popustilo, pa so tako  neupravičeno, z javnimi sredstvi prišli do prevoza. Poglavitni razlog za vsakoletna popuščanja pri upravičenosti do prevoza je ravno neurejenost meril, kdo je in kdo ni upravičen do nadstandarda.«

 

Kot je razvidno iz omenjenega zapisnika SPVCP z dne 12. 4. 2017, sklicanega ravno iz naslova nenehnega pritiska na strokovno presojo Skupine za organiziranje šolskih prevozov in SPVCP je bil cilj Pravilnika in način delovanja SPVCP jasno in nedvoumno pojasnjen ravnateljem in predstavnikom šol, a slednje za Svet zavoda OŠ Šmartno ponovno ni zadostovalo.

 

V tej zvezi Skupna za org. šolskih prevozov in SPVCP ponovno podajata pojasnila glede delovanja in način organiziranja šolskih prevozov in presoje varnih šolskih poti, ki za 1.492 učencev v Mestni občini Slovenj Gradec in za 351 otrok vključenih v brezplačen organiziran prevoz in 34 otrok v organiziran prevoz z doplačilom ni enostavno, je odgovorno in temeljito preučeno.

 

Skupina vsakoletno, na osnovi 4. člena Pravilnika obravnava predlog novih relacij in dodatnih postajališč, pritožbe oz. pripombe staršev, odloča o dodatnih dovozih in odvozih, odloča v posebnih primerih glede upravičenosti do prevoza otrok zaradi bolezni inp. 

 

Osnova za organizacijo šolskih prevozov je Pravilnik. Skupina vsakoletno, na osnovi testa sorazmernosti ustrezno tehta, ali so pritožbe, pobude za relacije in v tej zvezi sprejeti ukrepi,  skladni z namenom Pravilnika in primerljivi z ostalimi relacijami. Ukrep mora biti utemeljen s ciljem enakopravnosti z vsemi relacijami, in sicer tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov.

 

Skupina tako v prvi vrsti upošteva cilj Pravilnika in načelo enakosti z vsemi relacijami, število vključenih otrok in postajališča. Poseg v spremembo sklopov, relacij in postajališč mora biti utemeljen s stvarnim in razumnim tehtanjem. Skupina in SPVCP ne smeta in nimata pooblastila, da na osnovi nenehnih pritožb in želj bo podaljšanju relacij ali prilagoditvi relacij enim osebam zlorabiti namen Pravilnika, v kolikor dejstvo ni stvarno upravičeno iz naslova temeljite presoje varne šolske poti ob upoštevanju načela enakosti.

 

Spremembe morajo biti opredeljive, razumne in legitimne. Različno oziroma prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb pri uresničevanju pravic, ki so pravnim naslovljencem zagotovljene v enakem obsegu in pod enakimi pogoji mora biti stvarno upravičeno. 

 

Načelo enakosti, eno izmed temeljnih načel demokratične, pravne in socialne države, zavezuje tako zakonodajalca, pri sprejemanju splošnih pravnih aktov, kot tudi vse državne organe, organe lokalne skupnosti in javne zavode, ki uporabljajo pravo[1] in odločajo o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Skladno s tem načelom morajo biti vsem učencem zagotovljene enake pravice. Pravne predpise je tako tudi na področju prevozov otrok v šolo potrebno uporabljati do vseh – na enak način, saj načelo pomeni predvsem jamstvo, da pri odločanju v konkretnem primeru nobena okoliščina, ki je zakon ali drug predpis ni posebej opredelil, ne bo pravno odločilna. Načelo enakosti je v segmentu, ki se nanaša na enakost v zakonu, v najširšem smislu razumeti kot splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti ali kot prepoved samovoljnega neenakega ali enakega (!) pravnega obravnavanja. Kadar organ v upravnem postopku prekorači meje »stvarno utemeljenih razlogov«, torej tedaj, ko enakega ali neenakega pravnega obravnavanja ni mogoče razumno in stvarno opravičiti, je kršeno načelo enakopravnosti oziroma enakosti v zakonu.

 

 Skupina se je po preverbi vseh predlogov relacij in sklopov dne 18. 4. 2017 odločila, da se v šolskem letu 2017/2018 organizira kombinirano vozilo za tiste otroke, kjer na dogovorjenih postajališčih ni mogoče obračanje avtobusa (postajališče Stopernik, Lipa, Odcep Biomedika).

 

Preučila je tudi navedbe Sveta zavoda glede trajanje vožnje. V tej zvezi je pregledala vse predloge za oblikovanje ostalih sklopov in relacij in zavzela stališče, da v primerjavi z ostalimi relacijami, kjer imajo otroci zagotovljen samo en privoz in en odvoz in na podružničnih šolah celo prestopajo na druga vozila, čas vožnje in čakanja na drugo vozilo veliko daljši in tako glede trajanja relacije sprejela stališče, da pritožba ni stvarno upravičena.   

 

Prevozi iz območja Stopernik, Lipa in Biomedika so za šolsko leto 2017/2018 organizirani s kombijem, saj obračališče znotraj dovoza za omenjena naselja za avtobus niso možna. Število slednjih otrok pa je tolikšno, da so zagotovljeni: dva privoza za nulto uro in dva privoza za prvo šolsko uro. Dodaten privoz tega kombija za Metulov breg se časovno ne izide (prav tako se ne izide s številom otrok). Na Metulovem bregu je omogočeno obračanje večjega vozila (avtobusa), zato se na tej relaciji organizira avtobus, slednji tudi zaradi skupnega števila otrok iz tega območja. Relacija pa je krajša, kot pretekla leta, saj privoz poteka od Metulovega brega  do Šmonove vasi, mimo Šertla do Brd in do OŠ Šmartno (pretekla leta je bila relacija veliko daljša; Lipa, Metulov Breg, Šmonova vas, Škodnik, Turiška vas, Brda in nazaj do Turiške vasi in do OŠ Šmartno). Glede te presoje je Skupina zavzela stališče, da za sprejetje drugačne ureditve ni podan stvarno upravičen, stvarno utemeljen razlog.

 

Vse relacije so organizirane na isti način. Organiziranih je 16 sklopov – torej 16 vozil in 100 relacij (50 privozov in 50 odvozov) - na osnovi Pravilnika. V kolikor bi se spremenil koncept za Metulov Breg (namesto avtobusa kombi), bi za zagotavljanje enakosti za vse otroke iz območja MOSG bilo potrebno organizirati dodana vozila – torej skoraj za vsak privoz otrok iz posameznega območja ločen sklop in toliko dodatnih vozil. V tej zvezi je Skupina zavzela stališče, da iz vseh predlaganih relaciji in sklopov izhaja enakopravno obravnavanje vseh otrok in da pritožba Sveta zavoda ni stvarno upravičena in da  zahteva diskriminatorno ravnanje, ki je v nasprotju z določili Pravilnika in načelom pravne države.

 

Na osnovi vsega omenjena tehtanja je Skupina sprejela naslednji sklep: iz predloga organiziranja relacij in sklopov je jasno in nedvoumno razvidno enakopravno obravnavanje, zato se prevoz na relaciji Mislinjska Dobrava, Brda, Šmartno organizira na predlagan način. 

 

 

  1. POSTOPEK UGOTAVLJANJA OGROŽENOSTI UČENCA NA POTI V ŠOLO

 

Učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, »… če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo« (ZOsn, 56. člen, 2. odstavek) in s katerim mu je dana pristojnost za »ugotovitev« ogroženosti učenca na šolski poti. Organ je določen z Zakonom o voznikih, ki določa, da lokalna skupnost ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), katerega osnovna naloga je načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni (ZVoz, 6. člen). SPVCP je sestavljen iz predstavnikov organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu.

 

Občinski svet določi število članov oziroma članic. SPVCP ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge zagotavlja uprava lokalne skupnosti (prav tam, 3. točka). SPVCP deluje v okviru Javne agencije RS za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraževalne aktivnosti (Javna agencija RS za varnost prometa, 2014). SPVCP ima več kot 40-letno tradicijo, saj začetki njegovega preventivnega delovanja segajo že v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni deluje na podlagi Zakona o voznikih (ZVoz, 6. člen) in skladno z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v RS (Uradni list RS, št. 63/02).

 

SPVCP ima pri organiziranju šolskih prevozov ključno in zelo odgovorno nalogo, saj se prevoz zaradi nevarne šolske poti organizira le, če SPVCP ugotovi, da je šolska pot kategorizirana kot nevarna. Dejstvo je, da se postopek prične ali na zahtevo staršev oz. skrbnikov, šole ali pa po uradni dolžnosti občinskih služb. Ne glede na to, če se postopek prične na vlogo stranke, se njihova ugotovitev nanaša šolsko pot in s tem na nedoločen krog oseb, torej vpliva njihova odločitev tudi na ostale učence, ki bivajo ob tej šolski poti. SPVCP izda le vmesni akt v postopku ugotovitve upravičenosti do brezplačnega prevoza.

 

Šolske poti se kategorizirajo na podlagi Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo (Kriteriji). SPVCP ima zakonsko pooblastilo, da ugotovi in opredelijo kategorizacijo šolske poti. Ugotovitev SPVCP vpliva na pravico do brezplačnega prevoza in tako SPVCP posredno odloča o pravici do prevoza.

 

Iz merila upravičenosti do prevoza zaradi razdalje šolske poti (prvi odstavek 56. člena ZOsn) lahko na podlagi načela enakosti sklepamo, da so otroci, ki so upravičeni do prevoza zaradi nevarne šolske poti, do slednjega upravičeni le v delu šolske poti, ki je kategorizirana kot nevarna. Otroci sodijo v isto skupino otrok in zato do prevoza v delu, kjer pot ni kategorizirana kot nevarna, do prevoza niso upravičeni. V tej zvezi bi bilo mogoče tudi na mestu, da se pripravi dopolnitev pravilnika, s katerim bi se prevoz iz naslova nevarne šolske poti izvajal samo v delu poti, kjer je le ta kategorizirana kot nevarna šolska pot oz. do razdalje šolske poti 4 km (prevoz samo čez glavno cesto, kjer je v nadaljevanju pot krajša od 4 km in ni kategorizirana kot nevarna: naselje Metulov breg, naselje pri Lipi, odcep Biomedika, naselje pri postajlišču Stopernik, postajališče Gmajna Pameče, Fuks Pameče  inp., oz. samo do razdalje 4 km do šole: Gradišče, Rahtel, Sv. Ana, Brda, Šmonova vas, Raduše do Spodnje vasi inp.).  

 

SPVP je na osnovi omenjene zakonske podlagi, na osnovi določil Pravilnika in načela enakosti, za postajališče Fajer in Podhomec že izdal mnenje in opravil ogled šolske poti. Naslednji ogled bo opravljen takoj, ko se bodo razmere na cestišču spremenile (pri Fajerju takoj, ko bo v tistem delu šolske poti potekala izgradnja ceste na Kope).

 



[1] »Pri uporabi prava se enakost izraža v tem, da pri obravnavanju istovrstnih primerov in odločanju o takih primerih veljajo iste splošne in abstraktne norme.« (Kocijančič, 2005, str. 107).

Vprašanje:

Nadalje je predlagal, da strokovne službe pripravijo pregled investicij za zadnji mandat, v katerem bi se dalo videti kdo je projektant, kdo je izvajalec in kdo je nadzorni. 

Odgovor:

Pregled investicij za zadnji mandat bomo pripravili v najkrajšem možnem času.

Objavljeno:2017-09-26T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da Komunala in Kocerod zbirata tudi nevarne snovi. Smiselno bi bilo, da o tem poročata občinskemu svetu. Če bodo podjetje Kemis na Vrhniki zaprli oziroma vsaj nekaj časa ne bo smelo obratovati, se bodo nevarne snovi kopičile tukaj. Prav bi bilo, da jih seznanijo koliko je teh snovi, na kakšen način jih varno skladiščiti, da ne bo prišlo do nesreče. 

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje smo poprosili podjetje Kocerod d.o.o. in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

V zvezi z vprašanjem gospoda Aleksandra Hudeja, ki je bilo podano na 26. seji občinskega sveta MO SG dne 31.5.2017, vam podajamo naslednje pojasnilo: Družba Kocerod v skladu z OVD ni pooblaščena za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov, tako na lokaciji v Mislinjski Dobravi teh odpadkov ne zbiramo in jih tudi ne skladiščimo, izjemoma odpadke, ki so jih občani nepravilno odložili med gospodinjske odpadke in so bili v procesu predelave izločeni (posamezni deli elektronskih naprav, akumulatorji, baterije) zbiramo v posebnih zabojnikih in jih predajamo družbam, ki se ukvarjajo s predelavo tovrstnih nevarnih odpadkov. Vse izločene elektronske aparate predajamo družbi Zeos, v letu 2016 je bilo družbi Zeos predanih 21,6 t odpadkov, kar glede na celotno maso odpadkov v družbi Kocerod (cca. 17.000 t) predstavlja cca. 0,0011 % skupne mase odpadkov. Od nevarnih odpadkov  pa v družbi Kocerod na odlagališču Zmes prevzemamo »azbestne odpadke« (praviloma izrabljene salonitne kritine), s katerimi pa postopamo v skladu z Uredbo o odlagališčih nevarnih snovi (le ti so predhodno zloženi na lesene palete, poviti z zaščitno folijo in tako pripeljani s strani JKP na lokacijo odlagališča Zmes, kjer so na posebnih mestih odloženi v skladu s predpisi). O načinu ravnanja se v skladu s predpisi poroča na ARSO, za nevarne odpadke tudi s prilogo geodetskega posnetka in geomehanske meritve.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje dejal, da ima mestna občina nekaj objektov, ki bi jih lahko prodali in pri tem navedel staro osnovno šolo v Podgorju, dva objekta v Plešivcu pod Uršljo goro in Dom na Partizanki. Dogovoriti se bodo morali kaj bodo s temi objekti.

Odgovor:

Za nakup Doma na Partizanki ni zanimanja. Na mestni občini razmišljajo o marsičem in če vztrajajo pri iskanju investitorja, jim preostane samo podelitev brezplačne stavbne pravice, če bi bil za to javni interes. Možna je tudi druga rešitev, da Partizanko obnovijo in otrokom zagotovijo dobre pogoje za šolo v naravi, za preživljanje počitnic blizu doma. S tem bi ustvarili tudi nova delovna mesta. Če bi prodali kakšen drugi objekt, lahko s tem denarjem obnovijo Dom na Partizanki.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je zaradi nesreče v podjetju Kemis na Vrhniki menil,  da morajo le to na mestni občini vzeti skrajno resno in zahtevati, da se javijo vsi tisti, ki v mestni občini uporabljajo nevarne snovi. Natančno morajo vedeti kdo je v občini tisti, ki bo to spremljal in komu morajo poslati informacijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seznanjena s tem, da na področju občine ni proizvodnih obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje. Na Koroškem sta sicer dva taka obrata ( oba v občini Črna na Koroškem). Kljub temu je MOSG sredi meseca junija 2017, na podlagi zadnjih dogodkov na Vrhniki, sklicala sestanek s predstavniki družb, ki pri svojem delovnem procesu, oziroma pri opravljanju svojih storitev, vendarle uporabljajo določene količine surovin, ki bi utegnile biti v stiku z drugimi snovmi ob požaru nevarne za okolje. Na sestanek so bili vabljeni tudi predstavnik URSZ, gasilci, določeni člani štaba CZ MOSG,... Razprava tega sestanka je pokazala, da družbe jemljejo požarno varnost skrajno resno, veliko skrb posvečajo varnemu skladiščenju vnetljivih  surovin in mastnih odpadkov, skladno z zakonodajo redno testirajo in pregledujejo gasilne aparate, hidrante, ter imajo usposobljene delavce za gašenje začetnih požarov. Skladno s požarnim redom pa tudi v praksi ravnajo po zapisanih pravilih. Skupaj s pristojnimi gasilskimi društvi pa bodo v prihodnje izvedli še kako vajo pogosteje kot sicer.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je na prejšnji seji podal vprašanje in pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v Mestni občini Slovenj Gradec. Dobil je odgovor, da so v tem trenutku nemočni in odvisni od pristojnega ministrstva. Ob tej nesreči je priložnost, da to še enkrat zahtevajo.

Odgovor:

Vprašanje smo dne 6. 6. 2017 naslovili na ARSO (torej kakšna bo dinamika postavitve postaje za merjenje trdih delcev v zraku za MOSG) . ..odgovora še nismo prejeli. 

Vprašanje smo posredovali tudi Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec d.o.o in prejeli njihov odgovor:

Odgovor Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o: Z onesnaženostjo zraka se pri nas ne ukvarjamo in tudi ne spremljamo stanja onesnaženosti zraka. V skladu z zakonodajo pa za naše naprave, ki imajo emisije snovi v zrak, to so bakla na odlagališču, SPTE in kotli na toplarni izvajamo predpisan obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Iz poročil je razvidno, da ne presegamo mejnih vrednosti.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da je že pred časom postavil vprašanje kaj se dogaja z optiko na določenih območjih Mestne občine Slovenj Gradec, kjer je že položena kanalizacija. Takrat je bil odgovor, da bo javni razpis za podelitev koncesije. Zanima ga, če se že kaj na tem področju dogaja.

Odgovor:

Občinska uprava bo do jeseni pripravila predmetni javni razpis. 

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je nadalje vprašal kaj je s prijavo na javni razpis za gradnjo bivalne enote. Slišal je informacije, da prijava ni bila ustrezno pripravljena. 

Odgovor:

Dogovor za razvoj regij še vedno ni usklajen. V Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo, da bo bivalna enota financirana preko javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kolikor pa ne, pa ga bodo uvrstili v regijske projekte v okviru dogovora, torej z neposredno pogodbo. Država pripravlja v spremembo operativnega programa koriščenja evropskih kohezijskih sredstev in po teh spremembah naj bi se sprostila ta finančna sredstva za regije. Izgradnja bivalne enote je regijski projekt, ki ga vodi RRA Koroška, v njej so vključeni Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Mežica in Občina Radlje ob Dravi. DIIP je bil na seji občinskega sveta  sprejet, zdaj pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

Vprašanje:

 

Peter Cesar se je zahvalil, da je po nekaj mesecih dobil odgovor Koroškega pokrajinskega muzeja v zvezi z razrezom vodnega rezervoarja. Zanima ga pa še koliko je bil strošek razreza in odvoza tega rezervoarja. 

Odgovor:

Stroška razreza in odvoza ni bilo, saj je podjetje Surovina oba stroška kompenziralo z vrednostjo odpeljanega materiala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na kolesarski poti od pokopališča proti Podgorju (pred Avtoličarstvom Vitko), opazil širšo jamo takoj za pokrovom za kanalizacijo in je predlagal, da pristojne službe to sanirajo.

Odgovor:

 

Problematika je bila posredovana JKP Komunali Slovenj Gradec, ki bo v najkrajšem možnem času sanirala jamo.

Vprašanje:

 

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na fasadi novega vrtca v Podgorju opazil, da je na manjšem delu začela odstopati. Predlagal je, da si pristojne službe tudi to ogledajo in pričakuje odgovor kaj se je zgodilo. 

Odgovor:

Občina bo koncesionarja opozorila na napako in svetniku posredovala pisni odgovor, ko pridobi informacijo.

Vprašanje:

 

Danica Repas je povedala, da so na sestanku ČS Štibuh opozorili, da so poškodovani jaški na Podgorski cesti do pokopališča. Posebej je poškodovan jašek na Podgorski 3 pri stanovanju Tamše. Ti jaški so že bili popravljeni, ampak so spet poškodovani. 

Odgovor:

Jaške na tej lokaciji smo pregledali in ustrezno zatesnili z gumo, oziroma tesnilno maso, kar smo do sedaj že večkrat storili. Ker pa so jaški na vozni površini in sicer v koloteku vozil, večkrat prihaja do zrahljanja tesnitve in s tem do ropota.

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da ČS Štibuh zanima kdo skrbi za urejanje brežin. Le te so na obeh straneh Suhodolnice zelo zapuščene, neočiščene, nepokošene in zaraščene z grmovnicami. Zanima jih tudi kdo je zadolžen za košnjo in urejanje javnih površin, te so namreč zelo slabo vzdrževane. Hišo ima ob Podgorski cesti in vel del tega zemljišča je javnega in ga pravzaprav urejajo večinoma sami. Živo mejo, ki je ob Podgorski, čistijo skoraj vsak teden, enkrat ali dvakrat na leto nekdo pride, ampak to je resnično premalo.

Odgovor:

 

Za brežine ob vodotokih mora skrbeti lastnik priobalnega zemljišča, kar predpisuje  Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15): 

100. člen (dolžnosti lastnika zemljišča)

(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti vodovarstvenega nadzornika. 

Naše podjetje zaradi urejenosti – izgleda mesta v okviru rednega vzdrževanja dvakrat letno mulči brežine ob pešpoteh (v tem primeru dolvodno na levi strani od pokopališča Stari trg do sotočja reke Suhodolnice in Mislinje. Tudi na ostalih brežinah vodotokov izvajamo vzdrževalna dela v smislu mulčenje, grobega čiščenja grmovnic in odstranjevanja invazivnih rastlin (japonski dresnik). 

Ti odseki so:

- reka Mislinja od Merkatorja do letnega kopališča in od zavarovalnice Triglav do Nierosa,

- potok Homšnica od Šmarške ceste do naselja pod šolo Štibuh. 

Vsa dela izvajamo skladno s pogoji upravljavca vodotokov. 

Zemljišče, ki je javno dobro (travnik) med glavno cesto (Podgorska cesta) in naseljem Ob Suhodolnici št. 8-12, kosimo dvakrat letno. Živo mejo iz smrek katero so na občinskem zemljišču zasadili krajani, do sedaj je nismo vzdrževali. V prihodnje jo bomo obrezovali v sklopu rednega vzdrževanja.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je opozoril, da podjetje Kocerod PGD Turiška vas še niso dostavili požarnega načrta. Prav bi bilo, da zaradi tovrstnih situacij, kakršna se je zgodila na Vrhniki, le tega dobijo oziroma, da jih povabijo v podjetje in skupaj pregledajo kaj se kje skladišči in kako. 

Odgovor:

Podjetje Kocerod bomo opozorili na to pripombo in jim predlagali, da PGD Turiška vas predstavijo požarni načrt.  

Odgovor Kocerod, d.o.o:

V zvezi z  opozorilom Ivana Vranjeka družba Kocerod daje naslednje pojasnilo: Ne glede na to, da v družbi Kocerod nevarnih odpadkov posebej ne zbiramo in skladiščimo, smo dolžni tudi z ostalimi komunalnimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki zahtevajo posebno skrbnost in ukrepe za preprečitev nastanka požara. Med drugim je tudi zahtevano, da ima družba izdelan požarni red z evakuacijskim načrtom. Družba Kocerod je dne 18.12.2012 na poziv Mestne občine Slovenj Gradec št. 842-1/2012 na Mestno občino Slovenj Gradec dostavila požarni red z evakuacijskim načrtom, Mestna občina Slovenj Gradec pa se je v tem dopisu obvezala, da bo požarni red z evakuacijskim načrtom posredovala gasilskim enotam. Dokumentacija je bila posredovana v elektronski obliki, tako pričakujemo, da je Mestna občina v skladu z dopisom z vsebino seznanila pristojna gasilska društva. Ne glede na povedano pa bomo v izogib nejasnostim tudi sami še dodatno informirali gasilska društva v neposredni bližini z našimi dokumenti in jih seznanili s požarno ogroženostjo in sprejetimi ukrepi za preprečitev nastanka požara. Lahko povemo, da z gasilskimi društvi dobro sodelujemo in da so v preteklosti s hitro intervencijo že preprečili nastanek večje škode zaradi nastalih začetnih požarov.  

Vprašanje:

 

Ivan Gams je opomnil, da je bila delegacija iz občine na obisku v Občini Šoštanj, kjer imajo sklenjeno dolgoročno koncesijsko pogodbo z zasebnikom za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Vprašal je kakšen je ta model, ali je prenosljiv za naše razmere oziroma kake nadaljnje korake v tej smeri na mestni občini pričakujejo.

Odgovor:

 

V Občini Šoštanj so nam pripravili celovito predstavitev njihovega projekta in sicer so za 15 let oddali koncesijo za gradnjo in vzdrževanje cest. Postopek je tak, da mora občinski svet mora najprej sprejeti Odlok o ugotovitvi javnega interesa in potem lahko pričnemo pripravljati dokumentacijo, ki je potrebna za tovrsten projekt. 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je v časopisu zasledil, da v Občini Piran sprejemajo nov prostorski plan in zelo nazorno prikazuje kako bo Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Mislinja investirala oziroma predvideva razširitev tega objekta, ki je namenjen počitnikovanju. Kako je to možno, da svetniki o tem ne vedo nič.

Odgovor:

OPN, ki ga pripravlja Občina Piran, kjer je počitniški dom Mestne občine Slovenj Gradec, omogoča širitev in gradnjo na tej parceli. V tem trenutku ne načrtujejo, da se bo tam dejansko gradilo.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je nato opomnil, da je bil danes zadnji dan javne razgrnitve Katica. Ta zgodba se mu zdi zelo prezenta, vpliva na bodoče rešitve pri izgradnji objekta bloka stanovanj za trg, nekje pa je razbral, da sta financerja Lesoteka in pa Mestna občina Slovenj Gradec. To ga je presenetilo, ker do zdaj ni ni bil informiran, da bi mestna občina pristopila k temu projektu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in podjetje Lesoteka nista skupni investitor. Lesoteka je pobudnik za sprejem OPPN in je naročila strokovne podlage za gradnjo bloka. Na tem območju namreč namerava graditi blok tržnih stanovanj. Za ta del zemljišča, spremembe financira omenjeno podjetje.    

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal daleč je z ureditvijo bivšega objekta Zipo in Belevue.

Odgovor:

Objekt bivšega Bellevuea  je prodan, glede objekta Zipo pa ni sprememb.

Vprašanje:

 

Dr. Peter Pungartnik je opomnil na varnost na cestah in dejal, da pričakuje, da so te vzdrževane kvalitetno. Opozoril je, da naj Komunala prične z košnjo.

Odgovor:

Z mulčenjem oz. košnjo ob cestah smo pričeli v začetku meseca maja, ko se je začela vegetacija. Dela izvajamo skladno s prioritetami in planom dela.  

V skladu z dogovorom na sestanku dne 6.6.2017 na MO Slovenj Gradec, podajam naslednje odgovore:

VOC Celje d.d., CVB Otiški vrh, kot koncesionar rednega vzdrževanja državnih cest na območju Koroške, izvaja dela po letnih in mesečnih planih za vzdrževalna dela, ki jih potrjuje nadzor za redno vzdrževanje državnih cest in so v skladu s koncesijsko pogodbo in letnimi pogodbami. Nadzor izvaja družba DDC. Kar se pa tiče izvajanja del po naslednjih postavkah: 

1. Strojna košnja trave: se izvaja zaradi preglednosti ob voziščih in brežinah in sicer 2 do 3 krat letno. Košnja se izvaja s stroji mulčerji, trava se pušča na pokošeni površini. Tu ne gre za vzdrževanje zelenic, ampak zagotavljanje preglednosti in vidnost cestnih smernikov. 

2. Odstranjevanje posipnih materialov po zimi, se planira od konca zimskega obdobja t.j. 15.3. in naj bi se končalo do 20 4 v tekočem letu oz. do prvomajskih praznikov. Izvedba je odvisna tudi od trajanja zime. V letošnjem letu smo zagotovili odstranjevanje posipnih materialov z vozišč v predvidenem roku, poudarek pa je vedno, da s čiščenjem pričnemo najprej v urbanih področjih.

Objavljeno:2017-06-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je na prejšnji seji postavil vprašanje glede izplačil nagrad v javnih zavodih, posebej za Komunalo in ni dobil prejel odgovora. Zaradi tega je izrekel kritiko in poudaril, da želi pisni odgovor.

Odgovor:

 

Odgovor bo podan po tem, ko bo Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. obravnaval tematiko in zavzel stališča. 

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je predlagal, da se za lansko in za letošnje leto pripravi pregled sprejetih sklepov občinskega sveta in pregled realizacije le teh. 

Odgovor:

 

 

Pripravili bomo pregled sprejetih sklepov Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in realizacijo le teh ter jih predstavili na eni izmed prihodnjih sej.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil potok Homšnica, ki je bil v zgornjem delu delno že saniran, pa ugotavlja, da je del, ko so ga v prostovoljni delovni akciji očistili leta 2013, ponovno zaraščen in zasut. Ne zgolj po naravni poti, da bi voda sama prinesla zemljo, pač pa meni, da so večino tega navozili kar občanke in občani, predvsem z vrtov. Zato predlaga, da vodstvo občine pozove VGP Drava Ptuj, da pridejo na ogled.  

Odgovor:

S pristojnim od upravljalca vodotokov (VGP Drava) bomo organizirali ogled, o ukrepih bomo obvestili MO Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je ponovno je podal pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici. 

Odgovor:

 

ARSO je napovedal, da bo v okviru projekta, ki bo sofinanciran iz EU sredstev postavil nove postaje za merjenje trdih delcev v zraku. Predvidena lokacija je tudi v Slovenj Gradcu. ARSO bomo prosili za dinamiko realizacije projekta in o tem obvestili občinski svet.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je vprašal zakaj na spletni strani MO SG ni ažurirana vsebina "Odgovori na pobude in vprašanja". 

Odgovor:

Odgovore na pobude in vprašanja, ki jih članice in člani Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dajete na sejah občinskega sveta bomo ponovno pričeli objavljati tudi na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe na zadnjem sestanku sprejeli sklep, da podajo pobudo za izredno sejo, na kateri bi pridobili informacije glede izgradnje hitre ceste. Zadnje čase  je o tem veliko različnih informacij in niso seznanjeni glede tega, prav tako tudi o gradnji krožišča v Šmartnem. 

Odgovor:

Informacijo glede izgradnje hitre ceste oziroma Tretje razvojne osi bo župan podal na naslednji seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kaj je z načrtovano izgradnjo romarskega doma na Razborju. Lansko leto so se prijavili na razpis skupaj z Avstrijci, pa je ta padel v vodo.

Odgovor:

Ta projekt je bil zavrnjen, zato je Mestna občina Slovenj Gradec poslala pisno vprašanje, ali so partnerji čez drugo stran meje še vedno zainteresirani za ta projekt. Projekt se v taki obliki ne more še enkrat prijaviti, torej bi se moral vsebinsko drugače zastaviti. Ko bodo dobili informacije ali so partnerji čez mejo še zmeraj zainteresirani za ta projekt, potem bodo lahko dali tudi odgovor ali bodo ta projekt lahko še enkrat prijavljali na ta javni razpis, v nasprotnem primeru je pa to projekt, ki bi lahko šel na naslednjo prijavo na javni poziv za projekte LAS, ki ga načrtujejo v letu 2018.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da na relaciji Podgorje Sp. Razbor, na enem delu vidno propada asfalt in predlagal, da strokovne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Z ustreznimi strokovnimi službami bomo opravili ogled poškodb in podali ustrezno rešitev, katero bomo posredovali MO Slovenj Gradec.

Vprašanje:

 

Aleksander je povedal, da je bil župan na ogledu ceste v Velunji in tam je bilo okrog 30 ljudmi. Ti ljudje zdaj pričakujejo odgovor kakšni so načrti v zvezi s to cesto.

Odgovor:

Rekonstrukcijo te ceste bomo poskušali opraviti v več delih, zato bomo del finančnih sredstev zagotovili v rebalansu proračuna.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je v Knjižnici Ksaverja Meška Društvo Narava Pohorje izvedlo predavanje o značilnostih narave v našem okolju. Predavatelj je opozoril na pomen rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. To rastišče je določeno kot naravna vrednota lokalnega pomena. Društvo je v preteklem letu preverjalo stanje rastišča, ugotovili so, da se manjša zaradi neustrezne košnje. Vprašala je ali je najemnik travnika poučen o pomenu in zaščiti tega območja in zavezan za košnjo trave, tako, da se ohrani rastišče. 

Odgovor:

Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o. za nas že izvaja kartiranje sibirske perunike. Njihovi predstavniki so že bili na terenu in ker perunika še ne cveti, so izvedli kartiranje listov in na ta način zavarovali podatke za primer, če bi prišlo do predčasne košnje s strani najemnika. Izdelovalci kartiranja predvidevajo, da bo perunika zacvetela čez dva tedna in takrat bodo šli ponovno na teren. Po pridobitvi podatkov o najemniku zemljišča s strani naše pravne službe, ga bomo nemudoma  telefonično in pisno seznanili z naravno vrednoto in pozvali, da naj ne izvaja košnje na območju sibirske perunike vse dokler ta ne bo odcvetela. Za trajno rešitev zaščite perunike na tem območju, predlagamo, da občina sklene najemno pogodbo z najemnikom in v njej pisno opredeli režim dela na teh zemljiščih. V pogodbo se naj vključijo priporočila, ki bodo izhaja iz študije, ki jo bomo pridobili s strani VGB Maribor. 

Vprašanje:

Hinko Kašnik je povedal, da so v preteklih dveh tednih urejali v ČS Stari trg in ČS Štibuh problematiko v zvezi z varnostjo v prometu in se je javno zahvalil direktorici in strokovnim službam tako mestne občine kot Komunale, ki so zelo hitro in učinkovito poskrbele za reševanje problemov in si želi podobnega sodelovanja tudi v prihodnje.

Odgovor:
Vprašanje:

 

dr. Peter Pungartnik je omenil, da se obnavlja Celjska cesta. Na tem delu prehodi za pešce  niso ustrezno osvetljeni. Predlagal je, da se okviru te rekonstrukcije dodatno osvetlita prehoda pred trgovino Tuš in pri pekarni v bližini Marčiča.

 

Odgovor:

 

Oba prehoda bosta dodatno osvetljena.  

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako omenil Sibirsko peruniko in resnično je treba biti previden. V lanskem letu je bil z magistrom Ježem na ogledu in predvidel je kdaj se lahko kosi. Dva dni po tistem je bil odbor, kjer je izpostavil, da naj občinske službe opozorijo najemnika, da ne bo kosil, ampak pred ponedeljkom je bil ta travnik že pokošen. Se pravi bistveno prehitro in pa predvsem pa v manjšem obsegu kot bi to bilo nujno za ohranitev Sibirske perunike. Zato je predlagal, da se stopi v stik z magistrom Ježem in  s tem najemnikom, ki to kosi, da se opredeli, kdaj lahko  pokosi. Center tega rastišča se lahko pokosi konec meseca julija, lani je bilo že meseca junija, skratka da to ohranijo in dajo več pozornosti na to peruniko.  

Odgovor:

 

Glejte odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na predzadnji seji izpostavil uničenje vodnega rezervoarja in  ohranjanje tehnične dediščine. Na prejšnji seji je ponovno želel poročilo o analizi stanja, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej, ampak ga še vedno ni dobil. 

Odgovor:

 

Po telefonskem klicu s strani Boštjana Temnikerja smo bili v Koroškem pokrajinskem muzeju v začetku aprila 2016 pozvani, da izdelamo mnenje v zvezi z vodno cisterno. Na prvem ogledu 7. 4. 2016 smo bili prisotni Boštjan Temniker, MO Slovenj Gradec, Lilijana Medved, etnologinja, konservatorska svetovalka ZVKDS OE Maribor in Brigita Rajšter, KPM; dogovorjeno je bilo, da muzej pripravi analizo objekta in predlog prenove; pogovor je bil tudi o lokaciji, kje bi se cisterna lahko postavila. S strani strokovnih služb, je bil naš predlog, glede na to, da gre za pripadajoči del nekdanje železniške postaje Slovenj Gradec, da se jo postavi v neposredni bližini postaje. Videli smo možnost v okviru ureditve cestnih oziroma parkovnih površin na zahodni strani železniške postaje. V mesecu aprilu je sledilo več ogledov cisterne s strani strokovnih delavcev muzeja. 5. 5. 2016 smo na elektronski službeni naslov Boštjana Temnikerja poslali dokument o vodni cisterni, ki ga je pripravil samostojni konservatorsko restavratorski tehnik Aleš Senica. Dokument je bil opremljen tudi s predračunom za izvajanje vodnega peskanja in dvoslojnega barvanja v višini 4.776,30 eur izvajalca, s katerim muzej sodeluje pri strokovnih nalogah obnove skulptur forma vive na Ravnah. Dne 6. 5. 2016 sta si vodno cisterno in predlagano lokacijo ob železniški postaji ogledala poleg Boštjana Temnikerja in Brigite Rajšter tudi odgovorni konservatorski svetnik za tehniško kulturno ZVKDS OE Maribor Dean Damjanović in muzejska svetnica Valerija Grabner, KPM. Damjanoviću smo tudi predstavili predlog prenove cisterne, ki ga je pripravil muzej, s katerim se je tudi strinjal. 

Kratek povzetek: VODNA CISTERNA April 2016 Lokacija: Celjska cesta, Slovenj Gradec Predhodna lokacija: Vodna cisterna se je nahajala v zaprtem prostoru, na podstrehi nekdanje stavbe vodnega stolpa ob takratni železniški postaji (1899 - 1969). Ob prenovi stavbe v letu 2014 je bila cisterna odstranjena iz objekta. Trenutno stoji v neposredni bližini stavbe, prosto na zelenici. Opis: Vodna cisterna je bila izdelana konec 19. stoletja, uporabljana kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Izdelana je iz litoželeznih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je pospešil, odkar je cisterna postavljena zunaj, istočasno se v njeni notranjosti zbira deževnica. Ob ogledu je bilo v cisterni več kot meter vode. Velikost: Površina cisterne je 120 m2: cisterna 110 m2 in podstavek 10 m2.   

Predlog obnove: Vodno cisterno je potrebno očistiti korozivnih produktov in stare barve. Predlagamo vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom, ki bi se izvedlo na lokaciji, kjer se cisterna trenutno nahaja. Pred barvanjem je potrebno na najnižjem delu cisterne izdelat odtok za deževnico, da se prepreči nabiranje vode v notranjosti. To je seveda odvisno od nove postavitve cisterne. Zaščita: Barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Barvanje najmanj v dveh slojih. Barvanje predlagamo na novi lokaciji, kjer bo cisterna stala, da preprečimo morebitne poškodbe med premikanjem.

Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik   

O nadaljnjih postopkih v zvezi z vodno cisterno v muzeju nismo bili obveščeni.   

Objavljeno:2017-06-20T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017
Vprašanje:

Peter Cesar je na 23. seji vprašal kako je z aktivnostmi za ohranitev Upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu. Posredovan jim je bil odgovor, da bo le tega župan podal na seji občinskega sveta. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da vse relevantne informacije govorijo o tem, da se na tem področju še nič takega ne dogaja, da bi morali na mestni občini nujno ukrepati. Takšna so zagotovila ministra in tudi načelnica Upravne enote Slovenj Gradec mu je svetovala, da v tem trenutku ni potrebno urgirati pri Ministrstvo za javno upravo in bo sama seznanjena s spremembami, ki bi se morebiti zgodile. Dejal je še, da se je v preteklosti v zvezi s tem vprašanjem že obračal na Ministrstvo za javno upravo. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je povedal, da že dve leti zaporedoma govori o potrebi po preplastitvi Celjske ceste, to je od križišča na Maistrovi do Name. Imeli so že obljube in še enkrat daje uradno pobudo, da se župan in odgovorni v mestni občini pogovorijo z upravljalcem te ceste in ga pozovejo, da končno izpolni svojo že večkrat dano obljubo in ta odsek ceste ustrezno uredi.

Odgovor:

 

Župan je prisotne seznanil, da je pogodba o izvajanju del že podpisana in preplastitev Celjske ceste je tik pred izvedbo.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je vprašal ali obstaja kakšen koncept sejmov, ki potekajo na Glavnem trgu in na Trgu svobode, na katerih pač lahko vidijo, da je v veliki meri prisotna ponudba »kiča«. Vprašal je ali je možno, da se omenjena vrste ponudbe, ne glede na to, da prodajalci plačajo takso, postavi na drugo mesto. Tisti, ki določa ceno najema in kje bo kdo imel prostor, bi moral imeti v mislih, da bi bile sredi 750 let starega mesta postavljene stojnice, ki ponujajo rokodelske izdelke. Dejal je, da v zvezi s tem želi pojasnilo.

Odgovor:

 

V Slovenj Gradcu se tradicionalno prirejajo trije t.i. kramarski sejmi (Jožefov sejem – 19. marca, Pankracijev sejem – 12. maja in Elizabetin sejem – 17. novembra), ki so namenjeni prodaji različnega blaga za široko potrošnjo in s tem tudi široki množici obiskovalcev. Sejmi so zelo dobro obiskani in privabijo v mesto tudi obiskovalce iz širšega območja Slovenj Gradca in drugih krajev Koroške. Še nekaj let nazaj na teh sejmih praktično ni bilo prisotne ponudbe rokodelskih izdelkov, gostinske ponudbe oz. ponudbe kmetij in domačih prodajalcev iz Slovenj Gradca. Z namenom, da bi popestrili ponudbo sejmov, je organizator Javni zavod Spotur že od vsega začetka pripravil koncept, kako bi vzpodbudili ponudbo domačih prodajalcev in rokodelcev. To smo dosegli z nižjimi cenami za prodajalce rokodelskih izdelkov, izdelkov lastne proizvodnje ter kmečkih izdelkov in pridelkov, prodajalci iz območja Slovenj Gradca pa plačujejo le simbolično najemnino sejemskega prostora (3 EUR za 3 m prostora). Da je na sejmih dejansko iz leta v leto več ponudbe rokodelskih in domačih izdelkov, nam kaže tudi statistika Jožefovih sejmov, ki jo objavljamo spodaj. Na letošnjem Jožefovem sejmu je bilo tako že več kot polovica prodajalcev takih, ki so bili upravičeni do znižane najemnine (rokodelci, kmetije z dopolnilno ponudbo, prodajalci iz območja Slovenj Gradca). V zadnjih letih nam je s tem konceptom uspelo spodbuditi kar nekaj lokalov v mestnem jedru, da na sejmih postavijo tudi svoje stojnice in s tem postanejo aktivni udeleženci sejmov. Prav tako pri organizaciji sejma ves čas skrbimo za to, da so rokodelci, kmetije in domači prodajalci umeščeni v osrednji prostor in na Trg svobode, saj prodajalcem ni dovoljeno, da si prostor iščejo sami, ampak jim ga določi organizator. Je pa res, da se proti sredini mesta še vedno pojavi nekaj prodajalcev predvsem s tekstilnimi izdelki, saj so ta prodajna mesta imeli že več kot deset let in jih je težko na hitro prestaviti drugam. Dejstvo je tudi, da so trije tradicionalni sejmi t.i. »kramarski« sejmi in tudi ponudba »kiča« na teh sejmih mora biti prisotna in obiskovalci to tudi pričakujejo. Skozi vse leto se v mestnem jedru Slovenj Gradca zvrsti tudi kar nekaj bolj specializiranih sejmov (na primer rokodelska tržnica, ekološki praznik, rokodelski božično-novoletni sejem,…), kjer je vsebina bolj selektivna. Prilagamo še uradni cenik sejma, iz katerega je razviden koncept spodbujanja rokodelskih in domačih ponudnikov, ter nekaj fotografij letošnjega Jožefovega sejma s poudarkom na osrednjem delu Glavnega trga in Trga svobode.

 

Priloga 1: Statistika prodajalcev Jožefovih sejmov v Slovenj Gradcu

 

JOŽEFOV SEJEM

Število vseh prodajalcev

Število prodajalcev z znižano najemnino (rokodelci, kmetije, domači prodajalci)

Število prodajalcev iz območja Slovenj Gradca

2017

132

70

24

2016

117

45

22

2013

126

42

15

2009

121

31

10

 

 

Priloga 2: Cenik najemnine sejemskega prostora

 

 

CENIK – JOŽEFOV SEJEM 2017

Količina Cena

 

Prodajno mesto – splošno

 

Prodajno mesto – prodajalci iz območja Slovenj Gradca

 

Prodajno mesto – rokodelski izdelki, izdelki lastne proizvodnje, kmečki izdelki in pridelki

 

Najem tipske stojnice

1 tekoči meter

 

1 tekoči meter

 

 

1 tekoči meter

 

 

1 kom

25,00 EUR

 

1,00 EUR

 

 

10,00 EUR

 

 

15,00 EUR

 

 

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil kritiki podžupana Janeza Potočnika glede plačevanja za odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na komunalnem podjetju. Številni občani so zrevoltirani, ogorčeni in res je to, kar so dolga leta gradili, bi zdaj podrli. Ljudje bi ponovno začeli z odlaganjem teh odpadkov v naravo, kar si prav gotovo ne želijo oziroma ne smejo dopustiti. Še manj pa smejo dopustiti, da bi to nekontrolirano kurili in onesnaževali okolje. Zato predlaga, da občinske službe vstopijo v stik z vodstvom Komunale, najdejo rešitev prijazno občanom in Komunali, predvsem pa našemu okolju. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

Peter Cesar je dejal, da ga številni občani opozarjajo na neosvetljenost parkirišča nad cerkvijo v Starem trgu oziroma na neosvetljenost okolice cerkve. Gre za to, da se na tistem parkirišču zadržujejo skupine, takšne in drugačne. Tam je tudi neko smetenje, kaj vse se dogaja, se v temi ne ve in mogoče bi res razmislili, da se parkirišče osvetli, predvsem pa, da se tudi z župnijo dogovorijo za osvetlitev tega objekta. Še zlasti ob praznovanju 750 letnice mestnih pravic, bi tudi ta večerna osvetlitev dopolnila praznično razpoloženje.

Odgovor:

 

O tem vprašanju so strokovne službe preko vaške skupnosti že dogovarjajo in pobudo so naslovili na Škofijo Maribor. V kolikor ne bodo zmogli ali ne bi bili pripravljeni sami izvesti osvetlitve, bo to poskušala izvesti mestna občina. V proračunu teh sredstev niso načrtovali in jih bodo morali zagotoviti z rebalansom. 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil, da vsako prvo soboto v mesecu Koroški pokrajinski muzej organizira vodenje po mestnem obzidju. Ko se je le tega udeležil, se je zgrozil nad stopnicami zadaj za Glasbeno šolo do parkirišča. Le te so spokane in uničene, zato je predlagal, da pristopijo k sanaciji.

Odgovor:

 

Takoj po koncu letošnje zime smo omenjeni problem zaznali in pristopili k izvedbi popisov del za trajno obnovo stopnišča. Vsa minula leta se je omenjeni problem propadanja stopnišča, zaradi neodpornosti osnovnega gradiva na zimsko soljenje, ponavljal in reševal s krpanjem. Investicija v obnovo stopnišča, za katero smo konec meseca marca pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo z davkov znašala 17.483,88 eur. Ker vir v proračunu 2017 ni bil predviden, bo le tega potrebno zagotoviti v okviru rebalansa. 

Vprašanje:


Peter Cesar je opozoril, da razpada grb na glavnih vratih v Rotenturnu. Predlagal je, da to uredijo. Prav tako so na dvorišču Rotenturna različne ploščice, potrebne so manjših popravil, vodnjak je pa smetnjak. Ni veliko dela in slika, če pridejo obiskovalci, bi bila čisto drugačna. Na Trgu svobode imajo trhle klopi oziroma ena klop ne služi več svojemu namenu. Zamenjati je treba deske in to klop popraviti. Na fontani na Sokličevem trgu je pipa skrivljena že kar nekaj mesecev. Cesta proti Toplarni je stara dve leti in je na več delih razpokana oziroma je na celotni razdalji več kot dvajset razpok. Opazil je, da so se tam že delale vrtine, zgleda, da je sanacija v teku in so že ukrepali. Jaški na cesti na Ronkovi ulici, ki so jo obnovili pred tremi leti, so močno pogreznjeni. Predlagal je, da to preverijo.

Odgovor:


Klopi bomo popravili oz. zamenjala z novimi lesenimi deli. Popravilo fontane pa je že v teku.     Za cesto proti Toplarni smo uvedli reklamacijski postopek. V ta namen je Zavod za raziskavo materiala opravil terenske preiskave. ZRMK je tudi predpisal način izvedbe asfaltiranja sistemu TERA MIX. Na podlagi poročila bomo lahko predvideli način sanacije. 
Omenjen del Ronkove ulice je bila obnovljena leta 2011; bomo preverili stanje glede jaškov. V kolikor je potrebna sanacija, bomo le to izvedli.

 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil še zastave na nekaterih javnih zavodih in izpostavil vrtec na Celjski cesti, kjer visijo še posebej umazane zastave.

Odgovor:

 

Pobuda g. Petra Cesarja je bila posredovana ravnateljici VVZ Slovenj Gradec, ga. Ivici Vaukan. Ravnateljica je z dopisom z dne 7. 4. 2017 izjavila, da so nove zastave naročene in da bodo izobešene takoj po dobavi zastave Mestne občine Slovenj Gradec, za katero je rok dobave zaradi šivanja daljši. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na eni prejšnjih predlagal, da bi komisija za ceste pripravila seznam in lokacije,  kjer  poteka cesta preko dvorišča in povzroča prašenje, negodovanje lastnikov in pa slabo življenje ob tisti prašni cesti.  

Odgovor:


Strategija protiprašnih zaščit bo pripravljena do sredine letošnjega leta in v jeseni predložena v odločanje občinskemu svetu.

Vprašanje:


dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Vaške skupnosti Sele vprašal, kako je z investicijo v šolo na Selah. 

Odgovor:


Župan je odgovoril, da so za investicijo v OŠ Sele v fazi iskanja najboljšega izvajalca, torej poteka javni razpis.  

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal kaj bodo naredili z zelo poškodovanimi cestami po zimi. Če se še ena taka zima ponovi, bodo imeli velike probleme. Sploh bodo pa morali razmišljati kako bodo občinske ceste v doglednem času sanirali. Nekaj se šušlja, da bodo iskali koncesionarja, pa ga bodo pri teh kilometrih najbrž težko našli. Mogoče se bodo dodatno zadolžili, saj bo nekaj treba narediti, ker je razpokano po dolgem in po čez tako v mestu, kot na podeželju. Tudi iz razprave je razbrati, da je sum v slabi izvedbi, v slabi kvaliteti dela, ampak posledično vedo, da lahko v določenem roku uveljavljajo garancijo.

Odgovor:


Župan je menil, da vzrok za slabe ceste ni zima, kot je bila letos. Ceste so bile že prej slabe, zima je pa seveda stanje še malo poslabšala, tako na državnih kot na občinskih cestah. Tudi poškodbe, ki so se zgodile na novih cestah, bodo pri izvajalcih uveljavljali garancijo. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil na odsek ceste Spodnji Razbor številke 62-47, ki je nujno potreben sanacije

Odgovor:


Župan je povedal, da so z občanom in s predsednikom Vaške skupnosti Razbor dogovorjeni, da se sestanejo na licu mesta in skupaj pridejo do predloga, kdaj bo ta cesta v planu za izvedbo. 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da v Turiški vasi večkrat na teden primanjkuje pitne vode. Pritisk vode pade, po kleteh še teče, v nadstropjih pa ne. Pokličejo na Komunalo, le to uredijo, ampak čez nekaj časa se spet ponovi. Prosil je, da občinska uprava pri Komunali posreduje, da se to uredi.

Odgovor:

V Turiški vasi je dvakrat padel v vodovodnem omrežju, in to v mesecu februarju. Na opozorilo s strani porabnikov je intervenirala dežurna služba, tako da smo motnje takoj odpravili. V tistem času je bila tudi poraba zaradi zmrzali večja in se je porušil sistem vklapljanja črpalk v rezervoar Turiška vas, kateri poteka z ročno nastavitvijo preko preklopne ure. V izogib tej težavi v Turiški vasi smo takoj pristopili k aktivnosti v smeri avtomatskega vklapljanja črpalk glede na nivo vode v rezervoarju. Vzpostaviti moramo komunikacijo z ustrezno opremo. Tako bomo imeli tudi daljinski nadzor nad nivojem v rezervoarju Turiška vas. Investicijo bomo končali predvidoma v mesecu aprilu.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je velik del proračuna predviden za transferje posameznikov in javnih zavodov. Ampak kljub temu so danes sprejeli sklep, da bodo kar trikrat šli v rebalans proračuna, se pravi šolska pomoč, vrtec, pa socialna pomoč. Menil je, da se bo to dogajalo iz leta v leto, ker na tem področju ni nobene konkurence in javni zavodi imajo po njegovem mnenju prerazkošne normative. Javni zavodi se normativov držijo, ampak zaradi tega so predragi. Ampak sam meni, da v bodoče to za proračune ni dobro. Pravna služba in občinska uprava naj  razmislijo ali bi bilo možno na teh točkah uvesti univerzalni temeljni dohodek.

Odgovor:


Župan je povedal, da se poraba v javnih službah, predvsem na področju družbenih dejavnostih, se iz leta v leto veča. Velikokrat pride do sprememb, ki povečajo delež porabe proračuna za te namene in en razlog je mogoče v tem, da imajo morda preveč javnih zavodov. Določene dobrine bi morda lahko zagotovili tudi na drug način, z drugačno organizacijo in s tem nižjimi stroški. Univerzalni temeljni dohodek verjetno brez državnega zakona ne bo šel, občina tu nima pristojnosti, da bi ga uvedla.  

Vprašanje:


Peter Slemenik je želel pojasnilo v zvezi z novico, da se pri starem MKC ne bodo gradila socialna stanovanja. Na zadnji izredni seji so predlog za prodajo podprli ravno za to, ker naj bi se tam gradila varovana stanovanja. Verjetno bi postopali drugače, če bi vedeli, da ne bo tako. 

Odgovor:


Župan je povedal, da je pobuda prišla od enega investitorja, ki je nameraval na tem območju graditi oskrbovana stanovanja. Vendar je ta investitor potem odstopil. Na javni dražbi so zemljišče prodali drugemu investitorju, ki bo prav tako gradil stanovanja. 

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako na zadnji seji občinskega sveta vprašal kaj je z ostanki telefonske napeljave na podeželju in prejel odgovor, da naj bi odgovorni na Telekomu želeli točne lokacije, kje se to nahaja. Pripomnil je, da na Telekomu prav gotovo vedo kje so imeli svoje telefonske vode, ki so zdaj opuščeni, naj gredo na teren in pregledajo, kje so le ti ostali. Sam lahko pove, da je to na Vrhah na kmetijah Zabel, Vodovnik, Grdel, na Selah kmetija Mlačnik in pa kompletna trasa Lovska koča Podgorje do Vernerce. To so tri lokacije, ki so potrebne sanacije, vse ostalo pa naj si pogledajo sami.
Odgovor:

Ponovno smo posredovali na Telekom poziv, da na predmetnih lokacijah pregledajo stanje in odstranijo oz. sanirajo morebitne ostanke stare telefonske napeljave. Rok za sanacijo je 30.05.2017.
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da v zvezi z uničenjem vodnega rezervoarja, še nima popolnega odgovora. Aktivnosti v zvezi s sanacijo vodnega rezervoarja naj bi vodil tudi Koroški pokrajinski muzej. Pričakoval je poročilo, ker so menda pripravili analizo tega stanja, ocenili rezervoar in stroške, vendar je to nekje ostalo. Pričakuje konkreten odgovor v zvezi s tem. 
Odgovor:

Boštjan Temniker je dejal, da se na Mestni občini Slovenj Gardec še kako zavedajo kaj je kulturna dediščina in kaj je pomnik industrijske dediščine ravno tako. Že dve leti bo, odkar je prišlo do sanacije  objekta na Celjski cesti 25, ko je bil omenjeni rezervoar postavljen na travo ob športnem igrišču. Sam je nemudoma stopil v kontakt s Koroškim pokrajinskim muzejem, da le ta poda strokovno oceno in pogled na to, kaj bi se dalo narediti. Dobili so strokovno oceno, koliko bi stalo restavriranje tega rezervoarja, nakar so začeli skupaj iskati lokacijo. Lokacij je bilo več, nazadnje pa so ga nameravali postavili v planirani mestni park, saj tako velik objekt potrebuje precej prostora. Vendar je mestni park iz znanih vzrokov še kar oddaljena investicija. V vmesnem času so prejeli nekaj klicev s strani občanov ali so ti spraševali  na ulici, kaj nameravajo in opozarjali, da rezervoar kvari izgled ob Celjski cesti. Tako so morali sprejeti odločitev. Še enkrat je kontaktiral muzej, da naredijo študijo in predstavitev, kaj je to bilo, oziroma postavitev informativne table. To je bilo že leto dni nazaj, ampak s strani muzeja ni bilo pravega interesa. Zato je pridobil še drugo mnenje o restavriranju skupaj s postavitvijo in podstavkom. Skupni strošek postavitve bi bil okrog 20. tisoč eur. Ker ni bilo prave lokacije niti finančnih sredstev in bi rezervoar verjetno še nekaj let tu in propadal, je bilo treba sprejeti odločitev. Odločitev, da gre to na Surovino, je sprejel sam, ob tem, da je predhodno obvestil svoje nadrejene in tudi s Komunalo se je posvetoval na kakšen način bi to izvedli. Tudi direktorico muzeja je o nameri, da lokacijo počistijo in rezervoar odstranijo, obvestil. Tako, da odgovornost za odstranitev rezervoarja prevzame na sebe. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da so občani po pošti prejeli obvestilo od Komunale, da jim bodo na zbirnih centrih začeli zaračunavali strukturno biološko razgradljiv odpad. Cena za strukturni material, to so veje, grmovnice, žive meje in podobno, bo znašala 10,95 eur po kubiku z DDV, za biološko razgradljivi odpad pa 25 eur po kubičnem metru z DDV. Pa se sprašuje ali je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec firma, katere edino zasledovanje je maksimiranje dobička,  ali je to javno podjetje, ki skrbi za svoje prebivalce, da dobijo kvalitetne storitve po zmerni ceni.  V vseh teh letih, ko je bila ta storitev zastonj, so se ljudje navadili in so te odpadke vozili v za to namenjena skladišča in se je bistveno zmanjšalo nekontrolirano odlaganje v bližnjih gozdovih, še posebej pa kurjenje tega materiala na dvoriščih. Odločno protestira, da se ta njihova namera uveljavi.  

Odgovor:

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku. Izjemoma lahko uporabniki, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe v posebnih zabojnikih. Storitev zbiranja in prevoza bioloških odpadkov s strani Komunale Slovenj Gradec in kompostiranja na Kocerod-u je plačljiva po veljavnih cenah oblikovanih v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12). Izvajalec javne službe mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju (12. čl. Uredbe) tudi zato, ker je obdelava le teh na Kocerod-u povezana z dodatno energijo, kar pa ni cilj trajnostnega razvoja za katerega se zavzemamo. Kompost pridelan na tak način ima veliko večji ogljični odtis od tistega, kateri je pridelan v hišnem kompostniku (ta ga praktično nima). Tudi evropska zakonodaja je jasna glede ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in v prvi vrsti spodbuja možnost zmanjševanja, to je preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja znanja in zavesti), v drugi vrsti pa spodbuja hišno kompostiranje. V skladu z evropsko zakonodajo je bila tudi pripravljena Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010). Po sprejetju Uredbe smo na Komunali Slovenj Gradec vsem uporabnikom poslali dopise s priloženo izjavo o hišnem kompostiranju, s katero so se občani opredelili, ali bodo biološko razgradljive odpadke kompostirali ali jih bodo odlagali v zabojnike za BIO odpadke. Po uveljavitve te Uredbe, oziroma izvajanje le te na področju obeh občin, dovoza BIO odpadkov in zelenega odreza na zbirne centre praktično ni bilo, saj so se občani na podlagi omenjenega poziva še zavedali svoje obveznosti glede ravnanja s temi odpadki. Trenutno je takšnih gospodinjstev, ki imajo zabojnike za BIO odpadke v individualnih hišah 119 in 1727 gospodinjstev pri blokovskih odjemalcih. Poudarili bi še, da v skladu z Uredbo, kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ni dovoljeno mešati z drugimi komunalnimi odpadki, npr. mokrimi ali suhimi odpadki oz. jih odlagati v omenjene zabojnike. Prav tako brezplačno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega odreza na Zbirnih centrih postavlja te občane v privilegiran položaj glede na tiste občane, ki biološko razgradljive  odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih, oziroma jih oddajajo izvajalcu javne službe na način skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.   Občani, ki imajo zabojnik za BIO odpadke in plačujejo storitev, torej teh 119 gospodinjstev in blokovski odjemalci lahko biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad na Zbirnih centrih za odpadke, oddajo brezplačno. V mesecu februarju smo na Zbirnih centrih za odpadke v Pamečah in Dovžah pričeli z zaračunavanjem biološko razgradljivih odpadkov in strukturnega odpada. Strukturni material oz. zeleni vrtni odpad predstavljajo odrezane veje dreves, grmovnic, živih mej, trte ipd. Biološko razgradljivi odpad pa predstavljajo odpadki iz vrtov, pokošena trava, listje, gnilo sadje in zelenjava ipd. Razlog, zakaj smo pričeli z zaračunavanjem je ta, da nam Kocerod zaračunava obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. S tem bomo pokrili stroške obdelave za biološko razgradljive odpadke na Kocerodu, ter stroške prevoza odpadkov na Kocerod. Strukturnega materiala pa nam Kocerod ne zaračunava, zato je cena za strukturni material za občane nižja in pokriva samo stroške prevoza na Kocerod. Strukturni material lahko občani sami pripeljejo na Kocerod, kjer ga bodo brezplačno prevzeli, pod pogojem, da bo izključno strukturni material, brez primešanih drugih odpadkov. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) predpisuje ravnanje z ločenimi frakcijami v okviru opravljanja javne gospodarske službe, v okviru katere je potrebno zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločajo ločene frakcije in nevarni odpadki z aktivnostmi kot so: ločeno zbiranje odpadne embalaže na ekoloških otokih, akcija zbiranja kosovnih odpadkov, akcija zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah in seveda zbiranje ločenih frakcij na Zbirnih centrih za odpadke. Odredba predpisuje katere odpadke je potrebno zbirati na Zbirnih centrih in to so: papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh vrst in oblik, vključno z odpadno stekleno embalažo, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, odpadke iz kovin, vključno s kovinsko embalažo, les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, oblačila in tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterij in akumulatorjev, električno in elektronsko opremo in kosovne odpadke. Zbirni centri torej v osnovi niso namenjeni zbiranju biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Ne glede na predpisan seznam odpadkov, ki jih je potrebno zbirati na Zbirnih centrih, pa lahko izvajalec javne službe na Zbirnih centrih zbira tudi druge ločene frakcije in minimalne količine gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter v posebej ograjenem prostoru tudi nevarne odpadke iz gospodinjstev, seveda pa je pogoj za oddajo, da so odpadki pravilno ločeni. Za občane je oddaja teh odpadkov na Zbirnih centrih ne glede na količine brezplačna, kar pa ni praksa pri vseh javnih podjetjih. V skladu z zakonodajo, ločevanje odpadkov ni več prosta izbira povzročiteljev odpadkov, pač pa obveza, ki se je vsi premalo zavedamo. Kljub temu ločevanje odpadkov na izvoru in njihova predelava predstavljajo samo enega od načinov ravnanja predpisanih v hierarhiji ravnanja z odpadki, kjer je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo ponovna uporaba, recikliranje (omogočeno z ločenim zbiranjem odpadkov), drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in na zadnjem mestu odlaganje odpadkov. Posebej moramo poudariti, da zaračunavanje BIO odpadkov in zelenega odreza nima za cilj ustvarjanja dodatnega prihodka, ampak kakor je iz obrazložitve razvidno smo s tem pričeli samo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev in pravičnega obračuna storitev med povzročitelje teh odpadkov.  

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so ga nekateri občani opozorili na domnevne nepravilnosti pri sofinanciranju kulturnih projektov oziroma glede javnega razpisa za letošnje leto. Vsako leto mestna občina podeli določena finančna sredstva zainteresiranim skupinam na podlagi projektov, ki jih prijavijo. Letošnja sredstva so bistveno višja, kot so bila prejšnja leta in je bilo zanje tudi veliko zanimanje. Srž problema pa je po njegovem mnenju v komisiji, ki je dodeljevala ta sredstva, saj v njej ne bi smeli sedeti člani, ki so prejemniki teh sredstev. Ampak ravno to se je zgodilo. Sam ne ve ali je bilo to letos prvič, ali se je to dogajalo že prejšnja leta. Pravilnik o izvrševanju proračuna v svojem 218. členu v 4. točki govori: »Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja itd..« Ampak tu se je zgodilo ravno to. Navedel je dva primera. Člani komisije so v bran povedali, saj je vse v redu, ker so se pri konkretni točki izločili. To ne vzdrži in je nedvoumno interesna povezanost. Po njegovem mnenju je to nelegalno in nehigiensko. Predlagal je, da župan prekliče sklepe te komisije, formira novo komisijo in naredijo nov razpis. Člani komisije so v svoj bran povedali tudi to, da je Slovenj Gradec premajhen, da bi lahko našli toliko kompetentnih članov komisije, ki ne bi bili v koliziji interesov. Sam je prepričan, da je v Slovenj Gradcu dovolj kompetentnih ljudi, ki niso interesno povezani in bodo lahko ta sredstva kvalitetno razdelili. Ne bo se spuščal v razpravo ali so ta sredstva, ki so jih namenjali sami sebi, upravičena, oziroma so ti projekti dobri ali niso. Bi pa rad povedal to, da so med zavrnjenimi projekti tudi takšni, ki bi si zaslužili vsaj majhna sredstva iz te pogače. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da kulturi namenjajo največ finančnih sredstev preko javnega razpisa, ki ga izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti. Pri tej proračunski postavki, torej za posebne projekte v kulturi, pa je že več let posebna komisija, ki vloge obravnava in jih na podlagi točkovanja tudi rangira. Imenoval je novo komisijo in precej se je ukvarjal s tem katere člane povabiti v komisijo, da bodo kompetentni. Lahko reče, da je delo komisije potekalo kvalitetno. Sam odločitvam komisije ni nasprotoval, saj jim zaupa. Vendar je v letošnjem letu poudarjeno prišlo do izraza dejstvo, da so predlagatelji nekaterih projektov bili sami povezani s komisijo. Predsednik komisije je pojasnil, da so obravnavali posamezne vloge in sicer tako, da tisti, ki je bil povezan z vlogo, ni sodeloval ne pri točkovanju, ne pri izbiri. Torej so se s tem konfliktu interesov izognili. Odločbe so bile poslane, niso pa še izvedene, tako, da preklic je še vedno možen in morda z dvema nadomestnima članoma komisije izvedejo ponovno ocenjevanje. Če smatrajo, da je to potrebno, se da to narediti, če pa smatrajo, da je bil ta izbor zadosti korektno izveden, pa lahko ostane tako kot je. V vsakem primeru so projekti, ki so izbrani, dobri. Je pa seveda veliko takih, ki so tudi dobri, pa ali niso dosegali točk, ali niso formalno zadostovali pogojem.    Vesna Kozlar je dejala, da za takšne primere pravzaprav zelo težko najdeš člane komisije, ki nikoli ne bodo v nekem konfliktu interesov. Iz ocenjevanja vlog so se izločili tisti člani, ki so povezani z društvom in ostali člani so vsak za sebe točkovali projekte ter na koncu podali predlog županu. Zdajšnja diskusija gre v to smer, da ne zaupajo ostalim članom komisije. Menila je, da tudi z imenovanjem katerekoli druge komisije, tega problema ne bodo rešili, ker bo vedno lahko dvom. Tudi, če bi se župan člane te komisije povabil iz drugih občin, se ne bi izognili dvomu. To je ta ključni problem, ki ga je treba tu imeti v vidu.

Objavljeno:2017-06-19T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

23. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 23. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Martina Šisernik je opozorila, da na vstopu v mesto Slovenj Gradec ni označb za nekatere pomembne objekte. Kot primer je navedla pokopališče v Starem trgu in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Nerazumljivo je, da obiskovalcem mesta ne posredujejo informacij kako priti do teh objektov in jih namesto dobrodošlice razburijo, ko tavajo in jih iščejo.

Odgovor:

V kolikor želi občina postavljati turistično in drugo obvestilno signalizacijo ob državnih cestah je potrebno pred izdajo soglasja s strani upravljalca državne ceste izdelati ustrezen elaborat za postavitev navedene signalizacije. Vse stroške v zvezi z izdelavo elaborata in postavitve nosi predlagatelj, torej občina. Strokovna služba že vrsto let opozarja na neurejeno stanje glede navedene signalizacije, tako obstoječe kot manjkajoče, kar tudi sami navajate. Dejstvo pa je, da so za izvedbo celotnega projekta prenove potrebna kar velika finančna sredstva. V začetku letošnjega leta je bila sprejeta odločitev, da gremo v izvedbo elaborata za celotno občino in nato nadaljujemo z zamenjavo dotrajane in neprimerne turistične in druge obvestilne signalizacije, ter dopolnitvijo nove še ne postavljene.  

Vprašanje:

mag. Ksandi Javornik je dejal, da je tudi sam želel izpostaviti usmerjevalne table, saj so ga na enem pogrebu opozorili, kako težko najdejo pokopališče.  Res je to državna cesta in je te table težje namestiti, po drugi strani pa bi pristojne službe lahko pregledale obstoječe table, na katerih so še vedno napisana podjetja, ki so se že preselila drugam. Mogoče bi se dale uporabiti le te.

Odgovor:

 

Glej odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil širjenje optičnega omrežja oziroma povezave. Kolikor mu je poznano, imajo v mestni občini nekaj naselij, ki imajo optične povezave oziroma omrežje, ampak to omrežje ni povezano na centralno omrežje. Predlagal je, da pripravijo javni razpis za distributerje in povežejo ta omrežja. Prednost vidi v zadovoljnih občanih, ki bodo imeli optično omrežje, po drugi strani pa lahko občina iz tega nekaj pridobi.

Odgovor:

Občinska uprava dela na tej vsebini. Predvsem gre za položeno kanalizacijo (samo cevi), ki jih je polagala občina ob gradnji cest, kanalizacije ali vodovoda. Opravljen je bil že razgovor z enim operaterjem o možnostih izvedbe omrežja. V vsakem primeru pa bo izveden javni razpis, ko bodo podlage pripravljene. 

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil, da je pri hišni številki Zgornji Razbor 21 skozi dvorišče speljana cesta v obliki črke S, tam pa je tudi križišče, kjer se stekajo štiri ceste. Lastnik na tem dvorišču izvaja različna dela, predvsem premika stroje. Večina vozil nima bočne osvetlitve in lahko hitro pride do nesreče. Predlagal je, da bi tam uredili javno razsvetljavo, predvsem zaradi varnosti. 

Odgovor:

Problem osvetlitve dvorišča na lokalni cesti bomo z referatom za promet na MO SG g. Aljošo Krivec preučili in našli ugodno rešitev.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil zadnje sneženje, najprej dež, posledično poledica, kar je povzročilo velike težave. Temperature so bile nizke, sol ni bila učinkovita in na cestah, ki so v senci, bi moral biti pristop drugačen. Če se to ponovi, je potrebno ustrezno urediti prevoznost takih cest.  

Odgovor:

Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Posebno pozornost pa vedno dajemo odsekom cest v senčnih legah, kjer izvajamo dodatne posipe.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je v sredini lanskega leta bila vržena kost okoli selitve upravne središča iz Slovenj Gradca. Zanima ga ali Mestna občina Slovenj Gradec oziroma vodstvo vrši kakršnekoli aktivnosti za ohranitev upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu, ali je to vse v mirovanju. Po informacijah, ki jih ima, je ta tematika v Ljubljani še vedno pereča in pravijo, da bo v kratkem to tudi rešeno. Zato bi prosil, da mestna občina sproži aktivnosti za ohranitev te institucije v  Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

 

Župan bo odgovor podal na seji občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Cesar je glede na to, da je bilo omenjeno optično omrežje, opomnil, da je že pred časom na seji občinskega sveta  postavil vprašanje kaj je z ostanki telefonske napeljave po podeželju. Ko so uredili optiko, so ostale telefonske linije, potrgani kabli in polomljeni drogovi. Telekom se je zavezal, da bodo to sanirali, ampak  tega niso storili. Predlagal je, da ponovno opozorijo Telekom, da naj to v spomladanskih mesecih odstranijo.

Odgovor:

Vprašanje je postavljeno zelo na splošno,  ni definirano na katerih lokacijah oziroma lastniških parcelah so še ostanki telefonskih napeljav. V lanskem letu je na našo dodatno pobudo Telekom pregledal stanje na terenu in saniral morebitne napeljave, ki niso več v uporabi. Nekateri lastniki zemljišč so se v dogovoru z Telekomom zavezali, da bodo sami sanirali predmetna območja. Zaradi dokončne sanacije zadeve bi bilo potrebno sporočiti točne lokacije, kjer so še kakršni koli ostanki starih telefonskih vodov. Na podlagi analize stanja bodo naše strokovne službe skupaj z Telekomom pregledale stanje in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

 

Peter Slemenik je opozoril, da je cesta v Turiški vasi, od trgovine do mosta na Brdah, na več mestih po sredini počena.  Glede na to, da je bila sanirana  pred dvema letoma, je predlagal, da pri izvajalcu uveljavijo reklamacijske roke. 

Odgovor:

Na cestah, kjer smo v letu 2014 izvajali sanacijo po sistemu TERA MIX, so se pojavile prečne razpoke. Z izvajalcem del KOSTMANN d.o.o., smo izvedli ogled vseh cest, ter se dogovorili za sanacijo, ki bo izvedena predvidoma v mesecu maju ali juniju. Sanacije so predmet reklamacije.

Vprašanje:

 

Ivan Gams je v obrazložitvah DIIP-ov zasledil, da se mesto Slovenj Gradec v zadnjih letih sooča z zmanjšanjem natalitete in odseljevanjem ljudi. Ta izjava verjetno temelji na nekih podatkih. Zanima ga v številkah koliko je to, pa mogoče razmerje koliko se jih izseli iz mesta Slovenj Gradec, koliko pa iz Mestne občine Slovenj Gradec. 

Odgovor:

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v Mestni občini Slovenj Gradec  v letu 2012 živelo 16.866 ljudi, nato se  skozi leta število prebivalcev občine zmanjšuje. Tako na začetku leta 2016  v občini živi 16.720 ljudi, kar predstavlja negativen trend števila prebivalcev v občini. Na dinamiko skupnega prirasta občine vpliva tako naravni prirast kot tudi selitveni prirast s tujino oz. med občinami.  Naravni prirast se med 2012 in 2015 zmanjšuje, vendar je še pozitiven, medtem ko je selitveni prirast s tujino ter med občinami izredno negativen (izjema je selitveni prirast s tujino v letu 2012). Trend skupnega prirasta občine od leta 2012 do 2015 je negativen, kar pomeni zmanjšanje skupnega števila prebivalcev občine tudi v bodoče.                      
Podatkov za razmerje med mestom in podeželjem nimamo.  

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je v SGlasniku prebral, da dobro izvajajo program 750 obletnice. Ogledal si je celotni Glavni trg, Trg svobode, nekdanjo mestno hišo, pa zgradbo MO SG in nikjer ni signala, da mesto praznuje 750 obletnico mestnih pravic. Vsak, ki se pelje po obvoznici in skozi mesto, bi moral že od 1. januarja 2017, vedeti, da mesto praznuje. Na Glavnem trgu pred vhodom v muzej si je ogledal zastave, ki so sicer še cele, pač pa umazane in bi jih bilo nujno treba oprati. Tako, da se ne strinja, da dobro izvajajo program. S  

Odgovor:

Praznovanje 750-letnice mesta Slovenj Gradec je tempirano na toplejše mesece, temu smo prilagodili tudi promocijo prireditev. Datum, ko so bile mestu podeljene mestne pravice, tudi sejmina, je 22. 5. 1267. Naše praznovanje pa bo koncentrirano med dvoje datumov, in sicer 17. 6. (srednjeveški dan) in 16. 9. (zaključni spektakel), ko je načrtovano tudi obširno oglaševanje prireditev. V zimskih mesecih smo predvideli promocijski filmček z logom (srečno, na silvestrovo), kar smo izvedli, v izdelavi so praznične zastave, ki jih bomo namestili še v tem mesecu, uspešno smo se dogovorili tudi z župnikom g. Potnikom, ki bo dovolil izvesek z zvonika cerkve sv. Elizabete. Namestili smo dvoje billboardov (Murko, Stari trg). V začetku marca vas bo nekaj več billboardov spomnilo na prihajajoče dogodke, denimo Sprehod ob mestnem obzidju, ki smo ga izvedli že dvakrat (uspešno), na Fotografski natečaj Živel Slovenj Gradec, ki je v teku, ter na odprta vrata Medenega raja, Perger. V SGlasniku smo  v letošnjem letu v vsaki številki na dveh straneh poskrbeli za dobro obveščenost o praznovanju, o 750-letnici so poročali različni mediji, kljub temu, da imamo prvo novinarsko konferenco predvideno v začetku marca. Zelo dobro živi FB stran Živel Slovenj GRadec, ki bo kmalu dobila še nekaj zanimivih razpravljavcev, kar je še presenečenje. Ekipa Spoturja s sodelavci je praznovanje predstavila na sejmu v Ljubljani (natisnili smo dvoje razglednic in letake - slo, ang, nem ter sladko vizitko), kakopak v duhu in oblačilih srednjega veka.   

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nadalje omenil, da so preživeli prvi obrok zime. Sam živi v strnjenem naselju in Komunala je zelo slabo čistila pločnike in parkirne prostore. Komunala je tista, ki mora pravočasno ugotoviti, da sneži, posuti pločnike in ceste ter ukrepati. Predlagal je, da se v naslednjem sneženju ne bi spet pogovarjali na isto temo. 

Odgovor:

Del odgovora enak kot za g, Hudeja in sicer: Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Aktivnosti zimske službe v petek 13.1.2017 so se začele z posipanjem cest in pločnikov že zjutraj. Tako smo posuli vse asfaltne ceste z mešanico peska in soli, ter pločnike z soljo nakar smo  ponovili še z mešanico peska in soljo. Zaradi specifičnih  vremenskih razmer se je kljub vsemi aktivnostmi naredila ledena ploskev na skorja vseh asfaltnih površinah kot tudi na makadamu. V naslednjih dneh so se dnevno izvajala aktivnosti posipanja makadamskih cest z peskom  kot asfaltnih cest in pločnikov z mešanico peska in soljo vendar zaradi nizkih temperatur sol ni delovala kot se pričakuje.    

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nato dejal, da je čas zime in kdorkoli spremlja medije, ugotavlja, da imajo ljudje težave zaradi onesnaženosti zraka. Tudi pri nas zaznavajo težave ljudi zaradi onesnaženosti zraka zaradi kurišč, ki jih imajo privatne hiše in pozorno posluša kdaj preseže Slovenj Gradec dovoljeno mejo. Tega nikoli ne sliši in ne zasledi nikjer, zato je vprašal ali v Slovenj Gradcu opravljajo meritve, kdaj so bile nazadnje opravljene in kakšni so rezultati. V povezavi s tem je pred nekaj leti postavil vprašanje ali Slovenj Gradec razpolaga z oceno vpliva Termoelektrarne Šoštanj, onesnaženost zraka v mestni občini. Takrat ni dobili odgovora, zato še enkrat postavlja vprašanje. 

Odgovor:

Po nam znanih podatkih se v Mestu Slovenj Gradec ne izvaja monitoring onesnaženosti zraka. Po našem mnenju bo potrebno z ustreznimi Občinskimi predpisi omejit - prepovedat ogrevanje z energenti, ki slabo vplivajo na okolje, saj se kurišča na trda goriva pojavljajo tudi tam, kjer poteka plinovodno omrežje. »Na vplivnem območju TEŠ se onesnaženost zraka (imisije) redno spremljajo v okviru EIS TEŠ na osmih stalnih merilnih mestih in na enem občasnem merilnem mestu z mobilno postajo. Stalna merilna mesta so: Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Graška Gora, Velenje, Veliki Vrh, Škale in Pesje. Imisijski monitoring stalnih meritev obsega: koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih, koncentracije NOX in NO2 na merilnih mestih Zavodnje in Škale, koncentracije O3 na merilnem mestu Zavodnje, mobilni postaji in Velenje, koncentracije prašnih usedlin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, kakovost padavin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, meteorološke parametre na vseh merilnih mestih, koncentracija trdnih delcev (PM10) na merilnih mestih Škale, Pesje in mobilni postaji.  Trenutni podatki imisijskega monitoringa, kakor tudi arhiv meritev in arhiv mesečnih, ter letnih poročil so dostopni na spletnem naslovu: http://www.okolje.info/.« - vir spletna stran TEŠ (http://www.te-sostanj.si/si/odgovornost-do-okolja/naravno-okolje/205).  

Objavljeno:2017-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

22. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 22. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-21T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

21. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 21. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

20. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na dopisni seji sprejeli sklepe za gradnjo večnamenskega doma na Razborju, ki se imenuje romarski dom. Vsa potrebna dokumentacija je bila izdelana, vloga pa je bila na javnem razpisu zavrnjena. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila vodilni partner pri prijavi na 2. rok razpisa Interreg V-A Slovenija-Avstrija projekta z akronimom STIKREUTZ. Vodenje projekta in prijava projekta je bila oddana zunanjemu izvajalcu EUTRIP, d.o.o., Celje. Vodja projekta, g. Primož Praper je podal naslednjo obrazložitev:  

»V pregledu vloge je sekretariat ugotovil pomanjkljivosti. Vloga se je oddajala dvojezično in sicer v slovenskem in nemškem jeziku, povzetek pa je moral biti tudi v angleškem jeziku. Na okoli 60 straneh teksta je bilo ugotovljeno, da 5 besed ni bilo prevedeno v nemški jezik. Prav tako pa naj bi vodilni partner podpisal izjavo vodilnega partnerja in ločeno tudi še izjavo projektnega partnerja. V digitalni vlogi, je prijavitelj, ki je projekt prijavljal v imenu MOSG priložil podpisano skenirano izjavo vodilnega partnerja in nepodpisano skenirano izjavo projektnega partnerja. (Nekoliko nelogična je bila zahteva razpisa, da mora nekdo, ki je vodilni partner podpisati, da je tudi projektni partner).« Prijavitelj je v tej zvezi podal obrazložitev, da: »…je prišlo do pomote pri skeniranju in pripenjanju napačno označenega dokumenta, kjer je bila pripeta nepodpisana izjava projektna partnerja. Nepravilna naj bi bila tudi izjava o zagotavljanju lastnih sredstev. Žal je bila vloga zaradi zgoraj navedenih ugotovitev zavrnjena, na kar je bila napisana pritožba, ki pa ni bila uspešna. Avstrijski partnerji so bili zaradi nerazumno formalistične prijave zelo slabe volje, saj se jim zdi tovrstni pristop neprimeren. Predlagali so pritožbe na višje instance, kar pa bo zelo verjetno težko spremenilo sklep sekretariata. Avstrijski partnerji so namreč imeli interes z aktivnostmi pričeti v začetku leta 2017, kar sedaj ne bo mogoče. Ima pa projekt možnost, da se še dodela in prijavi na naslednji rok, ki je predviden za marec 2017, o čemer pa se je potrebno še pogovoriti z vsemi partnerji. Sofinanciranje za določen del aktivnosti bi bilo možno iskati tudi v okviru drugih mehanizmov (npr. izgradnja stavbe na Razborju s pomočjo sredstev EKO sklada), vendar je stopnja sofinanciranja v tem primeru bistveno nižja (Interreg okoli 85 % upravičenih stroškov, Eko sklad okoli 40 % upravičenih stroškov). Seveda je potrebno predlog odgovora dogovoriti z Mestno občino Slovenj Gradec.« 

Vprašanje:

 

Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec postala zelena destinacija. Vprašal je zakaj so tako skromni in tega ne objavijo na javnem mestu, na primer na jambu plakatu. Predlagal je, da to čim prej uredijo.

Odgovor:

JZ SPOTUR so nalepili jumbo pano pri pokopališču in na obvoznici pri Merkurju, še enega pa imajo natisnjenega in ga bodo prilepili, ko se sprosti še kakšen jumbo pano. Ravno tako so le to objavili v časopisu SGlasnik in kratek članek poslali vsem novinarjem in še nekaterim drugim premo maila. Logotipa Green destination in TOP 100 destination pa bodo uporabljali v vseh novo natisnjenih promo materialih, uporabljajo pa jih tudi pri podpisu v mailih.  

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je opomnil, da je že na prejšnji seji izpostavil cesto v Turiški vasi, ki jo je Komunala nekoliko uničila, pa je dobil odgovor, da je bila cesta že prej v slabem stanu in jo bodo takoj popravili. Minilo je mesec in pol od zadnje seje in tega še niso storili.

Nadalje je dejal, da so ga vaščani Turiške vsi opozorili na odmero ceste oziroma so pri širitvi ceste nekatere mejnike izruvali. Predlagajo, da pristojne službe mejnike postavijo nazaj.

Nato pa je predlagal, da so na pokopališču v Šmartnem ves čas odprte sanitarije oziroma, da postavijo kemične sanitarije. 

Odgovor:

Gramoziranje omenjene ceste je že v teku, dokončanje del do 18.11.2016.

Glede mejnikov poškodovanih ob izgradnji ceste, bomo preverili stanje in nato skladno s postopkom vzpostavitve mejnega stanja obnovili mejnike.

Na pokopališču Šmartno  se ob dnevu mrtvih postavijo kemični WC-ji. Novi sanitarni prostori pa so sedaj namenjeni uporabi predvsem ob uporabi mrliške vežice. Sedaj se lahko uporabljajo  tudi v delovnem času cvetličarne in sicer od pon.-pet. od 8-12 ure in od 15-19 ure in v soboto od 8-12 ure. Za uporabo se ključ dvigne v cvetličarni, kar pomeni tudi kontrolo nad uporabo. V koliko bi bila odločitev, da so prostori odprti ves čas v smislu javnega WC-ja, je potrebno zagotoviti vsakodnevno vzdrževanje, oz. čiščenje. Bojimo pa se, da bodo potem lahko novi sanitarni prostori podvrženi tudi vandalizmu.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil poročilo Inštituta za javno zdravje RS, ki je na svoji spletni strani objavil oceno zdravja po občinah. Mestna občina Slovenj Gradec je malo nad povprečjem po zdravju slovenskih občin, sam pa ni zadovoljen z oceno glede kvalitete pitne vode, saj ima slabo oceno. Na tem segmentu so najslabši. Zaradi tega je predlagal, da nemudoma pokličejo upravljalca in tistega, ki je pristojen in odgovoren za pitno vodo, naj poda  odgovore zakaj je temu tako in kaj bo storil, da se stanje izboljša.

Odgovor:

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdelal poročilo o zdravju po občinah, v katerem je ocenjenih 39 kazalnikov zdravja, med drugimi tudi mikrobiološka kakovost pitne vode. Kazalnik kaže, da imamo v Mestni občini Slovenj Gradec kakovost vode pod slovenskim povprečjem, bolj natančno 68 % v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 87 %.

Navedeni rezultat ne kaže ocene kvalitete pitne vode, polni naziv kazalnika je: "Delež prebivalcev, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti", iz oskrbovalnih območij, ki so vključena v program državnega monitoringa pitne vode.  Kazalnik kaže delež prebivalcev v MOSG (68 %), ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti.

 

Kazalnik se izračuna na podan način:

 

Mikrobiološka kakovost pitne vode =

Št. prebivalcev v občini, ki se oskrbujejo s pitno vodo dobre mkb kakovosti

* 100

Število vseh prebivalcev v občini

 

Za dobro mikrobiološko kakovost se šteje, da indentifikatorji fekalne onesnaženosti niso prisotni, oziroma so prisotni pri največ 5 % vzorcev v opazovalnem obdobju (2013 – 2015).

Iz tega sledi naslednji izračun: v program državnega monitoringa je vključenih cca. 12200 prebivalcev (niso vključeni tisti prebivalci občine, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij), število vseh prebivalcev v občini je 16870, torej je za MOSG po tej metodologiji lahko dosežen maksimalen delež prebivalstva, ki imajo dostop do dobre mikrobiološke kakovosti vode 72 %, mi pa smo dosegli 68 %. 

Po tej metodologiji se šteje, da se za tiste prebivalce v občini, ki niso vključeni v državni monitoring pitnih šteje, da imajo vodo slabe mikrobiološke kakovosti.

Deleži prebivalcev, ki imajo dostop do mikrobiološko kvalitetne pitne vode za ostale koroške občine, ki so bile zajete v raziskavo so naslednji: Črna na Koroškem – 11 %, Dravograd – 50 %, Mežica – 1 %, Mislinja – 48 %, Muta – 0 %, Podvelka – 33 %, Prevalje – 70 %, Radlje ob Dravi – 76 %, Ravne na Koroškem – 81 %, Ribnica na Pohorju – 0 % in Vuzenica – 1 %. Povprečje v Sloveniji znaša 87 %, torej so vse koroške občine pod slovenskim povprečjem.

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V NOTRANJEM NADZORU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Mikrobiološki parametri

Clostridium perfringenes

Kemijski parametri

Nitrati

Kloriti in klorati

Trihalometani (THM)

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

60

11

19

2

3

1

/

MISLINJSKA DOBRAVA

24

9

4

1

1

1

/

PAMEČE – novo naselje

7

7

1

1

1

 

/

PAMEČE – staro naselje

7

7

2

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

GRAŠKA GORA

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi preseženega skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C

RAZBOR

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij in E. coli*

SELE

7

3

1

1

1

1

2 vzorca neskladna zaradi koliformnih bakterij

GRAJSKA VAS

7

2

1

1

1

1

 

PARTIZANKA**

8

1

1

1

/

/

1 vzorec neskladen zaradi prisotnosti E. coli, enterokokov in koliformnih bakterij,

1 vzorec neskladen zaradi skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C in

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

SKUPAJ

132

44

31

10

10

7

8 neskladnih vzorcev, od tega sta bila 2 neskladna zaradi fekalnega onesnaženja.

OPOMBA* E. coli in enterokoki so pokazatelji fekalnega onesnaženja.

OPOMBA ** V letu 2015 smo na vodooskrbnem sistemu Partizanka, zaradi predimenzioniranega omrežja in premajhne porabe vode, uvedli časovno daljši ukrep prekuhavanja pitne vode. Ukrep o prekuhavanju smo objavili 14. 07. 2015 in v času priprave tega dokumenta, še vedno velja.

 

 

 

 

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V DRŽAVNEM MONITORINGU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Redni preiskusi

Občasni preiskusi

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

13

2

1 neskladen zaradi povečane motnosti

MISLINJSKA DOBRAVA

5

1

 

PAMEČE – novo naselje

4

1

 

PAMEČE – staro naselje

2

0

 

GRAŠKA GORA

2

0

 

RAZBOR

2

0

 

SELE

2

0

 

GRAJSKA VAS

2

0

 

PARTIZANKA

VS Partizanka v letu 2015 ni bil vključen v program državnega monitoringa.

SKUPAJ

32

4

1 neskladen zaradi povečane motnosti.

 

 

Zaključek:

V podjetju in kot upravljavec javnih vodooskrbnih sistemov se zavedamo, da je varna vodooskrba temeljna naloga javne oskrbe s pitno vodo. Ugotavljamo tudi, da se mikrobiološko stanje vode na zajetjih slabša, zato smo morali urediti pripravo vode s kloriranjem na dodatnih sistemih v Starih Pamečah v letu 2013, Razbor in Grajska vas v letu 2014 in Sele v letu 2015.

Poleg tega se redno ob večjih padavinah na zajetjih v Suhem dolu pojavlja povečana motnost, na kar že vrsto let opozarjamo, in ki v nekaterih premerih doseže tudi zelo visoke vrednosti in predstavlja tveganje za varno vodooskrbo. V ta namen smo predlagali ureditev filtracije in UV dezinfekcije pitne vode iz zajetij v Suhem dolu. Izdelan je bil idejni projekt Čistilna naprava za pitno vodo (št. projekta 109/2014), Esotech, september 2014. Cilj izvedbe projekta, da bi se dosegla motnost vode pod 1 NTU in da bi voda izpolnjevala pogoje mikrobiološke ustreznosti v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15). Za ultrafiltacijo in UV dezinfekcijo bo urejena tudi klorirna naprava za kloriranje vode, zaradi omrežja oz. se bo lahko uporabljala po potrebi. Smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovodnega omrežja v Mestni občini Slovenj Gradec in sicer posebej za:

-      Filtrirno napravo za pitno vodo (ultrafiltracija),

-      Obnovo vodovodnega sistema Slovenj Gradec in

-      Izgradnjo vodovoda na legenski planoti.

Vse navedene projekte pripravljamo z namenom prijave za pridobitev evropskih finančnih sredstev. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v začetku prihodnjega leta.

Iz tega sistema bi nato tudi oskrbovali oz. pokrivali okoliške manjše vodovodne sisteme, ki imajo prav tako slabo mikrobiološko kakovost vode na zajetjih.

Želimo si in upamo, da bo ta projekt čim prej prešel v fazo realizacije.

Poudariti želimo tudi to, da je pomembna kakovost vodovodnega omrežja, namreč slabše, dotrajano omrežje vpliva na slabšo kvaliteto pitne vode, zaradi tega, torej vpliva omrežja je na koncu ultrafiltracije predvidena tudi klorirna naprava. Zelo velikega pomena, na kar tudi opozarjamo, je da občina vrača sredstva zbrane najemnine v obnovo infrastrukture.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je zadolžen za čiščenje listja in vzdrževanje zasaditve na Poštni ulici v Slovenj Gradcu. Lastniki in najemniki prostorov imajo namreč nenehne probleme, predvsem z vsakodnevnimi velikimi količinami odpadnega listja, ki se nakopiči pred njihovimi vhodi. 

Odgovor:

Za čiščenje listja z javnih površin je zadolženo podjetje komunala SG. Na omenjeni lokaciji med bivšim Pohorjem in Sodiščem se redno čisti listje z zelenih površin in parkirišč. Je pa dejansko čiščenje otežkočeno zaradi parkiranih vozil in se tudi temu skušamo prilagajati. Parkirišča vzdolž objekta »Pohorje« ni javna površina ampak pripada k omenjenem objektu (razvidno iz spodnje situacije), zato tam ne izvajamo čiščenje površin. Čiščenje tega dela so dolžni opraviti lastniki teh površin. Listje in ostanki vej res ne sodijo med komunalne odpadke, vendar po naročilu stranke listje in zeleni odrez, katero je spravljeno v vreče, odpeljemo s posebnim vozilom. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je posredoval zahtevek VS Šmiklavž. Na glavni cesti ob osnovni šoli je avtobusna postaja. Na obeh straneh je postajališče in otroci tam dnevno hodijo čez to cesto. Veliko je teh otrok in ta točka je izjemno nevarna za morebitne nesreče in ravno na tem odseku ni označb kje je cestišče, kje je postajališče. Vedo, da je to državna cesta, ampak morajo sprožiti postopke, da to nevarno točko sanirajo oziroma nekaj naredijo v zvezi s tem ali bo to prehod za pešce, čeprav najbrž ne bo  dovolj, morda celo kakšne druge fizične ovire. 

Odgovor:

Svet staršev POŠ Šmiklavž je v mesecu septembru posredoval pristojnim službam dopis glede organiziranja šolskega prevoza na tem območju, v sklopu katerega je obravnavan tudi način vstopa in izstopa v vozilo na križišču v Šmiklavžu. Skupina za organiziranje šolskih prevozov je tako že v mesecu septembru z dopisom, ki ga je prejela tako Vaška skupnost Šmiklavž, prevozniki, šola, svet staršev in podpisani starši, med drugim podala prevozniku zahtevo glede načina vstopa in izstopa v vozilo na omenjenem odseku. 

Del odgovora glede omenjene problematike:

»Za vaše opozorilo, da otroci izstopajo in vstopajo na avtobusni postaji se najlepše zahvaljujemo. Dejstvo je, da je varnost otrok na prvem mestu in temu načelu sledimo tudi pri organiziranju šolskega prevoza, ki poteka skladno z določili Pravilnika od/do Podružnične osnovne šole Šmiklavž in ne od/do avtobusne postaje Šmiklavž. Na osnovi vašega dopisa smo prevoznike obvestili, da morajo prevoz izvajati skladno z določili javnega razpisa, oz. da otroci ne smejo izstopati na levi strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje), saj prečkanje cestišča ni urejeno s talno prometno signalizacijo. Otroci, ki so vključeni na prevoz na kombiniranih vozilih morajo vstopati in izstopati iz vozila izključno pred POŠ Šmiklavž. Tisti, ki pa so vključeni na avtobus, pa lahko izstopijo iz vozila le na avtobusni postaji na desni strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje). Prav tako bomo obvestili šolo, da morajo otrokom, ki čakajo na prevoz organizirati varstvo vozačev v prostorih šole, kot je bilo dogovorjeno že v okviru priprave Pravilnika in kot to določajo določila 8. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli. Razumeti pa morate, da šola s prevoznikom in starši zelo težko uskladi urnik na način, da bi bilo prevoz mogoče izvajati brez čakanja na naslednji odvoz. V okviru skupine za organiziranje prevozov se zelo trudimo, da sklope oblikujemo na način, da bi bilo čim manj čakanja na naslednje odvoze. Tudi šola s prevoznikom poskuša usklajevati relacije na način, da se prevoz organizira čimbolj tekoče. V primerih, ko pa je potrebno počakati na odvoz, pa mora šola organizirati varstvo na šoli.  Skladno s Smernicami za izdelavo učinkovitih načrtov šolskih poti, kriteriji in pregled varnosti na šolskih poteh ter označevanje šolskih poti[1] (Javna agencija RS za varnost prometa) so starši pred pričetkom šolskega leta 2016/2017 podpisali izjavo, da so seznanjeni s pravili glede izvajanja šolskega prevoza, o pravilnem in odgovornem ravnanju pešca v cestnem prometu in da so o pravilih seznanili tudi učence. Pravila tudi vključujejo zavezo starša o izbiri in preizkusu najvarnejše poti do postajališča in seznanitev otroka o čakanju in vstopu v organizirani prevoz.« O problematiki na tem odseku je obveščen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pristojna služba Mestne občine Slovenj Gradec, ki pokriva področje prometa. Pristojna služba se je dne 10. 11. 2016 že sestala s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, kjer jim je predstavila prometno varnostno problematiko na državnih cestah na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Dogovorjeno je bilo, da MOSG pripravi nabor lokacij in predlog ukrepov. V to zadevo bomo vključili tudi navedeno lokacijo pri POŠ Šmiklavž. [1] Javna agencija RS za varnost prometa, 2015. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. in Peter Cesar sta opozorila, da občanke in občani pogrešajo informacije, dogajanja v mestni občini in res bi jim bilo treba na nek optimalen način zagotoviti, da bi le te lahko spremljali po medijih. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec o dogodkih, prireditvah in delu občinskega sveta ter uprave obvešča sproti preko različnih kanalov. Mednje sodijo gotovo objave v mesečnem glasilu SGlasnik, objave po elektronskih medijih in internetu, novinarske konference in odgovori na novinarska vprašanja, ki jih praktično pripravljamo vsakodnevno. Snemanje občinskih sej je zagotovljeno v lastni režiji, posnetki pa so na voljo na Youtube kanalu MOSG, prav tako pa jih v predvajanje ponudimo tudi komurkoli je zainteresiran. Sej občinskega sveta se tudi (brezplačno) udeležujejo novinarke tiskanih medijev ter o vsebinah poročajo v svojih informativnih prispevkih. Oglaševanje komercialnih vsebin (prireditve, koncerti, praznovanja, proslave ipd.) je izvajano na ustaljen način preko elektronskih medijev (radio, TV, internet), za objavo vsebin informativne vsebine pa sredstev iz proračuna ne moremo selektivno namenjati komercialnim medijskim ponudnikom, saj s tem v diskriminatoren položaj postavljamo vse ostale medije. Tudi komercialne televizije in radijske postaje so dolžne, za zagotavljanje zadostnega obsega informativnih vsebin (kar predpisuje medijska zakonodaja), pripravljati program t.i. lastne produkcije, hkrati pa v svojem programu ponuditi tudi informacije, ki so namenjene obveščanju širše javnosti. To počno na našem območju prav vsi tiskani mediji ter tudi nekateri elektronski mediji regijskega pomena, žal ne vsi. Sklepanje pogodb s komercialnimi ponudniki je sporno z več zakonskih vidikov, slednje je bilo tudi problematizirano skozi priporočila in direktive Računskega sodišča. Žal MOSG ali njeni javni zavodi nimajo medijskega kanala, ki bi bil po svojem ustroju javni informativni servis, kot je to SGlasnik, zato se mora pač zanašati na nekomercialne medije ali tiste medije, ki so pripravljeni informativne vsebine pokrivati brezplačno, komercialne vsebine pa, jasno, plačevati v skladu s ceniki ponudnikov oglaševanja, čeprav je tovrstnih vsebin bistveno manj ali jih skoraj ni (prireditve četrtnih ali vaških skupnosti ter občinske proslave bi le stežka uvrstili v dogajanja komercialne narave in s tem upravičili plačilo obveščanja javnosti). MOSG sama torej nima svojega informativnega elektronskega kanala, prav tako ni v načrtu (pa tudi ne v skladu z zakonodajo), da bi ga ustanovila, Če bi želeli komercialnim ponudnikom plačevati za objavo večine dogodkov, ki se v MOSG odvijajo, pa bi na letni ravni morali alocirati zadostna sredstva, objaviti javni razpis za izvajalca teh vsebin ter poslovati z najugodnejšim ponudnikom informativnih storitev, v skladu z zakonodajo o javnih naročilih. Na tak razpis bi se lahko glede na trenutne tehnične razpoložljivosti prijavilo najmanj 5 televizijskih in 3 radijski kanali. V MOSG se bomo trudili poiskati sprejemljivo rešitev ter k sodelovanju pritegniti več medijev, s čimer bomo zagotovili tudi zadosten domet vsebin, za katere bomo namenili proračunski denar.    

Objavljeno:2016-11-23T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Simona Zorman je opomnila, da so v proračunu za leto 2016 in v obeh rebalansih bile potrjene postavke in tudi zagotovljena začetna sredstva za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja, vendar so le ta bila potem razporejena na druge postavke. Sicer razume, da so zaradi težav pričetka izgradnje tega pločnika bila finančna sredstva prerazporejena za druge projekte, hkrati pa je opozorila, da pri načrtovanju novega proračuna ne smejo pozabiti, da so ta sredstva v prihodnje potrebna. Dejala je, da želi pisno obrazložitev kaj so v tem času naredili za to investicijo, kje so težave in kaj zahteva Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kako lahko težave odpravijo, v kakšnih rokih, kdaj predvidoma bi se lahko ta projekt začel in tudi končal.  

Odgovor:

Projektno nalogo za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja je izdelal projektant MBI, d.o.o. in smo jo dne 4.4.2016 poslali na DRSI. 13.5.2016 smo imeli v Ljubljani zagovor projektne naloge, ki pa ni bila potrjena. Dopolnjeno projektno nalogo z obrazložitvami smo ponovno poslali v potrditev na DRSI. 

Dne 10.8.2016, smo dobili projektno nalogo potrjeno. Posredovali smo jo projektantu, da lahko nadaljuje s pripravo idejne zasnove. V letošnjem letu bo za izgradnjo pločnika pripravljena projektna dokumentacija in z lastniki podpisane predpogodbe.

Gradbena dela se lahko pričnejo spomladi 2017. Hkrati je bil dne 29. 6. 2016 s strani MO SG podan predlog za uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov na DRSI (sofinanciranje). Odgovora še nismo prejeli.    

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je v imenu Vaške skupnosti Šmartno omenil problem Homšnice. Seznanjeni so kaj se je zopet zgodilo 15. avgusta 2015, ko je bila huda nevihta. Tisti, ko so bili na terenu vedo, da to ni enostavno, zato je treba k temu problemu pristopiti zelo resno. Sam se je udeležil ogleda Homšnice in predstavnik podjetja Drava je obljubil, da bodo k sanaciji pristopili v nekaj dneh in bodo strugo na najbolj perečih delih razširili in počistili. To je seveda pravi pristop, vendar je samo začasen. Poudaril je, da občanom ob Homšnici že leta in leta obljubljajo, da bodo to uredili, ampak se to ne zgodi. Navedel je traso Homšnice in dodatno se je pojavil še problem vode od Žolgerja čez  dva mosta. To je voda, ki prihaja iz letališča, po gozdu in po travnikih. Meteorna voda dere in gre skozi hišo Konečnikov, za ostalimi hišami, za hišami po cestah, potem se pa zliva v Homšnico. Privatniki so lastniki teh gozdov in tudi travnikov in dovolijo posege, ampak vprašanje je kdo bo to financiral. Dejal je, da morajo poiskati rešitev. Problem je tudi v Slovenj Gradcu pri izteku vode. Že pred leti so naredili študije za zbiralnike pri toplarni, ampak tega še danes niso realizirali, občani imajo pa probleme. Ponovno je predlagal, da resno pristopijo k temu problemu. Predlagal je tudi, da program potrebnih sanacij vložijo tudi na Vodni sklad RS in počrpajo nekaj finančnih sredstev. 

Odgovor:

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi. 

5.9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil kanalizacijo, za katero je skoraj popolnoma enaka zgodba.  Tisti, ki so si dodatno namestiti lopute za preprečevanje vdora kanalščine v hiše, so imeli srečo, drugim pa je meteorna voda udarila v spodnje prostore. Nekaj hiš pa je zopet dobilo kanalščino v stanovanje. Vprašal je kako je to mogoče, da odpre pokrove in voda ter kanalizacija vreta iz jaškov. Menda so nekatere hiše celo priklopljene v obratni smeri, ne iz smeri Šmartna proti Pamečam, ampak nazaj proti Turiški vasi. Predlagal je, da pristojne službe to preverijo. Nekateri občani imajo meteorne vode speljane v kanalščino in vprašal je zakaj jaški tako hitro napolnijo. Nekateri pa za to, da zaščitijo svoje poslopje, odprejo jaške, da jo preusmerijo v kanalščino. Dejal je, da v zvezi s tem želi pisno pojasnilo. 

Odgovor:

Zaradi možnosti vdora fekalnih odplak v stanovanjske objekte, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje stranke opozorimo, da si za zaščito pred zalitjem fekalnih odplak vgradijo proti povratno loputo.

Prav tako je v soglasju navedeno, da se dovoljuje v fekalni kanal odvajati samo fekalne odplake. Na območju VS Šmartno v glavnem poteka samo fekalna kanalizacija. Meteorni kanal je samo v centru Šmartna in na Krnicah, kjer se je gradila nova kanalizacija in se je obstoječa uporabila za meteorne vode. Za vse ostale objekte si morajo lastniki za padavinske vode zagotoviti odvajanje v bližnji vodotok oziroma ponikalnico.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati.

Poznamo pa primere, ko občani ob večjih nalivih odpirajo pokrove in omogočijo iztek meteornih vod iz svojih kmetijskih in drugih površin v javno kanalizacijo. Občane bomo o tem problemu in posledicami takšnega ravnanja informirali. Prav bi bilo, da se jih tudi na sestankih VS seznani o tem problemu.      

Vprašanje:


Vinko Vrčkovnik je vprašal kdaj bo dokončana izgradnja pločnika Šmartno-Krnice in kje bodo letos zaključili investicijo. Izrazil je upanje, da bodo tudi drugo leto v proračunu zagotovili potrebna finančna sredstva.

Odgovor:

 

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga številne občanke in občani opozarjajo na medijsko blokado Mestne občine Slovenj Gradec. Pa ne misli tu na sprotno novinarsko poročanje, pač pa na reportaže, ki so nekoč bile o dogajanjih v Mestni občini Slovenj Gradec, o dogajanjih na vaških in četrtnih skupnostih in v različnih društvih. Vedo, da so pred leti imeli občinsko televizijo, ki je poročala o teh dogajanjih in so bile na tej  televiziji predvajane tudi redne občinske seje. Danes pa ničesar več o teh dogajanjih ni, občinske televizije ni, tudi predvajanja sej ni več na televiziji, samo še na računalniku je videoposnetek. Mora povedati, da so ljudje, predvsem starejši razočarani, ker nimajo več stika z dogajanjem v Mestni občini Slovenj Gradec.  Tudi to je dogajanje v Mestni občini Slovenj Gradec in še enkrat poudarja, da je nastala medijska blokada. Edini informator, ki ga imajo danes na razpolago je občinski SGlasnik. Predlagal je, da razmislijo o še drugi obliki informiranja, predvsem o reportažah z dogodkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Sam smatra, da je to povezava občanov in občank v mestni občini. Drugo leto je 750 let pridobitve mestnih pravic za mesto Slovenj Gradec. Pa saj si menda ne bodo privoščili, da bodo tako slabo reportažno pokriti in pa spremljani. Predlagal je, da razmislijo o tem in občankam ter občanom omogočijo, da so tudi po tej plati informirani v podobnem smislu, kot so bili pred časom. 

Odgovor:

 

Kot razumemo, svetnik gospod Peter Cesar opozarja, pri tem se sklicuje na občane, da nekdo medijsko blokira MOSG. Torej preprečuje medijem, da bi poročali o dogajanju v MOSG. Menimo, da za takšne domneve ni nobenih podlag, sploh pa ne v smislu, da bi MOSG sama preprečevala (blokirala) poročanje o sebi. V nadaljevanju razprave svetnika, gospoda Petra Cesarja, razberemo, da gre za zaskrbljenost zaradi redkejše prisotnosti MOSG v programih lokalnih TV postaj v zadnjem času. S tem se lahko strinjamo, v odgovoru pa podajamo obsežnejšo razlago takšnega stanja.  

Od leta 1995 do 2012 je kabelsko televizijo v MOSG upravljalo podjetje Elektro Turnšek, ki je bilo koncesionar in upravitelj analognega televizijskega omrežja. V skladu s koncesijsko pogodbo je ob njeni sklenitvi MOSG pridobila pravico do uporabe enega od analognih televizijskih kanalov, ki ga ni mogla oddati drugemu uporabniku, zato je na tem kanalu zagotavljala občinska obvestila, informacije, med leti 2002 in 2012 pa je pripravljala tudi svoj lasten program (posnetki sej, prireditev ipd.), vendar zaradi kadrovskih, tehničnih in finančnih zmožnosti v izjemno majhnem obsegu, ki v nobenem primeru ne bi zadostoval za ohranjanje statusa kabelskega televizijskega programa (ki bi moral biti registriran pri Agenciji za telekomunikacije in ki bi kot takšen moral tudi ustrezati zahtevam za licenco za predvajanje, predvsem se ta nanaša na količino lastne produkcije). Dokler je bil ta interni kanal viden na majhnem območju približno 2500 gospodinjstvom, posebnega nadzora s strani APEK ni bil deležen, posebej še zato, ker je bil interni kanal deklariran kot program krovnega operaterja, torej podjetja Elektro Turnšek. Po letu 2012, ko je APEK v Sloveniji predpisal, da se morajo vsi TV kanali odtlej prenašati le še digitalno (preko oddajnika ali pretočno, preko internetnih operaterjev), internemu kanalu MOSG ne bi mogli več zagotavljati zgolj omejene vidnosti in bi bil torej prisoten v celotnem slovenskem digitalnem TV omrežju, s čimer bi še bolj rigorozno padel pod drobnogled kontrolnih agencij. V izogib inšpekcijskim nadzorom, pa tudi kaznim, je tedaj Interni kanal MOSG prenehal z oddajanjem. Prav v tem času je zasebni pobudnik ustanovil televizijski kanal, ki ga je priročno poimenoval Televizija Slovenj Gradec. Zaradi kontinuitete prenosov občinskih sej in nekaterih občinskih prireditev smo proporcionalni delež programskih vsebin navedenemu televizijskemu podjetju sofinancirali v omejenem znesku, ravno tako je MOSG imela sklenjene pavšalne pogodbe o sofinanciranju TV programa še z VTV in KOR TV. To prakso pa smo prekinili, saj menimo, da je financiranje informativnega programa sporno z vidika nepristranskega poročanja, še naprej pa z mediji sodelujemo na področju oglaševanja in pokrivanja pomembnejših prireditev. Enako možnost imajo tudi društva in ostali organizatorji, ki v primeru, če želijo posneti celotno prireditev, za to angažirajo snemalca ali TV postajo. Zaračunavanje snemanja informativnih vsebin ni v skladu z novinarsko etiko in kodeksi, prav tako pa se pod vprašaj postavi tudi kredibilnost in objektivnost oddaj, ki so, kadar so plačane s strani naročnika, čeprav v preobleki informativne oddaje, v resnici zgolj naročene oddaje.

MOSG bo še naprej nadaljevala s prakso organiziranja novinarskih konferenc, ki se jih elektronski in tiskani mediji udeležujejo in pridobljene informacije posredujejo svojim bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Prav tako bomo še naprej skrbeli za snemanje in predvajanje sej občinskega sveta (ki jih tv postaje dobijo pripravljene za predvajanje preko FTP strežnika).  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da ga je dogajanje okoli upravne enote spodbudilo, da je  21. junija 2016 podal pobudo za sklic izredne seje. Dva dni za tem je prišel na naslove svetnic in svetnikov odgovor s strani mestne občine, da že pripravljajo dopis na Ministrstvo za javno upravo. Torej mestna občina ni takoj reagirala, ali pa vodstvo mestne občine ni takoj reagiralo, pač pa čez dva dni. 30. junija je bila tu seja Skupščine Zveze mestnih občin Slovenije in v zvezi s tem so dobili informacijo. Ampak želel je opozoriti na to, da ena od nekaj mestnih občin v Sloveniji. Slovenj Gradec je tudi mesto glasnik miru. Naziv mestne občine lahko zgubijo v prihodnosti z neko racionalizacijo državne uprave, zato meni, da morajo biti aktivni na tem področju. Vedo, da so v preteklosti izgubili številne inštitucije. Zato bi bilo potrebnih več aktivnosti na tem področju, več inštitucij je treba obdržati in ta položaj krepiti, ne pa dremat in enostavno pustiti, da to odhaja. 

Odgovor:

 

O informaciji po predlogu sklica izredne seje Občinskega sveta v juniju 2016, smo bili obveščeni z dopisom svetnikom, prav tako pa tudi iz sredstev javnega obveščanja. Župan sklicu izredne seje ni nasprotoval, nasprotno, z njo je soglašal, vendar se je po posvetu s svetniškimi skupinami odločil, da pred pridobitvijo kredibilnih informacij s strani ministrstev na seji ne bi mogli kompetentno razpravljati o navedeni problematiki. Zaradi tega je župan, v duhu pridobitve informacij o dejanskih namerah ministrstev, poslal dopis na obe pristojni ministrstvi, z odgovorom pa je seznanil tudi svetnice in svetnike Občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Slemenik je opomnil, da je župan pred časom imenoval delovno skupino za načrtovanje izgradnje in rekonstrukcije cestne infrastrukture. Upa, da se bodo sestali in na to temo kaj rekli. Dejal je, da bo obrazložil zakaj se je oglasil. Z vsem spoštovanjem do vseh občanov in občank Mestne občine Slovenj Gradec, do vseh krajev v četrtnih in vaških skupnostih, vendar ob dejstvu, da skoraj na vsaki drugi seji poslušajo, da je primerna poraba vedno manjša, da država daje vedno manj denarja, se po njegovem mnenju ne obnašajo dovolj gospodarno. Sam seveda podpira, da imajo vse vaške in četrtne skupnosti nekakšen proračun in se povsod nekaj naredi, ampak že kar nekaj časa govorijo o tem, da bi bilo bolj smotrno, da investicijo v nekem kraju zaključijo, pa se potem selijo drugam in ne drobijo izvedb na 100 ali pa 500 metrov cest. Ne dolgo nazaj so asfaltirali odcep ceste iz Graške gore proti Šmiklavžu. Gre za 818,93 m, kot piše še na svežem asfaltu, ki velja za povezovalno cesto. Vendar so ob tej cesti tri ali štiri hiše in do najbližje občinske ceste, ki jo pluži Komunala, je okrog 3 km. Ko položijo asfalt, se takoj pojavi nov standard vzdrževanja ceste, kar povzroči dodatne stroške. Strinja se, da asfaltirajo ceste tudi na podeželju, ampak imajo v centrih vasi in naselij neasfaltirane ceste, ob katerih je 20 ali pa še več hiš. Zato razmišlja o tem, da morajo biti racionalni. Nadalje bi si želel, da naredijo strategijo protiprašne zaščite pri kmetijah, kjer gre cesta med kmetijo in med hišo. Nesmiselno se mu zdi, da delajo asfalt nekam v hrib, najprej morajo ljudem omogočiti protiprašno zaščito med hišo in pa med hlevom. Na relaciji Zlati čas Lipa imajo tri naselja, pa nimajo asfalta in javne razsvetljave. Tudi pri Lipi je več hiš, pa ni asfalta. Pa še več kje je tako. Sam je za to, da imajo občanke in občani visok standard, pa vendarle morajo v tej občini enkrat začeti upoštevati prioritete. 

Odgovor:

 

Pobudo svetnika bomo posredovali delovni skupini. Občinska uprava bo skupaj s JKP Komunala Slovenj Gradec v najkrajšem možnem času pripravila strategijo protiprašnih zaščit pri kmetijah.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je opomnil, da je pred tednom dni na območju Razborja divjalo neurje, ki je močno poškodovalo ceste in tiste najbolj poškodovane so se seveda takoj sanirali. Predlagal je, da pregledajo vse makadamske ceste in jih uredijo še pred zimo.

Odgovor:

 

Kot ste sami ugotovili, smo takoj pristopili k sanaciji poškodovane ceste in v čim krajšem možnem času zagotovili normalno prevoznost, končne ureditve pa so v teku in jih bomo poskušali urediti do začetka zimske sezone. Vse makadamske ceste se urejajo in se bodo uredile do zime, kar je ustaljen postopek urejanja cest.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejstvo je, da zadnjih 20 let ni bilo posegov na vodotoku. Po potrebi očistijo vodno pregrado, vse ostalo pa ostaja tako kot je in zdaj je to neurje poškodovalo  4 km gozdne ceste. Občani sprašujejo kdaj bo sanirana, predvsem zaradi odvažanja hlodovine. Rečni nadzornik si je ogledal in povedal, da ni denarja. Cesto urejuje Zavod za gozdove in so poslali na teren stroje, žal pa urejujejo tako, da pesek ob vodotoku prestavljajo tja, kjer ga je odneslo. Leta 2012 in leta 2014 je bila cesta sanirana, vgrajeni so bili novi propusti, vendar zdaj to štrli, ker vodarji svojega ne naredijo. To gre v nedogled in tudi Zavod za gozdove ne more v nedogled porabljati denarja za sanacijo ceste. Apeliral je, da strokovne službe poskušajo na ARS-u, mogoče bodo pa le kaj premaknili. 

Odgovor:

 

Vodotok v Velunji ima v upravljanju podjetje Nivo Celje, katero je tudi dolžno zagotoviti najnujnejše ukrepe. Na vašo pobudo bomo organizirali sestanek in ogled na terenu s predstavnikom vodarjev.

Vprašanje:

 

Janez Potočnik je omenil prireditveni prostor v mestni občini. Letošnje poletje so bili pričevalci nekaj kvalitetnih prireditev, ampak na žalost je usodo teh prireditev krojilo tudi vreme. Na enem zelo izjemnem koncertu so vsi s strahom pogledovali v nebo in občasno odpirali dežnike, ampak na srečo se je potem ta dogodek iztekel tako kot se mora in ob tem je prišel do mnenja, da bi morali zagotoviti za takšne primere en prireditveni prostor, ki bi omogočal dogodke ob vsakršnem vremenu. Namreč ti bučnejši, glasnejši dogodki, ki privabijo množico, bi se brez težav odvijali na tem prostoru kot se, ti intimnejši, se pravi, ki potrebujejo pa mir, bi bil pa idealen prostor atrij pred hišo v Rotenturnu. Predlagal je, da bi strokovne službe pridobile idejne projekte in morda že tudi kakšne približne ocene vrednosti pokritja tega prostora po vzgledu nekaterih trgov v Sloveniji ali pa Križank v Ljubljani. Menil je, da to ne bi bil prevelik strošek in morda bi jim uspelo že do velikega dogodka oziroma proslave 750 obletnice mestnih pravic izpeljati ta projekt, če bodo seveda vsi za in stroške seveda ne bodo previsoki. 

Odgovor:

 

Pobuda je smiselna, saj se s problemom vremena in organizacijo prireditev na prostem srečujemo vsako leto. V ta namen bomo skupaj s Zavodom za spomeniško varstvo pripravili nabor najbolj sprejemljivih rešitev.
Vprašanje:

 

Janez Potočnik je opomnil, da se pripravljajo čezatlantski trgovski sporazumi TTIP, CETA in TISA. Ampak ne zavedajo se, da bodo ti sporazumi, če bodo sprejeti, zaradi nevarnih in negativnih učinkov, ki izhajajo iz teh določb, prizadeli  prebivalce. Vse študije govorijo, da bo Evropa v teh sporazumih poraženka, še posebej pa Slovenija, ker je dobrobit na strani korporacij. Sedaj po Evropi v mnogih lokalnih skupnostih sprejemajo deklaracije proti tem trgovskim sporazumom. Sam ve, da  danes tega tu ne bodo naredili, ker morajo imeti tudi dobre podatke. Predlagal je, če je možno, da bi povabili nekoga, ki bi jim znal to predstaviti in bi mi potem morda na podlagi teh ugotovitev sprejeli deklaracijo, da se mestna občina ne strinja s sprejetjem tega trgovskega sporazuma zaradi škodljivih posledic. 

Odgovor:

Kljub navedbam nemškega podkanclerja Sigmarja Gabriela, da je podpis trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, t.i. TTIP propadel, v Evropski komisiji odgovarjajo, da si podpis pogodbe vendarle trudijo spraviti pod streho pred odhodom predsednika ZDA Barracka Obame in pred volitvami v Nemčiji in Franciji leta 2017. Na pobudo mnogih evropskih poslancev je večje število (okrog 2.000) občin v evropskih državah razglasilo t.i. območje brez TTIP, kar je v večji meri zgolj simbolna gesta nasprotovanja sklenitvi sporazumom (TTIP, CETA in TISA), ki po navedbah nasprotnikov sporazumov »pomenijo grožnjo demokraciji, imajo številne negativne daljnosežne posledice, v prvi vrsti pa dajejo prednost interesom velikih podjetij pred interesi ljudi, njihovemu zdravju in varstvu okolja ter želijo tako v imenu kapitala in gospodarskih interesov združiti nezdružljivo«. Pobudo o razglasitvi območja brez TTIP so tako poslanci poslali tudi na Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije z željo, da bi tudi slovenske občine sledile pobudi nekaterih ostalih evropskih občin in se opredelile proti podpisu sporazuma TTIP. Strinjamo se s pobudo podžupana, da povabimo k sodelovanju strokovnjake, ki bi strokovno ovrednotili pomen in vpliv podpisov tovrstnih pogodb, na osnovi tega pa bi lahko tudi Občinski svet MOSG argumentirano razpravljal o zavzetju uradnega stališča naše mestne občine.  

Vprašanje:

 

Jože Krevh je omenil krožišče Šmartno, katero naj bi reševali v sklopu obvoznice Slovenj Gradca,  ko bodo gradili hitro cesto. To pa bo verjetno trajalo več let, v Šmartnem pa imajo problem zdaj. Po zanesljivih informacijah je možno izgradnjo krožišča izločiti iz sklopa južne obvoznice in se lahko zgradi prej. Zemljišče je kupljeno, projekti so narejeni in ni vzroka, da ne bi krožišče začeli graditi pred gradnjo hitre ceste. Vsi so priča gneči ob prometnih konicah in prometnim nesrečam na tem krožišču. Zato apelira na občinsko upravo, da pripravi predlog izločitve krožišča v Šmartnem iz sklopa obvoznice Slovenj Gradec in naj se izgradnja krožišča začne čim prej. 

Odgovor:

 

Izgradnja krožišča Šmartno je po umestitvi DPN – državnega prostorskega načrta (trasa 3.osi)  pogojena s priključitvijo trase južne obvoznice mesta Slovenj Gradec, ki je strateški del novega OPN-občinskega prostorskega načrta. Ko bodo preigrane vse variante možnih priključitev, bo znano ali projektirano krožišče Šmartno ostane na predvideni lokaciji ali bo zaradi racionalnosti predvidenih priključkov, potrebna prilagoditev.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je dejala, da jo občani sprašujejo kdaj bo zaključen pločnik do Sv. Jurija in kako je urejeno odvodnjavanje. Sama se je na licu mesta prepričala, da so dejansko pri tem pločniku vstavljene cevi za odvodnjavanje, ampak če bo pločnik narejen samo do vrha, to je do Krenkerja, seveda to odvodnjavanje ne bo rešeno. Ta pločnik je treba narediti do vrha, ker pri nevihtah vsa voda teče na hiše, ki so pod, to je v levem delu Krnic. 

Odgovor:

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. V naslednjem letu pa bi se nadaljeval in zaključil pri priključku na Legensko cesto. Cevi za odvodnjavanje se polagajo pod pločnikom in bodo, ko bo pločnik končan, rešile problem meteornih voda, ki zalivajo levi del Krnic.

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je dejal, da ga občani sprašujejo, če je bil za izgradnjo ceste na Metulovem bregu določen datum dokončanja. Vedo, da se to vleče že skoraj pol leta in izgradnja zelo počasi napreduje. 

Odgovor:

Res je, da se projekt obnove Metulovega brega, kot omenjate, vleče že skoraj pol leta, vendar so veliko časa potekale aktivnosti v vezi usklajevanja trase s krajani – do junija 2016. Z lastniki zemljišč smo imeli dne 7. 3. 2016 na MO Slovenj Gradec sestanek o odstopu zemljišč za izvedbo investicije. Sledila so dolgotrajna usklajevanja z vsakim posameznikom posebej. Projektant je izrisal kar nekaj variant izvedbe. Takoj po usklajevanju, smo izvedli javno naročilo, z izbranim izvajalcem podpisali dne 13. 6. 2016 pogodbo in z deli pričeli 26. 6. 2016 (začetek počitnic). Predvideno končanje del je 23. 9. 2016. Če naredimo povzetek, je pri investiciji samo usklajevanje projekta trajalo tri mesece, kolikor bo potekala tudi sama izvedba del.  

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da Homšnica ne poplavlja samo v Šmartnem, pač pa začne že v Mislinjski Dobravi in v Turiški vasi. Menil je, da je to problem celotne občine, ki ga bo pač treba rešiti. Glede kanalizacije pa je menil, da bo potrebno vprašati projektante kako so projektirali. Naredili so kanalizacijo s premajhnimi cevmi, drugo pa so vsi vodi narejeni po cestah in jaški na cestah z odprtinami, zato vsa voda, ki priteče po cesti, steče seveda tam notri. Potem pa pride do Šmartna in naprej in so problemi.  

Odgovor:

Na to vprašanje smo podali odgovor že g. Verčkovniku. 

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi.

5. 9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

 

Drugi del vprašanja je prav tako pojasnjen že g. Verčkovniku.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati. 

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da je Komunala dve leti nazaj urejala kanalizacijo v zgornjem delu Turiške vasi, pa je za obvoz uporabljala eno poljsko cesto. Obljubili so, da jo bodo po končanih delih uredili, zdaj je pa že dve leti minilo in tega še niso storili. Cesta je v tako slabem stanju, da niti kmeti z traktorjem ne morejo voziti po njej.  Predlagal je, da strokovne službe posredujejo pri Komunali naj le to uredijo. 

Odgovor:

 

Komunala SG je izvajala kanalizacijo v Turiški vasi. Na podlagi dogovora z g. Kotnikom, smo poljsko pot (javno dobro) pri gradnji res uporabljali za obvoz, zato smo jo morali pred pričetkom uporabe uredili v stanje voznosti, saj je bila že pred uporabo za obvoz v stanju slabe prevoznosti. Zaradi gradnje kanalizacije, poti nismo dodatno poškodovali. Pot, ki je sicer javno dobro, se drugače ne uporablja za javni promet, koristijo jo samo kmetje za dostop do svojih kmetijskih zemljišč. Takih poti pa Javno podjetje Komunala ne vzdržuje. Res je bilo obljubljeno, da bomo po končanju del uredili najbolj kritična mesta, zato bomo to  obljubo takoj realizirali. Bodo pa morali uporabniki to pot tudi kasneje vzdrževati, sicer se bo prevoznost poslabšala.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil dovoz in izvoz na pokopališče v Starem trgu. Ko je pogreb, nastane velika zmešnjava, saj avtomobili ne pridejo iz parkirnega prostora. Menil je, da bi morali na drugi strani pokopališča umakniti korita, da bi lahko ljudje izvozili na cesto. 

Odgovor:

 

Izvoz na pokopališču Stari trg bo urejen v sklopu ureditve pokopališča, kjer se predvideva asfaltiranje priključka v dolžini 5m. Ureditev pokopališča predvideva fizično zaporo, z možnostjo odprtja  ob večji frekvenci ljudi na pokopališču in s tem omogočen izhod iz pokopališča (enosmerni promet).

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil veliko ujmo, ki je bila 15. avgusta in nastali so veliki problemi. Dejal je, da se gasilci trudijo na vseh področjih in pomagajo občankam in občanom, ampak dejansko ob velikih nalivih ne morejo biti prisotni na celotnem območju. Veliki hudourniki narastejo zaradi tega, ker je država dala velik poudarek na čiščenje gozdov in tam ni več dračja, zato voda dre v hudournike in ti prinašajo v dolino ogromno nesnage. To je velik problem. Tudi glede prepustov je treba nekaj narediti, da bodo čisti in bo lahko voda stekla po drugih straneh, sedaj pa razdira ceste. Dejal je, da bodo gasilci pomagali še naprej.  Za hidrantna omrežja pa je treba dobiti soglasje, da bodo te stvari res odprli na področju in bodo imeli požarno vodo tam, ko jo potrebujejo. 

Odgovor:

 

Čiščenje propustov izvajamo kolikor je le mogoče preventivno in pa seveda takoj po nanosu – neurjih. Se pa velikokrat zgodi, da se očiščen propust zamaši že v času neurja in zato voda pogosto poškoduje cestišče. Uporaba hidrantnega omrežja urejuje Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (ur. l. 26/2016) in sicer: 

36. člen (del): Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.

37. člen (del): Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca javne službe oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:

1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,

2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,

3. za javne prireditve,

4. za polnjenje cistern za razvoz vode,

5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.

Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.Kot je navedeno, se voda iz hidrantnega omrežja lahko uporablja za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Uporabljajo se hidranti, kateri so najbližje kraju kjer je raba nujna. Za rabo vode iz hidrantov za druge namene upravljalec vodovoda določi način, v katerem med drugim določi tudi lokacijo hidranta. Predvsem pri polnjenju gasilskih cistern lahko zaradi večjega odvzema prihaja do motenj na distribuciji pitne vode, zato je pomembna prava lokacija in način odvzema. Nedopustno je, da bi nenamenska uporaba vode iz hidrantov motila primarno funkcijo, to je vodooskrba občanov s pitno vodo. Ravno iz tega razloga je za polnjenje gasilskih cistern v namen razvoza vode v sušnih obdobjih in menjava vode v cisternah, določen hidrant pri Nami, kateri je priključen na primarni vodovod dimenzije DN 300. Ob tem še pozivamo Gasilska društva, da upoštevajo Odlok in nam nenamensko uporabo vode iz hidrantov predhodno javijo, da jim tako lahko določimo pogoje rabe.   

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je pozval k temu, da uredijo nadstrešnico pri starem MKC, saj ne morejo več uporabljati tistega prostora. S tem pa bi rešili tudi okolico MKC in to z minimalnimi stroški glede odpadkov in teh stvari, ki so tam. 

Odgovor:

 

Nadstrešnico nameravamo urediti v najkrajšem možnem času.
Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je omenil zastave na javnih objektih po mestu in vse so v zelo slabem stanju. Tudi na zgradbi mestne občine niso najlepše, bile so pa še slabše, nedolgo nazaj. Prav bi bilo, da nekdo gre in malo pogleda in mesto Slovenj Gradec bi lahko imelo to urejeno.  

Odgovor:


Za zastave, ki so izobešene na pročelju Rotenturna, skrbimo na MO sami in jih praviloma menjamo enkrat letno v začetku septembra, torej pred pričetkom praznovanja občinskega praznika in z njim povezanimi dogodki. Strinjamo se, da je izgled pročelja tudi naše ogledalo in res je, da je bil lanski paket zastav do letošnje menjave že precej iztrošen, čemur je botrovalo dvoje: 

- Slabša kakovost materiala 

- Neprestano navijanje zastav okoli drogov že v rahlo vetrovnem vremenu

Zastave na pročelju smo zamenjali prejšnji teden (36KT) in v izogib ponovnemu predčasnemu uničenju storili naslednje:

-   Menjali dobavitelja zastav in zahtevali močnejšo teksturo

 -    Robove zastav smo obtežili z všitimi paličicami, ki bodo zastavam sicer odvzele funkcijo plapolanja, bodo pa po drugi strani preprečile njihovo prehitro obrabo zaradi navijanja okoli drogov in bodo zastave ohranile v ravni in viseči drži tudi v primeru slabega vremena.

 Pričakujemo boljši rezultat, če pa bo potrebno, bomo poiskali nove rešitve - ali menjavo zastav povečali na 2x letno ali pa poskrbeli za nove vpenjalne drogove. Menjavo vseh ostalih zastav, pred stavbo Rotenturna in v mestu, pa ureja Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

 

Boris Raj, mag. je predlagal, da si odgovoren za javno razsvetljavo v urbanih naseljih, kot je S8, Legen itd., v nočnem času ogleda koliko luči javne razsvetljave ne deluje. Naj pripravi popis in direktorica občinske uprave naj mu določi rok, da naj to uredijo preden bo sneg. 

Odgovor:

 

Komunala Slovenj Gradec ne vzdržuje javne razsvetljave v MO Slovenj Gradec, ampak jo vzdržuje Elektro Celje d.d. Po naših informacijah je v nočnem času javna razsvetljava na pobudo Mestne občine urejena tako, da od 23 ure zvečer do 5 ure zjutraj gori vsaka druga luč. V kolikor se opazi, da katera luč ne gori se lahko okvara prijavi v tajništvo Komunale Slovenj Gradec, oz. na Elektro Celje. Predlagamo, da vprašanje občina posreduje upravljalcu javne razsvetljave.   

Odgovor JKP glede javne razsvetljave kot skrbniki strokovne službe MO dopolnjujemo: 

V nočnem času je del javne razsvetljave izklopljen in sicer tako, da se, kjer je to tehnično možno ob 11.00 uri zvečer izklopijo posamezne svetilke (vsaka druga) in se zjutraj ob 05.00 uri ponovno vklopijo. Svetilke , ki imajo vgrajen senzor za zmanjšanje svetilnosti  prav tako v istih terminih zmanjšajo svetilnost za 50%. V primeru da svetilka sploh ne gori, je po vsej verjetnosti v okvari, v takšnih primerih v okviru rednega vzdrževanja svetilko zamenjamo.  

Objavljeno:2016-09-28T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da ima informacijo, da je prišla na Mesto občino Slovenj Gradec ponudba javno zasebnega partnerstva s strani gradbenega podjetja Nizke gradnje Andrejc. Podjetje je ponudilo, da bi v Mestni občini Slovenj Gradec na podlagi javno zasebnega partnerstva asfaltirali vse občinske ceste. Kolikor mu je znano do dogovora ni prišlo, zato je v zvezi s tem želel pojasnilo. 

Odgovor:

Predstavniki podjetja Gradbeništvo Andrejc že pred leti na Mestni občini Slovenj Gradec predstavili podoben projekt, ki poteka v Mestni občini Velenje, zadnje leto pa tudi v Občini Šoštanj, to je podelitev koncesije za gradnje in vzdrževanje lokalnih cest. Na Mestni občini Velenje so podelili koncesijo že leta 2009 in od takrat naprej njihove lokalne ceste gradi in vzdržuje koncesionar, ki je bil izbran na javnem razpisu. Letos je tudi Občina Šoštanj podelila podobno koncesijo. To sta edini dve občini, ki tovrstno koncesijo izvajata.  Mestna občina Slovenj Gradec gradi ceste s sredstvi tekočih proračunov, v zadnjem letu investicije vodi Komunale. Komunala tudi izvede večino vzdrževalnih del in sicer po konkurenčnih tržnih cenah, ki se preverjajo. Prvo vprašanje je ali je takšna koncesija v skladu z zakonodajo. Drugo vprašanje pa je ali bi naredili več kot naredimo zdaj s proračunom. Tretje vprašanje pa je tudi, kam bi šli delavci, ki so zaposleni na Komunali ali na manjših gradbenih firmah v Slovenj Gradcu. Večji gradbenik bi namreč to opravil sam s svojimi kapacitetami, tu pa je zaposlenih okrog 40 ljudi, ki so vezani na vzdrževanje javnih cest. Seveda moramo na vse skupaj gledati iz občinskega interesa in  interesa občanov, da v najkrajšem času dobijo najbolj kvalitetne ceste in da so te ceste najbolj kvalitetno vzdrževane. Ne glede na vse drugo, to bi moral biti to prvi kriterij. Če bi tak način bil možen, bi ga tudi sam podprl. Obstajajo pa dileme, da taka koncesija ni možna, čeprav v Velenju in pa v Šoštanju to poteka. Vloga zainteresiranosti zasebnika ni bila podana in v kolikor bi bila, bi jo dali v obravnavo na občinski svet. Pred kratkim  so bili na mestni občini predstavniki podjetja VOC, ki ponujajo podoben model. Tovrstno koncesijsko razmerje gre v zadolžitev občine. Za tiste občine, ki to počnejo, pač velja, da dokler ne bodo dobile računskega sodišča in ne bo ugotovilo, da je to zadolžitev, ki je v svojih poslovnih knjigah nimajo zavedene kot zadolžitev, za katero niso šli na ministrstvo za finance, dobijo soglasje k zadolžitvi, bo zadeva takšna kot je. Leto 2021 je tisto, v katerem bodo vse države v Evropski uniji morale svoje proračune, se pravi iz sistema plačne realizacije, preiti na sistem fakturirane realizacije, kar pomeni, da bodo v tistem trenutku začel veljati tudi mednarodni računovodski standard IPSAS 32, ki določa definitivno kdaj se predmet koncesije vodi kot sredstvo v poslovnih knjigah zasebnika in kdaj  se mora voditi v poslovnih knjigah javnega partnerja in takrat bo pravzaprav nalito tudi čisto vino v smislu predpisov, da gre v tem primeru za zadolžitev. Vloga o zainteresiranosti ni bila podana ne enega ne drugega omenjenega zasebnika. Preverjali smo tudi varianto, da bi tudi Komunala lahko z neko zadolžitvijo šla v tak sistem, pa ne bi bilo nobenih  problemov bilo kar se tiče zaposlitev. Vendar gre tudi v tem primeru gre za zadolžitev občine, ker mi smo večinski ustanovitelj komunalnega podjetja, komunalno podjetje se lahko zadolžuje za investicije, katerih storitev potem prodajo na trgu. Vzdrževanje in gradnja cest pa seveda ni storitev, ki bi se prodajala na trgu, ampak je tu plačnik vedno in izključno samo občinski proračun.. Zadeva ni izvedljiva zato, ker gre v zadolžitev občin in daleč presega dovoljeno maso zadolževanja občine. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal ali Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z Vlado Mira Cerarja in kakšni so dogovori o sodelovanju med Vlado in Mestno občino Slovenj Gradec glede finančnih sredstev za investicije v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seveda v kontaktih s predstavniki Vlade RS, pri čemer pa je nujno vedeti dejstvo, da Mestna občina Slovenj Gradec  (kot tudi druge občine v RS) nima enakega statusa kot ga ima Mestna občina Ljubljana. Vlada RS namreč v skladu s 5. členom Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, sklene Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana za obdobje 2016 – 2018. Posamezna ministrstva pa vodijo vse potrebne aktivnosti za realizacijo Dogovora o izvajanju programov in nalog po Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in ministrstvu pristojnemu za javno upravo redno poročajo o izvajanju programa in nalog. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag.  je glede na to, da v večini občin župani v času praznovanj občinskih praznikov namenijo pozornost tudi upokojencem, predlagal, da to storijo tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Ta svoj predlog pa navezuje na že enkrat izrečen predlog, da bi povabili na pogovor predstavnike upokojenske organizacije, pa se žal to ni zgodilo. Vendar so se aktivnosti nadaljevale in so se predstavniki upokojenskih društev že sestali z ravnatelji in vodstvi srednjih šol v mestni občini in so že pripravili okvirni program vključevanja in praznovanja, zlasti letos, ko je tudi 25-obletnica Republike Slovenije. Seveda pričakujejo pomoč tudi s strani Mestne občine Slovenj Gradec. Predlagajo, da en dan v času praznovanja občinskega praznika med 13. in 19.9.2016 namenijo druženju upokojencev in mladih. Okvirni program druženja je v kratkem predstavil.

Odgovor:

 

V času občinskega praznika bodo potekali razni dogodki in v ta namen smo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno, da nam podajo njihove predloge oziroma predstavijo program, ki bi ga želeli izvesti v tem terminu. Sestanek je dogovorjen v petek, 8.7.2016.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na večini cest, ki potekajo po gozdovih, veje nad cesto ali ob cesti in to se je letos po zadnjem snegu še poslabšalo. Pred leti so le te počistili, zdaj tega ne izvajajo več. Zato je predlagal, da te veje strojno porežejo in bo tudi manj problemov v zimskem času. 

Odgovor:

 

Kot vsako leto se v jesenskem času oz. do zapada prvega snega ročno in strojno čistijo brežine in veje, ki so moteče za odvijanje prometa. Res pa je, da vseh lokacij glede na dolžino cest ni možno urediti v eni sezoni in se uredi tisto, kar je najnujnejše. 

Vprašanje:

 

Franc Pečovnik je vprašal kaj vse je načrtovano pri sanaciji vodotoka pri Rženu v Pamečah. Ko je več dežja, to je skoraj vsak mesec, morajo čistiti ta del vodotoka. Ko je most bil dokončan, je opozoril, da je zgrajen približno 30 cm prenizko in je zaradi tega pretočnost manjša. Dejansko bo to problem ves čas, če ne bodo uredili drugače.

Odgovor:

Lansko leto se je ob ureditvi struge gor vodno napravil prodni zadrževalnik (cca 100m3), ki se redno čisti. Kljub temu se še vseeno nabirajo naplavine pod mostom pri Rženu, ki se je očistil konec meseca junija 2016. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo, zaradi nezadostne pretočnosti, ob neurjih do razlitja vode iz struge pred mostom. Da bi nekoliko omilili odlaganje naplavin pri mostu Ržen, bi morali višje gor vodno na primerni lokaciji zgraditi še en večji zadrževalnik v katerega bi se usedlo večino naplavin. Čiščenje le tega bi bilo preprostejše in s tem cenejše.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da že tretjič na seji ponavlja vprašanje v povezavi s socialnim podjetjem Slokva. Slovka je socialno podjetje, ki je preko javnih del zaposlilo tri delavce za pomoč pri sanaciji žledoloma v letu 2014. Nima težav ali pa pomislekov o upravičenosti tega dejanja, niti ne o zaposlovanju preko javnih del, nima pripomb glede na sodelovanje Mestne občine Slovenj Gradec. Ampak že prvo vprašanje je bilo zastavljeno kdo so bili upravičenci, po kakih kriterijih so jih izbirali in pa kakšen je bil obseg opravljenih del. Ne zanimajo ga konkretno imena lastnikov kmetij, pač pa koliko kmetij je pomoč prejelo in koliko ur je bilo opravljenih. Govori pa zato, ker je področje Sel in Vrh bilo eno najbolj prizadetih v žledolomu in lastniki gozdov na tem območju bi seveda želeli to pomoč, bi je bili potrebni in bi je bili izredno hvaležni. Ampak nihče ničesar ni slišal o tej možnosti, kje, da bi tako pomoč dobil. Prosil je, če lahko dobi konkreten odgovor. V SGlasniku je bilo poročilo in pa seveda pohvalno zapisano s strani Slokve koliko so pomagali, kaj so delali, ampak bolj na grobo.   

Odgovor:


Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  na izbor programov javnih del. V nadaljevanju vam posredujemo njihov pisni odgovor: Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na naslednjih območjih: Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Ta območja smo v razpisu navedli in upravičenci so bile kmetije s teh območij (natančneje je to razvidno iz priložene tabele).  Dela so opravljali trije javni delavci, ki so bili zaposleni za polni delovni čas, torej 8 ur dnevno. Obvestili smo precej kmetij z navedenih območij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes. Prav tako je bila informacijo o izboru in nudenju pomoči  javno objavljena na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Sprva smo imeli precej težav najti zainteresirane kmetije, saj so javni delavci lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov nismo bili zanimivi, ker so le ti morali biti večino časa prisotni.

 

Odprava posledic žleda je potekala na devetih kmetijah:

Zap. št.

Lokacija opravljenega dela

Opis dela

Ocena obsega opravljenega dela:

1.

KMETIJA ...

Ravne pri Šoštanju

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup), čiščenje in odstranjevanje poškodovanega sadnega drevja, pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti, prekopavanje jarkov,…

55 %

2.

KMETIJA …

Podgorje

Izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje vejevja na traktorski plato).

80 %

3.

KMETIJA …

Završe

Čiščenje pašnikov ob robu gozda, priprava tal za pogozdovanje in sajenje mladih dreves, izvajanje gozdnega reda (čiščenje gozdnih poti po podiranju polomljenih dreves, zlaganje vejevja in polomljenih polen na kupe, nakladanje vejevja na traktorski plato)

50 %

4.

KMETIJA …

Razbor

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato).

30 %

5.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato), čiščenje travnika ob robu gozda.

90%

6.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (odstranitev podrasti okoli posajenih macesnov, spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti).

90%

7.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti) sanacija plazovitih travnatih površin (grabljenje kamenja na kupe in nalaganje na prikolico).

90%

8.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato)

80%

9.

KMETIJA …

Plešivec

Pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti (odstranjevanje polomljenega vejevja in polen, prekopavanje jarkov,…), pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup).

80 %

 

Vprašanje:

Ivan Gams je podal vprašanje na iniciativo občana in se nanaša na mirujoči promet v SG-ju oz. plačevanje parkirnine. Glede na to, da na parkirnem listku piše na katerem parkomatu je bil kupljen in glede na to, da je najkrajši možen čas parkiranja dve(2) uri, občana zanima ali je možno z istim parkirnim listkom v času veljavnosti le-tega parkirati na drugem plačljivem parkirišču? 

Odgovor:

Območja časovno omejenega parkiranja in plačila parkirnine so določena v Sklepu o določitvi območij uvedbe časovno omejenega parkiranja – modre cone in plačila občinske takse za parkiranje na javnih in urejenih parkiriščih v Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 6/2016), kjer so parkirišča razdeljena v 4. cone. Parkirišča, kjer se plačuje parkirnino preko parkirnega avtomata ali mobilnega plačevanja parkirnine, spadajo v II. cono (parkirišča Upravna enota, za bivšim hotelom Pohorje, Vorančev trg, Gosposvetska cesta, Iršičeva ulica, Meškova ulica, Kulturni dom in Rotenturn). Za to cono je določen enoten cenik parkirnine, kot tudi enotna cena letnega parkirnega abonmaja, kar posledično pomeni, da lahko uporabnik z veljavnim parkirnim listkom parkira na vseh parkiriščih, ki so v tej coni, ne glede na to na katerem parkirnem avtomatu je kupil parkirni listek.

Vprašanje:

Ivan Gams je iznesel problem ogorčene občanke na invalidskem vozičku, ki pred Zdravstvenim domom zaradi nepravilno parkiranega drugega avta ni mogla do parkomata… In jo je na avtu pričakalo »obvestilo redarstva«. Glede na to, da parkomati in njihova postavitev ni prilagojena gibalno prizadetim in tistim na vozičkih, je predlagal, da se takim invalidom (lahko tudi vsem) dodeli brezplačna(?) letna vinjeta za parkiranje na za njih označenih parkiriščih.

Odgovor:

Primer, ki ga navajate, da je invalidka na vozičku dobila globo zaradi tega, ker ni mogla plačati parkirnine, ker je bil parkirni avtomat zaparkiran, ne poznamo. V kolikor bi se gospa obrnila na nas in nas takoj seznanila s težavo bi zadevo vsekakor pozitivno rešili v njeno korist. Prav tako se zavedamo, da so nekateri parkirni avtomati za invalide na vozičkih težje dosegljivi, še posebej tisti, ki so postavljeni za robnikom in s tem še višji. Gre za tehnično težavo dostopnosti za invalide na vozičkih, ki jo mora rešiti upravljalec parkirišča. Zadevo rešujemo na način t.i. mobilnega plačevanja parkirnine preko aplikacije na mobilnem telefonu ali preko storitve SMS. Poskusno smo ta sistem uvedli v mesecu maju in sicer na parkirišču na Gosposvetski, Meškovi, Upravni enoti, za bivšim hotelom Pohorje in parkirišče Rotenturn. Glede na to, da sistem brezhibno deluje in ga uporablja vedno več uporabnikov, bomo s tem sistemom v roku enega meseca opremili še parkirišče na Iršičevi ulici in za Kulturnim domom. 

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je druga pobuda v bistvu zahteva za sprejem Pravilnika o sofinanciranju malih čistilnih naprav (MČN) v MO Slovenj Gradec. Povoda, da daje to pobudo sta dva, vzrokov je pa več… 

1. povod: nanj se je obrnila nezadovoljna občanka, ki se počuti izigrano, saj je na osnovi obljub s strani občine in na osnovi članka (izročila je kopije le-tega) v SG Glasniku, ki ga je dne 15.4.2015 napisal g. David Valič, takrat vodja oddelka za gospodarstvo, že v letu 2015, ob priliki adaptacije hiše vgradila MČN, računajoč na subvencijo Občine. Da boste lažje razumeli njeno (pa ne samo njeno) nezadovoljstvo si preberite omenjen članek z naslovom »Odvajanje odpadnih voda«, »Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav«.

Če povzame… Pravilnik o sofinanciranju MČN je v MO Slovenj Gradec že obstajal, sprejet je bil 25.7.2014, še pred nastopom našega mandata. V času tega mandata so 22.12.2014 sprejeli spremembo tega istega Pravilnika. Sprememba se je nanašala na sofinanciranje MČN, ki so bile vgrajene vse od 1.1.2012 naprej.

2. povod: nezadovoljstvo Sveta VS Legen z odgovorom Komunale na pobudo, ki jo je kolega Jože Krevh podal na 14. seji  v njihovem imenu. Ta pobuda je bila zelo konkretna glede višine sofinanciranja MČN, odgovor pa zelo pavšalen in v bistvu povzema »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode« (Ur. List RS 98/15), ki obvezo za vgradnjo MČN od 31.12.2017 prestavlja  na 31.12.2021. Na koncu odgovora pa je še nekaj EPP-ja za trženje MČN s strani Komunale. 

 Nekaj vzrokov za pobudo:

- 14.10.2015 naš Občinski svet sprejme sklep o prenehanju Pravilnika o sofinanciranju MČN. Sam je bil proti, novega pa še do danes ni! Namesto, da bi bili ambiciozni in čimprej prevzeli odgovornost za svoje okolje, kot da je vsem odleglo, da se obvezna vgradnja prestavlja za štiri leta. Življenje pa ne čaka, ljudje gradijo, obnavljajo… 

-  Vsak teden v dnevnem časopisju med različnimi razpisi za subvencije zasledi tudi razpise za sofinanciranje MČN s strani različnih občin na osnovi njihovih pravilnikov. Občina Dravograd je objavila Javni razpis dne 4.4.2016 (sic!). Brez pretiranega truda in napora se da ugotoviti, da večina slovenskih občin sofinancira vgradnjo MČN oz. ima ustrezne pravilnike.

- V proračunu za leto 2016 je predvidenih 30.000,00 € (str. 121 Odloka o proračunu), z obrazložitvijo na str. 149, da se bo na podlagi spremenjene pravne podlage v letu 2016 izvedel razpis za sofinanciranje MČN za območja, kjer ni možna priključitev na kanalizacijo. 

- Večina prebivalcev na podeželju še vedno uporablja pretočne greznice, ki močno onesnažujejo in obremenjujejo okolje. Sam ima terensko službo in opaža, da se stanje naših vodotokov slabša. Še posebej ob nizkem vodostaju so vedno bolj podobni odprtim kanalizacijskim jaškom, zaudarjajo, sama struga pa je vedno bolj sluzasta in sivo-zelena…  

- Nobena politika, občinska še posebej, si najbrž ne želi, da bi se kdorkoli počutil drugorazrednega. Tudi zaradi odplak ne.

- Nenazadnje ste (smo) v predvolilnem času vsi obljubljali, da se bodo zavzemali za skladen razvoj mesta in podeželje.

Odgovor:

Zakon o prostorskem načrtovanju, Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07; v nadaljevanju: Uredba) in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) določajo obveznosti in pravice občin pri zaračunavanju komunalnega prispevka. Gradnja komunalne opreme se sicer lahko financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračun države in iz drugih virov (drugi odstavek 77. člena ZPNačrt), vendar tako 79. in 84. člen ZPNačrt jasno določata obveznosti občin, da zaračunavajo komunalni prispevek, kot zbiranje namenskega dela sredstev za financiranje dela stroškov gradnje komunalne opreme. Komunalni prispevek mora biti opredeljen kot namenski prejemek proračuna (2. člen Uredbe in 84. člen ZPNačrt). Ta se plačuje bodisi za potrebe gradnje posameznih objektov ali pa ga občina zaračuna po uradni dolžnosti, če pride do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). V primeru, da posamezna območja ne sodijo v aglomeracijo, kar pomeni, da na njih občina ne zagotavlja posamezne storitve oziroma ni zavezana zgraditi posamezno komunalno opremo kot je npr. kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ni pravne podlage, da lokalne skupnosti sofinancirajo gradnjo MČP. Navedeno stališče občinske uprave ima tudi podlago v mnenju Računskega sodišča Republike Slovenije, kjer je bilo konkretno vprašanje izrecno izpostavljeno na sestanku na Računskem sodišču. 

Vprašanje:

Ivan Gams je še dejal, da ga je občan opozoril, da so po njegovi parceli količili bodočo traso kanalizacije in povedal, da je podal služnostno pravico za kanalizacijo, nikakor pa ne za vodovod. Zato je v zvezi s tem predlagal, da v služnostno pravico vpišejo čim več vodov, ker bodo posamezniki zahtevali za vsak tak komunalni del svojo služnostno pravico. S tem lahko mogoče nekaj privarčujejo. 

Odgovor:

Služnostne pogodbe za kanalizacijo so se pridobivale v letu 2013 in sicer za projekt EU, ki pa ni bil uspešen. Pri projektiranju kanalizacije v letošnjem letu, bomo vse že pridobljene služnosti uporabili. Kjer bomo pridobivali nove služnosti za zemljišča, ki jih še nimajo, bomo upoštevali tudi predviden vodovod, z namenom racionalizacije, kot že ugotavlja občan.

Objavljeno:2016-07-08T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-05-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na prejšnji seji postavil vprašanje v zvezi  z delovanjem podjetja Slokva. Podjetje je zaposlilo tri delavce preko javnih del za pomoč pri delu na kmetijah. Prejeli so odgovor, ki pa je zelo splošen. Eksplicitno je vprašal kdo so bili kmetje, ki dobili to pomoč, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči in koliko delovnih ur so ti trije delavci preko javnih del opravili na področju sanacije žledoloma. V odgovoru piše, da so delovali na območju Podgorja, Razborja, Graške gore, Plešivca in pa dela Raven. Menil je, da katastrska občina Plešivec in del katastrske občine Ravne nista v Mestni občini Slovenj Gradec. Vprašal je kako je s tem, predvsem pa bi želel in tudi lastniki gozdov, ki bi potrebovali to pomoč, natančen odgovor kdo je bil upravičen do pomoči, kje so delali, koliko so delali in nenazadnje tudi kaj so naredili.  

Odgovor:

Slokva so.p. je socialno podjetje, katerega dejavnost je podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec s sofinanciranjem javnih del z na področju Pomoč v primeru elementarnih nesreč. 

Kot že rečeno, je javno delo kot naročnik storitve z javnim interesom podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec, potekalo pa je v letih 2014 in 2015.

Ob koncu leta 2014 je bila s strani Zavod RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove izvedena kontrola na kraju samem, v kateri smo sodelovali predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, predstavnik Zavoda za gozdove in predstavnik Mestne občine Slovenj Gradec (zaradi službenih obveznosti župana sem se kontrole udeležila Mateja Tajnšek).

Na kontroli je bilo ugotovljeno, da ima Slokva so. p. v program dejansko vključene 3 osebe, pri čemer

- izpolnjuje vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, 

-  da se program izvaja v skladu z dobro prakso, 

-  da je za izvajanje zagotovljena ustrezna oprema, prostorski in delovni pogoji.

Ko govorimo izvajanju programa javnih del, se moramo jasno zavedati, da gre tukaj za pomoč, pri čemer zaposleni v okviru programa niso smeli opravljati del s strojno mehanizacijo. Iz samega razgovora na liscu mesta je bilo moč zaznati tudi dejstvo, da je izvajalec med napotenimi brezposelnimi osebami zelo težko izbral primerne kandidate, ki bi bili motivirani za izvajanje tovrstnega dela.

Tukaj se moramo zavedati dejstva, da gre za program aktivne politike zaposlovanja, v katerega se vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, katerih upad delovnih sposobnosti je večji kot pri delovno aktivnih ljudeh. Iz tega razloga vključitev v javna dela pomeni njihovo delovno in socialno rehabilitacijo, zaradi katere se lahko v program vključijo le kot pomoč v okviru neke dejavnosti (v konkretnem primeru pri odpravi posledic žledoloma).

Kriterij za določitev, kdo lahko izvaja oziroma se vključi v javno delo, je torej postavil Zavod RS za zaposlovanje: to so dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene v njihovi evidenci brezposelnih oseb in ki so motivirane za opravljanje tovrstnega dela. 

Zaposleni delavci so v okviru javnih del opravili delovno obveznost v obsegu 40 ur tedensko in sicer na katastrskem območju, kot je bilo že navedeno (Podgorje, Razbor, Graška Gora, del Raven).

Katastrsko območje je bilo Slokvi so. p. dodeljeno že ob prijavi na razpis s strani Zavoda RS za zaposlovanje (za nas je pristojna OE Velenje, ki dejansko poriva celotno omenjeno področje) in pa Zavoda za gozdove, ki je v projektu sodeloval. 

Podatke o temu, kdo so poimenski kmetje, za katere so izvajalci javnih del opravljali dela, kot naročnik programa žal nimamo. V tem primeru lahko le potrdimo javni interes in omogočimo brezposelnim ljudem, da se vključijo v program javnih del. Lahko pa sama potrdim, da sta bila na kontroli sama prisotna dva vključena kmeta iz Podgorja, ki sta bila vključena v program in sta program pohvalila kot zelo dober: po njihovi navedbi so javni delavci pomagali pri delih, ki so jih lahko opravili brez strojne mehanizacije, kar je bilo v določenih primerih malo težavno, vendar pa  so bili po besedah kmetov pridni in so jim pri čiščenju gozdov precej pomagali.

Izvajanje programa v okviru Slokve so.p. sta kot uspešnega prepoznala tudi predstavnika Zavoda RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove, k čemur bi se lahko po vsem navedenem pridružila tudi sama.

Več informacij o temu, kdo so bili javni delavci, kje so delali in kaj natančno so naredili, pa boste zaradi varstva osebnih podatkov lahko pridobili samo pri izvajalcu storitve, Slokvi so.p., ki s podrobnejšimi v skladu z zakonom tudi operira.  

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal kakšne so možnosti izgradnje pločnika od trafo postaje do začetka obvoznice Slovenj Gradca proti Šmartnem. Pločnik namreč obstaja od mesta do trafo postaje, manjka ga še cca 50 do 100 metrov do začetka obvoznice. Zaradi nevarnosti prečkanja ceste je vprašal, če je možno urediti ali nekako označiti prehod čez cesto, da bi prišli do kolesarske steze.

Odgovor:

Vsaka izvedba investicije v komunalno ali cestno infrastrukturo je predmet proračuna. Predlagana investicija ni v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2016, zato izvedba v letu 2016 ni možna. 

V preteklosti je bila sprejeta odločitev, da namensko nismo izgradili pločnika in kolesarske steze do križišča z državno cesto G1/4 in R1/227 na Celjski cesti, ker bi morali v tem primeru izvajati dokaj zahtevne infrastrukturne spremembe na navedenem križišču, ki bi omogočili varno prečkanje kolesarjev in pešcev. Na podlagi izkušenj bi upravljalec navedene državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo, po vsej verjetnosti pogojeval izgradnjo prehoda za pešce in kolesarje s postavitvijo semaforizacije (podobno kot v križišču pri Merkurju). Strošek rekonstrukcije navedenega trikrakega križišča bi morala kriti Mestna občina Slovenj Gradec. Vsekakor je za kolesarje in pešce bistveno bolj varno vključevanje na kolesarsko stezo pri Merkatorju, vendar tudi v tem delu nimamo v celoti izvedene infrastrukture za kolesarje, predvsem iz naselja S8 do Merkatorja po Ronkovi. 

Vprašanje:

 

Jože Krevh je opomnil, da so od avtobusne postaje Lipa proti Zdovčevi vasi v Šmartnem nameščeni betonski jaški, kateri so pripravljeni za stebre za razsvetljavo. V jaških so že nameščeni kabli, tako, da bi bilo potrebno samo postaviti stebre in jih priključiti.

Odgovor:

Pri rekonstrukciji predmetne ceste je bila predvidena tudi javna razsvetljava,  ki pa ni bila realizirana. Če bo vaška skupnost umestila investicijo v svoj program in bo uvrščena v proračun mestne občine bo možno zagotoviti realizacijo projekta. Strokovne službe bodo pripravile popis del in oceno investicije.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej se je dotaknil pokritosti z GSM signalom na terenu. Ti problemi so na področju Podgorja, Šmiklavža, Suhega dola, Graške gore in pa na južnih predelih Spodnjega Razborja in Podgorja, ki mejijo z Občino Šoštanj in Velenje. Predlagal je, da poskušajo strokovne službe navezati stik s strokovnimi službami Telekoma in to z tehničnim osebjem, da pridejo na teren. Če bi na območju Graške gore postavili bazno postajo, ne bi rešili samo ta del, ampak tudi probleme v sosednjih občinah. Zbranih je bilo že veliko podpisov občanov na to temo in poslanih, še takrat na Mobitel, ampak očitno to nekdo vrže vstran oziroma ne jemljejo tega resno.

Odgovor:


Občinska uprava bo pozvala operaterja Telekom na terenski ogled skupaj z vaško skupnostjo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejal, da ga je po levi strani 12 kilometrov v Mestni občini Slovenj Gradec. Upravljalci so Nivo Celje, ki redko pridejo na teren. Vendar se pojavljajo problemi in zadnjih dvajset let so bore malo naredili. Predlagal je, da strokovne službe z njimi stopijo v kontakt in jih pozovejo da pridejo na teren vsaj enkrat na leto.  

Odgovor:

 

Koncesionar za vzdrževanje hudournika Velunja »Nivo Celje« s svojo pregledniško službo redno pregleduje stanje na terenu in izvaja nujna vzdrževalna dela. Podrobnejši program investicijskega vzdrževanja bomo zahtevali od odgovornih na Direkciji za vode v Celju in predlagali ogled na terenu samem v mesecu maju.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga stanovalci sosednje stavbe, to je Doma starostnikov, sprašujejo kako daleč je s projektom ureditve razsvetljave. Ogledi s strani občinske uprave so že bili opravljeni, zdaj pa vse skupaj stoji. Želeli bi odgovor.

Odgovor:


Verjetno je mišljen tako imenovani dom starostnikov na Šolski ulici 10. Ta objekt je v lasti stanovanjskega sklada RS in MO Slovenj Gradec ni pristojna, da urejuje razsvetljavo na prostoru, kjer ni lastnik. Lastnik objekta in prostora mora v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju urediti primerno razsvetljavo.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in dejal, da Socialni demokrati želijo, da se ta odlok popravi. Ne želijo dodatno obremenjevati javnosti, ker so se že prej dogovorili, da ne bodo povišali te dajatve, zdaj pa vidijo, da se je povišala in menijo, da je potrebno tehnične objekte pač nekako spraviti pod neke faktorje, ali pa jih črtati iz šifranta, tako, da obremenitev ne bo večja. To so zahtevali že zadnjič in vztrajajo pri tem, da ta odlok popravijo. Kot drugo bi pa želel imeti pisni odgovor kako je z nezazidanimi stavbnimi zemljišči. Vedo, da ta zemljišča velikokrat, če so obremenjena s to dajatvijo, predstavljajo za kmeta kar veliko obremenitev. Proizvodnja je največkrat nerentabilna in pogosto tudi ogroža obstoj kmetijskih gozdarstev. Leta 2004 je bila sprejeta sprememba Zakona o graditvi objektov, ki je med drugim dopolnila 218. člen prejšnjega Zakona o graditvi objektov  z členom 280 a, b, c, c. in ker so si občine različno razlagale te člene, je Ustavno sodišče leta 2006 odločilo, da bi vse to lahko bilo tudi protiustavno. V svoji interpretaciji je zapisalo, da Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je četrti odstavek 218. b člena Zakona o graditvi objektov natančno določa kaj se šteje, da so zemljiške parcele komunalno urejene, saj naj bi se nadomestilo odmerjalo le od komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in ocenjuje, da te dajatve ni dopustno odmerjati že, ko so zemljišča s prostorsko izvedbeni akti načrtovana za gradnjo, saj naj bi bilo potrebno  ta zemljišča tudi komunalno urediti. Zato ga zanima, če mestna občina upošteva v teh upravnih postopkih, če ugotavlja ali so ta zemljišča res komunalno urejena ali niso. Ustavno sodišče je takrat tudi zapisalo, da je treba upoštevati tudi pojem komunalne opremljenosti obravnavanih zemljišč in odločba navaja 153. člen Zakona o urejanju prostora, po katerem se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe. Tudi po ustaljeni ustavno sodni presoji so razlog za plačevanje nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. Zato ga zanima, če občinski organ pri tej dajatvi v postopku ugotavlja, a je konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse te kriterije iz meril Zakona o graditvi objektov in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero te dajatve. Prosil je za pisni odgovor.

Odgovor:

V zvezi s vprašanje obremenitve »tehničnih objektov« z NUSZ je občina iz šifranta dejanske rabe CC_SI izvzela naslednje stavbe in gradbene inženirske objekte: 1271201 farma, 1271202 hlev, 1271203 čebelnjak, 1271301 prostor za spravilo pridelka, 1271401 drug kmetijski del stavbe, 1272101 cerkev, molilnica, 1272102 versko znamenje, 1272103 prostor za pastoralno dejavnost, 1272201 pokopališki del stavbe, 1273001 kulturni spomenik, 1274008 vodno zajetje. V zvezi s vprašanjem obremenitve nezazidanih stavbnih zemljišč z NUSZ je podana pravna podlaga v dveh zakonih in sicer v Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) in Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1). V prvi vrsti ZSZ/84  v  1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Navedena pravna podlaga je nadalje konkretizirana z določbo  3. odstavka 218. člena ZGO-1, ki določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb ( ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave) in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov ( ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave). Nadalje ZGO-1 v 2 alineji prvega odstavka 218. b člena določa dodatna pogoja in sicer da je za nezazidana stavbna zemljišča zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Pri tem pa je posebej pomembna določba četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1, ki  uzakonja domnevo in sicer, da se šteje da je  zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če pa je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. V to ureditev je sicer poseglo Ustavno sodišče z odločbo U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006 v kateri določa, da ni dovoljeno razlikovanje na podlagi prostorskih aktov in sicer na način: »Četrti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ur. p. b.), kolikor se nanaša na zemljiške parcele z območij, za katere je sprejet državni ali občinski lokacijski načrt, ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se tudi zanje plačuje nadomestilo le, če imajo dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav«.« S tem je Ustavno sodišče določilo, da tudi v primeru sprejetega občinskega lokacijskega načrta veljajo enaki pogoji v zvezi z vprašanjem komunalne opremljenosti, kot veljajo v primeru občinskega prostorskega reda, kar pomeni da pravno veljavna sledeča dikcija: Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka 218b člena ZGO-1 zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Potrebno pa je opozoriti tudi na odločbi Upravnega sodišča v zvezi s konkretnim pravnim vprašanjem in sicer sodba II U 522/2012 v kateri je opredeljeno, da se na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006, šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstajajo zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. V takem primeru je torej izpolnjen pogoj, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Pri tem je sodišče odločilo, da enako merilo velja tudi za dostop do javnega cestnega omrežja, pri čemer navaja da dejstvo, da  parcela ne leži neposredno ob glavni cesti še ne pomeni, da ne obstaja možnost dostopa do javne ceste. Sodba upravnega sodišča II U 65/2012 prav tako opredeljuje kriterij možnosti priključitve in sicer navaja, da se  po določbi četrtega odstavka 218. b člena ZGO-1, šteje da je zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje in ni potrebno, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki.  

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da iz Legna prihaja informacija, da naj bi se skupaj z novim vrtcem postavil tudi nov lesen kontejner za namen uporabe športnega igrišča, katerega cena pa naj bi se gibala med 40 in 50 tisoč evri. Po drugi strani naj bi bila dotrajana in potrebna obnove tudi podlaga samega igrišča, vendar obnova le te ni predvidena. Menil je, da je cena kontejnerja v tem primeru absolutno previsoka, zato bi rad ustrezno pojasnilo iz kakšnih razlogov se izvaja ta pretirana naložba. Takšne namenske ute je po njegovem mnenju mogoče korektno postaviti vsaj za 50 % ceneje, pri čemer pa bi se ostanek sredstev lahko porabil tudi za prepotrebno obnovo igralne površine. 

Odgovor:

Ker gre za območje četrtne skupnosti in športno rekreacijsko območje znotraj strnjenega naselja, postavitev preproste lesene »ute« ni prišla v poštev, prav tako ne postavitev tipskega »kontejnerja« Tako smo arhitekturo za projekt večnamenskega objekta za ČS Legen izdelali na MOSG sami, za izgradnjo le tega pa izvedli dva javna razpisa, ravno na podlagi nižanja stroškov izvedbe. Ker so bili predstavniki ČS Legna mnenja, da so že predolgo čakali na izvedbo njihovega ključnega projekta, je MOSG pristopila k izvedbi. Tudi na strošek je potrebno gledati celovito glede na popis del in vgrajenih materialov in tudi v tem pogledu končni strošek ni bistveno odstopal od predhodne projektantske ocene stroškov.   

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da je v Mislinjski Dobravi, konkretno na Metulovem bregu, eden od občanov začel urejati otroško igrišče. Obljubljeno je bilo, da bo mestna občina pomagala postaviti kakšno igralo ali pa zaščitno mrežo, pa so zdaj prišli z informacijo, da je mestna občina od tega odstopila. Menil je, da bi bilo zelo prav, če bi občina pri tem pomagala, če so že krajani sami priskočili k temu.  

Odgovor:

Mestna občina bo pogodbeno uredila zadevo z lastnikom zemljišča in bo tudi postavila igrala v skladu z možnostmi proračuna.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je letos 25 let samostojne države in bilo bi prav, da to na primeren način obeležijo. Na Koroškem so imeli tri smrtne žrtve. Na Homcu sta izgubila življenje Bojan Štumberger in Željko Ernoič, v Dravogradu pa Vincenc Repnik. Predlagal je, da ustanovijo komisijo ali odbor, ki bi v spomin in pa v čast teh padlih junakov, imenovali kakšno ulico v Slovenj Gradcu.  Dejal je, da na naslednji seji pričakuje v zvezi s tem obravnavo. 

Odgovor:

Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec je v letu 2000 sprejel Poslovnik o delu komisije za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec, v katerem je določil organizacijo in način dela komisije ter postopke in kriterije za poimenovanje ulic, trgov in naselij. Objavljen je v Uradnem listu št. 59/2000. V skladu s poslovnikom lahko pobude za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij dajejo fizične ali pravne osebe. Pobuda mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: - podatke o pobudniku (ime, priimek in točen naslov) - podatke o vrsti postopka (poimenovanje, preimenovanje) - podatke o ulici, trgu, naselju, ki jo zadeva predlog za poimenovanje (njena zemljepisna določitev oziroma območje), v primeru, da gre za preimenovanje mora pobuda vsebovati tudi podatke o prejšnjih imenih in primerjalno utemeljitev razlogov za preimenovanje, - izjave prič ter soglasje najožjih sorodnikov v primeru poimenovanja oziroma preimenovanja po osebi, - datum, kraj in podpis pobudnika. Komisijo  za poimenovanje ulic, trgov in naselij imenuje Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec kot svoje delovno telo in je pristojna za obravnavo pobud in predlogov, vodenje in izvajanje postopkov in pripravo predlogov odlokov za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec. Ker že nekaj časa nismo prejeli pobud za poimenovanje ulic, trgov ali naselij, komisija trenutno ni imenovana. V kolikor bo predložena pobuda v pisni obliki z vsemi zahtevanimi podatki, bo Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenoval komisijo, ki bo obravnavala prispelo pobudo. Ob dejstvu, da mora biti pobuda podana v pisni obliki, nato mora Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenovati komisijo,  strokovna služba mestne občine pa mora pobudo posredovati tudi Območni geodetski upravi Slovenj Gradec, da jo dopolni s kartografskim prikazom in poda zagotovilo, da v občini ni naselja z enakim oziroma, da v naselju še ni ulice s predlaganim imenom, pobude svetnika Bojana Navodnika zagotovo ni možno uresničiti do 25. junija 2016, kot je predlagal.  

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je samooskrba pojem, ki je zelo popularen. Gre za to, da je že v lanskem letu opozoril na ceno najema vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Cene najema vrtičkov z lopami so bistveno nižje kot cene vrtička za predelavo hrane. Če je to samooskrba ali pa prispevek k samooskrbi, da pravzaprav cenovno podpirajo postavitev vrtnih ut in lop in ne obratno, ga to izredno moti. Poleg tega pa vedo, da imajo kar nekaj zemljišč v lastni Mestne občine Slovenj Gradec, ki niti niso v evidenci kdo jih koristi, kdo jih uporablja, da so na teh zemljiščih celo deli stavb, hiše, garaže, razne druge pritikline, ki so jih pač občani nekako v dobri veri reče pod navednico uzurpirali. Skratka, če govorijo o samooskrbi, morajo zagotoviti, da ne bodo vrtičkarji, ki predelujejo hrano za lastno uporabo, plačevali več za najemnino občinskih vrtičkov, kot pa tisti, ki tam postavljajo ute, postavijo ležalnike, posadijo dve fižoli in tri solate in rečejo, da so vrtičkarji. Pri individualnih hišah nenazadnje občani po novem odloku o nadomestilu stavbnih zemljišč plačujejo tudi od teh vrtnih ut prispevek, medtem ko oni drugi tam pa ne.

Odgovor:

Župan MOSG je letošnje leto s sklepom potrdil nov cenik najema vrtičkov pri katerem je bilo deloma upoštevana podražitev lokacij z vrtnimi lopami. Že večkrat pa je bilo na občinskem svetu obrazloženo, da obeh oblik vrtnarjenja (z lopo ali brez) ne gre primerjati. So lokacije kjer so lope dovoljene in lokacije kjer postavljanje lop ni dovoljeno. Tam kjer niso dovoljene MOSG ni v interesu, da bi posamezniki imeli 200 ali 300m2 obdelovalne zemlje. Cena najema normalno velikega vrtička je torej še vedno veliko nižja od najema vrtička z lopo. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da so v lanskem letu postavili skulpturo pri Upravni enoti in strošek te skulpture je bil 8. tisoč eur. Takoj se je našel denar. Moti pa ga in pa tudi številne občane, da že več kot leto dni stoji rezervoar za vodo iz bivše železniške postaje, da je to pravzaprav tehnična dediščina in bi bilo potrebno tisti rezervoar nekako zaščiti. Že več kot leto dni je prepuščen rji, vremenskim neprilikam in vsem drugemu. Sreča, da je to železno, da ne bo uničeno, ampak poskrbeti je potrebno za tehnično dediščino.

Odgovor:

Vodna cisterna je bila  izdelana konec 19. stoletja, uporabljala se je kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Izdelana je iz litoželežnih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Že v lanskem letu smo s KPM izvedli ogled. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je na odprtem pospešil. KPM se je zavezal, da bo pripravil načrt obnove in stroškovnik, kar smo na MOSG prejeli pred kratkim. Predlog obnove predvideva čiščenje korozivnih produktov in stare barve, vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom in zaščitno barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Ker gre za veliko cisterno (površina cisterne je 120 m2) bo skupni strošek predvidene obnove in postavitve znašal slabih 10.000,00 eur. Predlagamo, da občinski svet uvrsti investicijo v naslednji proračun..    

Vprašanje:

Peter Cesar je pred časom opazil, da je na pokopališču zaprt spodnji dovoz, ki gre na most. Prav gotovo je bilo to z dobrimi nameni, vendar se pojavi problem, ko je na pokopališču več obiskovalcev, v primeru pogreba. Tudi ta teden je bilo kar zastoj in nekateri so čakali okrog 20 minut, da so prišli do izvoza. Ker je pri vežici edini izvoz na cesto in vedo kak je problem. Ljudje so se sicer vozili na spodnjo stran, ampak so tam obračali, ker enostavno niso mogli priti na cesto. Predlagal je, da se prouči možnost, da tisti dovoz ostane, ni primerno, da ljudje čakajo toliko časa, da grejo z dogodka na pokopališču. 

Odgovor:

MOSG nadaljuje z urejanjem širitve mestnega pokopališča. Poleg ureditve novih grobnih mest in širitve proti jugu in zahodu, kjer je čez Suhodolnico načrtovana tudi brv, so po celotnem novem delu pokopališča predvidene hortikulturne zasaditve. Zaradi navedenih del in ker veljavni ureditveni načrt, ki ga je v obliki odloka potrdil tudi občinski svet, omenjenega dovoza do parkirišč ne predvideva, je MOSG omenjeni dovoz zaprla. Iz referata za promet pa so tudi podali stališče, da je omenjen priključek, glede varnosti v prometu, sporen. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na 14. seji občinskega sveta v mesecu januarju podal pobudo Kinološkega društva Slovenj Gradec in dobili so odgovor, da bo občinska uprava obdelala vse možnosti prostorske danosti zemljišč v lasti mestne občine, da društvu omogoči normalno delo. Zapisano je bilo, da bodo o rezultatih obvestili občinski svet na seji. Zdaj je mesec april in prosil je za pojasnilo oziroma za rešitev tega problema za Kinološko društvo Slovenj Gradec. Zagotoviti bi jim morali prostor, da lahko kinologi nemoteno funkcionirajo, nenazadnje gre to šolanje psov, gre za pomembno dejavnost, da tudi njim omogočijo normalno delovanje.  

Odgovor:

Glede Kinološkega društva ali pa podobnih pobud za prostor, vsem društvom nikoli ne moremo ustreči, ker prostora enostavno nimamo, ali pa tudi finančna sredstva za izgradnjo ustreznih prostorov. Pri Kinološkem društvu se kaže možnost, z nekaterimi člani smo že govorili o tem.. Če bo njim to ustrezalo, lahko najdemo rešitev. 

Vprašanje:

 

Zala Kutin je dejala, da so se nanjo obrnili prebivalci naselja Štibuh in sicer v zvezi z mostom čez Homšnico pri Domu starostnikov. Opozorili so jo, da je most v precej slabem stanju in si  želijo obnove oziroma jih zanima kdaj bodo ta most obnavljali. 

Odgovor:

Most je res v slabem stanju. Predvidena sanacija mostu je v letu 2018. Dogovorjeno na sestanku delovne skupine za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo (pri županu).

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal, če bodo res ukinili prevoz otrok z kombijem z Metulovega brega do Osnovne šole v Šmartnem. 

Odgovor:

Otroci iz območja »Metulov breg« so na osnovi določil 1. in 2. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF in 63/13) in 2. člena Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) upravičeni do brezplačnega organiziranega prevoza. Prevoz bo v šolskem letu 2016/2017 organiziran v okviru Sklopa 10, na relaciji: Lipa – Spodbijan – avtobusna postaja Turiška vas - Šmonova vas – Brda – Tomaška vas – Šmartno. Otroci iz območja« Metulov breg« bodo skladno z določili 1. odstavka 56. člena ZOsn in določili 2. odstavka 10. člena Pravilnika z novim šolskim letom vstopali in izstopali na avtobusni postaji Turiška vas (na desni strani glavne ceste Slovenj Gradec – Velenje), saj bo do novega šolskega leta realizirana investicija v izgradnjo varne šolske poti oz. pločnika na relaciji »Metulov Breg« – avtobusna postaja Turiška vas. Iz naslova vzpostavitve varne šolske poti otroci ne bodo več upravičeni do prevoza iz naselja temveč do prevoza od avtobusne postaje. Relacijo »Metulov breg« je Komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenila že dne 9. 4. 2013, št.: 34003-2/1999, kjer je podala mnenje, da se postajališče »Metulov breg« ukine in da lahko otroci koristijo obstoječo avtobusno postajališče Turiška vas, vendar pod pogoji, da otroci ne prečkajo državne ceste G1/4. Na osnovi dejstva, da pločnik iz naselja »Metulov breg« v letu 2013 ni bil realiziran se mnenje Komisije, na osnovi mnenja z dne 14. 6. 2013, ni pričelo uporabljati do vključno šolskega leta 2015/2016.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil odgovor, ki ga je glede zaposlitve podala Športna zveza. Dejal je, da je to zadevo natančno proučil in da se s temi ne strinja, da jim nekdo tisti, ki je kakorkoli vpleten v zgodbo, piše neke odgovore. Tu so zastavili vprašanje in sam to proučuje kot občinski svetnik računajoč, da za tem stališčem, ki ga dobi na mizo, stoji tudi pravna stroka mestne občine. In v tem primeru temu ni tako, pač pa iz te obrazložitve, ki jo imajo na treh straneh Športne zveze,  najde kar nekaj stvari, s katerimi se ne strinja. Neke obrazložitve in banaliziranje zakonov, pa banaliziranje statuta zveze, pa banaliziranje pravilnika o sistemizaciji zveze, ki še oba veljata, velja statut in velja pravilnik. Če ti akti veljajo, potem si ne more nekdo dovoliti, da svetnikom napiše odgovor, da sicer še velja, pač pa ga več ne uporabljajo in uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih. Ta, ki to piše, bi moral najprej Zakon o delovnih razmerjih prebrati in ugotoviti, da  se operacionalizacija tega zakona izvaja na način podzakonskih predpisov in temeljnih predpisov posameznih institucij, tudi takšnih kot je športna zveza. S tem odgovorom se absolutno ne strinja, ne glede na način po pristopu in tudi ne na vsebino in razlogi, ki so navedeni v tem odgovoru zakaj so izbrali enega kandidata kar po Zakonu o delovnih razmerjih, ne da bi upoštevali svoje interne akte. To ne zdrži pravne presoje in zaradi tega pač pričakuje, da bo ta akt proučila pravna stroka v upravi mestne občine. Sporočiti morajo kakšno je neko kvalificirano pravno mnenje glede tega v organizaciji, ki jo sofinancirajo, glede delovnega mesta, ki ga sofinancirajo. Takšen odgovor zavrača kot poskus, da jih žejne nekdo pripelje čez vodo, pa jim na diletantski način pove, da bodo zadovoljni, da so sploh kaj napisali. S tem se ne strinja, ker vidi precej stvari, ki navajajo k temu, da se sprejme ocena, da postopek ni bil transparenten, ni bil zakonit in na tak način ga ne more sprejeti.  

Odgovor:

Občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec lahko v konkretni zadevi poda samo svoje mnenje in sicer v smislu, da je pri postopkih izbire kandidatov oziroma zaposlovanja potrebno spoštovati tako zakonodajo sprejeto na državni ravni kot tudi ustanovitvene in druge interne akte, ki zavezujejo konkretni subjekt. Interni akti bi lahko bili izvzeti iz postopka samo v primeru, če bi bile posamezne njihove določbe v nasprotju z kogentnimi zakonskimi določbami. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanoviteljica Športne zveze, zato tudi  nima pristojnosti presojati konkretnega postopka.  

Objavljeno:2016-05-11T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Ivan Vranjek je opomnil, da so sprejeli Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec. V tem dokumentu je veliko kozolcev, veliko starih hiš, ki bodo po novem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčeni. Veliko ljudi se obrača na svetnike, kaj se bo zgodilo oziroma koliko bodo plačevali. Nadalje pa ga je zanimalo kdaj bodo omenjen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča imeli ponovno v obravnavi, da ga bodo sprejeli, tako kot je treba.

Odgovor:

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je občinski svet sprejel zaradi dveh poglavitnih namenov, torej delne razbremenitve obrtništva in podjetništva ter povečanja dajatev v najbolj atraktivnih conah v mestu. Nismo pa želeli kakorkoli spreminjati na področju stanovanj, stanovanjskih objektov in tudi nismo dvignili višine nadomestila. Ko pa smo morali uskladiti baze iz katerih zajemamo podatke, podatke moramo zajemati iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije, prihaja do drugačnih površin, ki so predmet obdavčitve. Zaradi drugih površin se bodo nekaterim zavezancem stanovanjskih objektov povišale dajatve. To bo v primeru, če so te površine na GURS-u drugačne, kot pa so bile prej prijavljene pristojni službi mestne občine, ki odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu se ne da kaj spremeniti, ker smo na mestni občini dolžni zajemati podatke iz uradnih evidenc. Drugo pa so odmere  kmetijskih objektov, torej hlevi, kozolci, čebelnjaki, lope in podobno. Te stavbe so uvrščene po klasifikaciji stavb tako, da jih v odmere ne zajemamo. Torej gre za nosilce kmetijskih gospodarstev, da se tako kot prej, tudi po novem ti objekti ne vključujejo v odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Tudi na kmetijah ostanejo samo stanovanjski objekti. Tudi v drugih občinah imajo te izjeme, je pa tudi v skladu s politiko Mestne občine Slovenj Gradec, da gospodarske dejavnosti dodatno ne obremenjujemo, saj je kmetijstvo prav tako gospodarska dejavnost. Vse ostalo pa bo prišlo do razlik samo zaradi drugačnih podatkov površin, ki se  zajemajo v odmero. Te podražitve pa seveda ne bodo takega obsega, da tisti, ki ima večjo površino stanovanjskega objekta, tega ne bi zmogli poravnati. V celoti še nimamo izračuna koliko bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v proračun prineslo finančnih sredstev, cilj mestne občine je bil, da ostanejo na enakem nivoju, kot pred spremembami. Ko bodo ti izračuni pripravljeni, bomo podali informacijo, kaj to pomeni za  mestno občino.      

Vprašanje:

Simona Zorman je povedala, da so na zadnji seji Vaške skupnosti v Podgorju člani ponovno razpravljali o varnosti stare šole. Šola se počasi podira, plastični trakovi, ki so zdaj ščitili, so potrgani in za varnost ni poskrbljeno. S šolo bi res bilo potrebno nekaj narediti, podreti ali prodati, navsezadnje kazi tudi lepo urejeno okolico v samem centru vasi. Torej vaščani Podgorja prosijo, da se objekt vzame kot nevaren za okolico in tudi nevšečen v lepo urejeni vasi. Prosijo za odgovor oziroma sprašujejo kaj je v bližnji prihodnosti v planu, da se s to šolo naredi. 

Odgovor:

 

Mestna občina Slovenj Gradec staro šolo v Podgorju že nekaj let prodaja, pa žal neuspešno. S tem bomo seveda nadaljevali, če pa objekta ne bo možno prodati in bo razpadal, ga bo treba sanirati. Potrebno bo torej poskrbeti za varnost in na stroške občine objekt tudi porušiti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je prisotne seznanil, da so bile v mesecu marcu v južni Srbiji poplave, delno tudi v partnerskem mestu Gornji Milanovac. Predlagal je, da se preveri obseg poplav v Gornjem Milanovcu in če bo potrebno, se jim ponudi pomoč. 

Odgovor:

Po opravljeni komunikaciji z Uradom župana občine Gornji Milanovac smo pridobili informacije o obsegu poplav v tem našem partnerskem mestu. Obseg poplav ni tako velik in uničujoč, kot leta 2014. Največ škode imajo na kmetijskih zemljiščih, vendar bodo lahko škodo sanirali z lastnimi sredstvi in močmi. Še enkrat se iskreno zahvaljujejo za  finančno pomoč v letu 2014 ter za našo skrb, vendar zagotavljajo, da tokrat pomoči ne potrebujejo.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil, da je Zidanškova ulica, ki poteka od bivšega Belvija proti gostilni Murko, enosmerna in sicer polovico vozišča predstavlja pešpot in pa kolesarka pot, ki sta vsaka posebej označeni. Kljub temu pa oznake na samem cestišču dovoljujejo, da se po tisti polovici ceste, ki je predvidena za avtomobile, vozijo kolesarji. To pomeni, da je pešpot in kolesarska pot, po voznem pasu, ki je predviden za avtomobile, pa je označeno, da se lahko vozijo tudi kolesarji. Cesta je speljana v desno smer, kar je nevarno.

Odgovor:

Na Zidanškovi ulici je vozni pas za motorna vozila in kolesarje v smeri od Belvija proti športnemu igrišču urejen s sistemom »sharow«, kar pomeni, da si vozni pas enakovredno delita kolesar in motorno vozilo. Gre za novejše sisteme urejanja prometa, ki so se v našem prostoru pričeli šele uveljavljati, predvsem v območjih, kje ni možno zagotoviti dodatne infrastrukture za kolesarje. Dne 23.3.2016 si je prometni režim na Zidanškovi ogledala tudi Tehnična komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer smo bili mnenja, da je prometni režim ustrezen. Res pa je, da gre za modernejše načine urejanja prometa, ki udeležencem v prometu še niso toliko poznani in se odmikajo od konvencionalnega urejanja prometa z gradnjo dragih infrastrukturnih ukrepov. Predlagamo, da mogoče opravimo tudi kašen skupen ogled lokacije, da še dodatno pojasnimo morebitne dileme.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opozoril, da je na Kopališki ulici v Slovenj Gradcu označeno na ta način, da sta označeni dve kolesarski stezi in pa cestišče za avtomobilski promet. Zato imajo problem pešci, ker jih kolesarji preganjajo s kolesarske poti in se nimajo kam umakniti. Ampak ne tisti pešec, ki gre sam, lahko stopi v travo, ampak nekdo z otroškim vozičkom. Tako, da bi bilo treba pogledati kaj bi se dalo narediti.

Odgovor:

Kopališka ulica je bila pred izgradnjo steze za pešce in kolesarje Dravograd – Slovenj Gradec – Mislinja, urejena s prometnim režimom dvosmernega prometa, kjer ni bilo urejenih površin za pešce in kolesarje. Zaradi povezave južnega in severnega dela navedene steze za pešce in kolesarje smo spremenili prometni režim in sicer v enosmerni režim z zaporo ulice (most Bazen) s čimer smo pridobili prostor na vozišču za označitev kolesarke steze in omejili tranzitni promet. Zaradi prostorske omejenosti Kopališke ulice in zaradi majhnih prometnih obremenitev, cesta služi zgolj kot dovozna pot do stanovanjskih hiš, posebnih površin za pešce nismo predvideli, saj lahko pešci uporabljajo vozišče in se umaknejo na kolesarsko stezo ali koristijo urejen pločnik ob Iršičevi ulici. Po podatkih iz statistike prometnih nesreč pa ugotavljamo, da gre za eno bolj varnih ulic v mestu.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je svetnica Simona Zorman že pred časom predlagala, da bi se na spletni strani mestne občine oblikoval predal, kjer bi se zbirale pobude svetnikov in kjer bi bili zbrani tudi odgovori. Tudi kasneje, ko bi se  sprovedle kakšne rešitve, bi jih vnesli tja. Predvsem za to, ker se pobude nekako izgubijo v prostoru in pa v času. 

Odgovor:

Občinska uprava bo organizirala sestanek s svetnico na to temo in pripravila ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kdaj lahko pričakujejo pričetek celovite prenove Tretje osnovne šole. Razmere so že nekaj časa skrb zbujajoče. Trenutno stanje dejansko zmanjšuje kvaliteto bivanja tam zaposlenih in varovancev, ki pa jih je iz leta v leto več. Hkrati povzroča še nepotrebne in velike stroške. Že samo letni strošek ogrevanja znaša več kot 12. tisoč eur. Zanima ga ali se konkretni terminski plan oziroma časovnica sanacije že pripravlja ali je morebiti že pripravljena.

Odgovor:

 

Sanacijo Tretje osnovne šole Slovenj Gradec bomo izvajali po korakih. Za Tretjo osnovno šolo je v letošnjem proračunu načrtovanih 70. tisoč eur in predvidena je zamenjava nekaterega stavbnega pohištva. Bo pa potrebno kar nekaj naslednjih let zagotavljati približno takšen znesek, da bodo enkrat prišli do konca sanacije. Za enkratno celovito prenovo v proračunu žal ni zagotovljenih finančnih sredstev.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je seznanjen glede izgradnje bivalnih enot za odrasle osebe s potrebami z motnjami v duševnem razvoju na območju Koroške regije. Menda že kar nekaj časa potekajo dogovori med mestno občino in predstavniki društva oziroma skupine, ki se za to zavzema. Sam ima odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pa enake možnosti, kjer dajejo soglasje oziroma podpirajo vsebino projekta. Menil je, da je ta bivalna enota resnično potrebna, saj imajo okrog 20 takih oseb, ki bi se takoj nastanile, če bi bilo možno.

Odgovor:

S strani CUDV Črna na Koroškem, ki je tudi glavni nosilec omenjenega projekta, smo 21. 3. 2016 prejeli dopis, v katerem so nam posredovali mnenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), ki se glasi: 

MDDSZ podpira vsebino projekta »Ustanovitev bivalnih enot za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na področju Koroške regije« in jo je v največji možni meri upoštevalo v okviru 9. prednostne osi, pri pripravi predloga za javni razpis »Gradnja oziroma pridobitev mrež skupnostnih in individualnih enot za izvedbo deinstitucionalizacije na področju invalidnosti in duševnega zdravja«. Kot vse kaže, je MDDSZ do sedaj podalo samo načelno mnenje, s strani RRA pa je bila pridobljena informacija, da ne bo neposredne potrditve v okviru DzRR, ampak bo potrebno s projektom kandidirati na razpisu, ki ga na ministrstvu očitno še pripravljajo. Iz tega razloga na CUDV Črna na Koroškem predlagajo, da se vsi vključeni partnerji sestanemo in skupaj pregledamo in uskladimo načrte. Sestanek naj bi potekal 1. 4. 2016 ob 8.30 uri, v zbornici CUDV Črna, s strani Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi se ga udeležila mag. Lidija Požgan.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je bil opozorjen na domnevne nepravilnosti v zvezi z novo zaposlitvijo kandidata na Športni zvezi Slovenj Gradec. V kolikor je v moči Mestne občine Slovenj Gradec, je prosil, da se preveri zakonitost in pravilnost samega razpisnega ter izbirnega postopka. V tem primeru pričakuje tudi ustrezno uradno poročilo. 

Odgovor:

Športna zveza je pravna oseba zasebnega prava, ki so jo ustanovila društva, ki so tudi osebe zasebnega prava. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanovitelj in v postopke, ki jih na Športni zvezi izvajajo, ne morejo posegati. Za to je odgovoren njihov upravni odbor in seveda je to tema za diskusijo na društvih, ki so to zvezo tudi ustanovili. Ne glede na to, pa bomo zaprosili vodstvo Športne zveze,  da nam pojasni kako je potekal postopek.

Vprašanje:

Peter Cesar je v februarski številki SGlasnika zasledil članek o uspešno zaključenih delih, to je pomoč v primeru elementarnih nesreč. Podjetje Slokva je prijavilo potrebe, zaposlili so tri delavce preko javnih del in sicer za pomoč pri delu na kmetijah v obliki naslednjih del, vzrok vsemu temu pa je žledolom v letu 2014. To je izvajanje gozdnega reda, gozdne higiene, sanacija poškodovanih travnih površin, priprava tal za sadnjo, sadnja, čiščenje in odstranjevanje poškodovanega drevja, odstranjevanje podrasti, priprava za pogozdovanje, pogozdovanje in tako naprej, se pravi pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih cest, vlak in poti. Do tega so bili upravičeni lastniki kmetij in kolikor je seznanjen, jih je devet. Na območju Sel, Vrh in Starega trga, kjer so bile posledice žledoloma največje, ga ljudje sprašujejo kdo je bil upravičen do te pomoči, ker bi jo številni kmetje tudi na tem območju potrebovali. Zanimalo ga je kdo so bili kmetje, ki so to pomoč dobili, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči, koliko delovnih ur so ti trije delavci opravili in pa kolikšen je bil strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Na koncu članka piše, da je bila naročnica programa »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  za izbor programov javnih del na Javno povabilo ZRSZ.

 V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

»Zavod Slokva so. p. se je prijavil na Javno povabilo ZRSZ za izbor programov javnih del – Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015, ki je bilo objavljeno na spletni strani ZRSZ, dne 18.4.2014. Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na območju Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Informacijo o izboru in nudenju pomoči smo objavili na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Obvestili smo kar nekaj kmetij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes in to na zgoraj omenjenih območjih. Na začetku smo imeli kar precej težav sploh najti zainteresirane kmetije. Imeli smo tri javne delavce, ki so lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov tudi nismo bili zanimivi, saj so le ti morali biti večino časa prisotni.MO Slovenj Gradec je bila zgolj naročnik in s tovrstnim programom ni imela nobenih stroškov, financer programa oziroma stroškov dela za 3 javne delavce iz ranljive ciljne skupine, ki so na tem programu dobili zaposlitve pa je v celoti bil ZRSZ. Naj poudarim še to, da zavod Slokva, kot nosilec tega programa del kmetijam ni zaračunaval, od Zavoda za zaposlovanje pa smo prejeli le sredstva za pokrivanje stroška plač delavcem. Vse ostale stroške smo krili sami. Imeli smo tudi nadzor s strani Zavoda za zaposlovanje, poleg predstavnikov ZRSZ (centrala služba Ljubljana) in lastnikov kmetij je bila prisotna tudi predstavnica MO SG, ki lahko pojasni kako je nadzor potekal. Po pregledu dokumentacije in pogovoru z lastniki kmetij, je sledil še pregled opravljenih del na terenu (po kmetijah).«  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil okolje in določene zadeve, ki se v našem okolju morajo urediti. Tekmovanje Etente Florale je lani prineslo odlične rezultate, lahko so ponosni, vendar ne smejo na tem področju zaspati. Dejal je, bo po elektronski pošti poslal nekaj fotografij s temi pripombami, ki so dobro namerne in jih nekako pričnejo skupno reševati. Le te bo poslal tudi svetnikom in seveda pričakuje, da z nizkimi finančnimi sredstvi lahko veliko prispevajo k urejenosti našega kraja.

Odgovor:
Tudi v letošnjem proračunu je zagotovljenih 40.000 € za manjše ureditve v mestu, tako da bomo z delom nadaljevali.  
Vprašanje:

Boris Raj, mag. je opomnil, da so se že lansko leto  začeli pogovarjati z Društvom MAD in mestno občino, da bodo obnovili nadstrešnico za bivšim ali ob bivšem MCK ob Celjski cesti. Ker  se približuje konec zime, samo še enkrat obnavlja to pobudo, da se pripravi idejni načrt in da se v kratkem času dobijo predstavniki četrtne skupnosti, Društva MAD in pa mestne občine ter se dokončno dogovorijo v kakšnem okviru in v kakšnem obsegu bo to opravljeno. 

Odgovor:

Predstavnik MOSG si je skupaj s svetnikom Borisom Rajem že ogledal lokacijo bivšega MKC, kjer sedaj deluje društvo MAD.  Ugotovljena je bila potreba po prenovi in delni razširitvi nadstrešnice in ureditvi prostora za zbiranje odpadkov. V Trajnostni urbani strategiji in njenem izvedbenem delu je to območje med Homšnico in Celjsko cesto predvideno za novi mestni park z večjim otroškim igriščem. Del stavbnih zemljišč ob Celjskih cesti pa je predviden za novogradnje (centralne dejavnosti).  Zaradi naštetega MOSG večjih vlaganj v objekt Celjska cesta 22 ne načrtuje, izjema je zgolj rekonstrukcija nadstrešnice za katero smo že naročili izdelavo IDZ. 

Vprašanje:

Peter Cesar je imel na prejšnji seji vprašanje glede postavitve skulpture v parku za Upravno enoto in dobili so odgovor, da je bil strošek nabave te skulpture 3. tisoč eur, kar je poravnavala Mestna občina Slovenj Gradec v letu 2013, sam strošek izdelave podstavka in pa postavitve pa 5. tisoč v letu 2015. Hvala za ta odgovor, bi pa navezal to na pobudo, ki jo je podal tudi kolega svetnik Niko R. Kolar na prejšnji seji, kjer je razpravljal o označevanju spomenikov po Mestni občini Slovenj Gradec. Dejal je, da je razočaran nad odgovorom, kjer piše, da bo delo izvedeno v skladu s proračunskimi sredstvi. Menil je, da v proračunu niso imeli posebej zagotovljenih sredstev za postavitev skulpture, zato je predlagal, da se pristopi k označevanju teh spomenikov, da se uredi tudi to področje, ki se vleče že nekaj let. 

Odgovor:

V letu 2015 je Mestna občina Slovenj Gradec s strani Ministrstva za kulturo prejela dopis št. 6221-12/2015/75 glede označevanja kulturnih spomenikov, s katerim želi Ministrstvo za kulturo pospešiti enotno označevanje kulturnih spomenikov v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Na podlagi omenjenega dopisa je Koroški pokrajinski muzej pripravil celovit pregled označenih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/1994) razglašeni za kulturni spomenik in seznam vseh nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. V letošnjem letu bo Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, oblika in vsebina oznak na spomenikih bo po zahtevah Ministrstva za kulturo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov. Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec, finančno konstrukcijo ter terminski plan bomo predstavili na seji občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je najprej pozitivno ocenil, da so se skupaj mestna občina, Četrtna skupnost Polje in komunalno podjetje uspeli uskladiti ali najti finančna sredstva v proračunu za obnovo dela Tomšičeve ulice od številke 1 do začetka 5. Postavil je vprašanje kdaj načrtujejo s temi deli oziroma najprej bo obveščanje javnosti.

Odgovor:

Z deli na odseku Tomšičeve ulice bomo pričeli 10.4. 2016 in sicer najprej z zamenjavo dotrajane kanalizacije in vodovoda (izvajalec JPK d.o.o.). V teku pa so pogovori z predstavniki blokov na Tomšičevi ulici, glede same ureditve. Predvidevam, da se bo projektna dokumentacija zaključila do konec meseca aprila. V mesecu maju bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, z deli bi pričeli v mesecu juniju in bi jih zaključili do konec meseca avgusta.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Veliko se giblje med ljudmi in je kar nekaj pripomb, da se je precej dvignila višina nadomestila. Izpostavil je nekatere stvari, ki mogoče niso dovolj jasne in bi želel pojasnilo. Pred sprejetjem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so se pogovarjali, da na eni strani ne bodo prikrajšali občinski proračun za sredstva iz tega naslova, po drugi strani pa ne bodo obremenili ljudi s tem nadomestilom. Zdaj se je zgodilo ravno to, da so obremenili precej ljudi. Površine od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. To je eno. Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjskih oziroma poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Prostori za bivanje so kuhinja, kopalnica, stranišče, dnevna soba, predsoba, spalnica, kabinet, hodnik in podobni prostori. Potem pa pridejo tehnični prostori. Tehnični prostori so pa klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, drvarnica, kurilnica, stopnišče, delavnica, garderoba, podstrešje in podobni prostori. Med tehnične prostore hiše se štejejo tudi terase odprte in zaprte, potem balkoni odprti in zaprti, lože odprte in zaprte. Zanimalo ga je ali občina zajema te podatke iz uradnih evidenc, to se pravi iz GURS-a. Vprašal je ali je možno, da iz klasifikacije izločijo tehnične prostore, kot so klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, lože, balkoni odprti zaprti. Potem bi bile te tlorisne površine enake, kot so bile pred spremembami.

Odgovor:

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem 3. odstavek ZGO-1 tudi določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 2. odstavku 60. člena jasno določa, da se za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporablja stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe. Stanovanjska površina je natančno opredeljena v 3. odstavku 60. člena ZSZ/84 kot »čista neto tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile«. Poslovna površina pa je v 4. odstavku istega člena opredeljena kot »čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom«. Na podlagi tega izhaja, da se za odmero upošteva neto tlorisna površina kot izhaja iz uradne evidence (tj. katastra stavb) od katere se odšteje površina vseh odprtih prostorov stanovanja (odprti balkoni, lože, trase). Poleg navedene neto tlorisne površine, kataster stavb vsebuje med drugim tudi podatek o uporabni površini, ki pa za namene odmere NUSZ ne pride v poštev, ker se uporabna površina izračuna tako, da se odštejejo vsi tehnični prostori, med katere spadajo tudi shrambe, hodniki itd. Zakon o stavbnih zemljiščih torej v 3. odstavku 60. člena jasno določa, da se v stanovanjsko površino, ki je podlaga za odmero NUSZ poleg čiste tlorisne površine sob, predsobe, kuhinje in kopalnice vštejejo tudi druge površine zaprtih prostorov stanovanja in tudi izrecno našteva tehnične prostore kot so shramba, stopnišče itd. Glede poslovne površine Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da se poleg čiste tlorisne površine poslovnega prostora v poslovno površino vštevajo tudi prostori, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom in prav tako površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno (4. in 5. odstavek 60. člena ZSZ/84). Takšno stališče je sprejela tudi sodna praksa. Edina izjema pri obračunu površine velja za stavbe na katerih je oblikovana etažna lastnina, namreč po odločbi sodišča, ni podlage za odmero NUSZ za solastniške deleže na skupnih prostorih v stavbi na kateri je oblikovana etažna lastnina, ker naj bi šlo za souporabo zaprtih prostorov s strani več lastnikov posameznih delov stanovanj. Podatki o stanovanjskih površinah in poslovnih površinah se v skladu z 218.c členom ZGO-1, pridobivajo iz katastra stavb.  

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot primer je navedel tlorisno površino hiše 10 x 10 m, to je 100 km2. Izračun pa pride okrog 250 kvadratov, ker so tri etaže. To je ta problem, ki ga je izpostavil tudi svetnik Zdravko Krajnc. Zaradi tega bodo velike spremembe v znesku za plačilo. Te podatke so pridobili iz Geodetske uprave, ki so pred nekaj leti naredili meritve in snemali iz zraka. Takrat so posneli čisto vse, vsako uto, vsak nadstrešek, kozolce in tlorisno površino hiše. Imajo pa tudi podatke o notranjih prostorih in ene hiše so dvoetažne, ene so pa tri etažne. Zaradi tega se ponekod površina podvoji ali potroji in to je tisto, kar bo pri stanovanjskih hišah najbolj udarilo po žepu. Tu nastajajo razlike in to je problem vsega tega.

Odgovor:

V zvezi s tem vprašanjem moramo pojasniti, da je zmotno mišljenje, da se za odmero NUSZ uporablja tlorisna površina celotnega objekta, ki ni enaka čisti neto tlorisni površini prostorov, ki se uporabi za odmero nadomestila. V zvezi s tem vprašanjem je odgovor smiselno enak odgovoru na vprašanja g. Zdravka Krajnca. Namreč pri odmeri višine NUSZ za zazidana stavbna zemljišča je osnova seštevek vseh površin prostorov (ne glede na to ali gre za enoetažno ali več etažno stavbo), ki se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih ZSZ/84 vštevajo v stanovanjsko površino. Podatki o izmerah teh površin izhajajo iz uradne evidence GURS (tj. katastra stavb). Takšnemu stališču je v sodni odločbi sledilo tudi Vrhovno sodišče RS. Na kakšen način se izračunajo te površine pa natančneje določa Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/12) in Tehničnih navodil in premeri za izračun površin prostorov in delov stavb (Geodetska uprava Republike Slovenije). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15 – ZGO-1) v 218.c členu jasno določa, da v kolikor se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojnem uradu GURS-a. V zvezi s tem, katere vrste stavb in objektov se vpisuje v uradne evidence GURS-a (kataster stavb) natančneje opredeljuje Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Ur. l. SRS, št. 41/1982, Ur. l. RS, št. 52/2000 - ZENDMPE, 47/2006 – ZEN), ki določa nomenklaturo, oznake in šifre vrst rabe zemljišč, merila in pogoje za uvrščanje zemljišč v vrste rabe, pravila za evidentiranje ter ugotavljanje vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru.    

Vprašanje:

Janez Potočnik je ugotavljal, da se v proračunih in zaključnih računih pojavljajo visoke številke, ki gredo za razne projekte komunalne infrastrukture cest, kanalizacije in podobnih projektov. Ker pa ve, da na mestni občini razmišljajo, da izdelavo teh projektov ne bi dajali več zunanjim izvajalcem je vprašal, ali se kaj dogaja na tem področju. To pomeni, da bi mestna občina oziroma Komunala ustanovila projektivni oddelek in zaposlila strokovnega sodelavca. Občinski proračun bi tako prihranil pri stroških za tovrstne zadeve.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec izdelujemo podrobno analizo koliko stanejo razni projekti PZI in  PGD, v letošnjem primeru za kanalizacijo. Te projekte projektirajo projektantski biroji, ki seveda niso ne na Komunali, ne na mestni občini. Že nekaj časa o tem razmišljamo in spremljamo zadeve. Projektivni oddelek bi organizirali na Komunali. Zaposlili bi projektanta za nizke gradnje in mestna občina bi lahko vse projekte naročila tam. Investicije po novem tako vodi Komunala in lahko sami izdelajo vsaj del te dokumentacije. Del zahtevnejše dokumentacije bi še vedno bilo treba naročiti pri zunanjih projektantih. Z direktorjem Komunale smo že opravili razgovore in predlagali, da čim prej pripravijo javni razpis za gradbenika, to je projektanta nizkih gradenj.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je opozorila na cesto Ribič – Plevnik. Na dveh delih tega cestišča se cesta useda, asfalt poka in bi prosila, da gredo strokovne službe Komunale na ogled in sanirajo to cestišče v izogib nadaljnji škodi in večjim stroškom. 

Odgovor:

Na omenjenem odseku ceste na Brdah »Ribič-Plevnik« sta na dveh deli cestišča manjša posedka (usada), ki pa se bosta sanirala letošnjo leto.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da je imel pobudo glede prometnega režima v mestnem jedru, to je glede  zapornic in pobiranja parkirnine in prejel tudi odgovor. Priložen je graf, kjer je bila skozi mesto leta 2000 opravljena analiza prometa. Če prav razbere, imajo največji problem s prometom mestnem jedru ponoči. Največja obremenitev je bila ponoči in to skoraj 2900 vozil na noč. Menil je, da je to absurd in mestni občini je priporočal, da ima tudi ponoči zaprte zapornice, da bodo pobrali nekaj parkirnine.  

Odgovor:

V odgovoru za prejšnjo sejo smo navedli, da je bil prometni režim, ki ste ga predlagali, že v veljavi leta 2000, ki pa smo ga zaradi velikih prometnih obremenitev spremenili. Povečanje prometa po 16:00 uri do 6:00 ure (v tem času se parkirnina ni obračunavala) je znašalo 5-kratno povečanje oz. 2.843 vozil, kar je preseglo število vozil, ki običajno dnevno vstopijo na Glavni trg. Razlog tako velikega povečanja prometa je bilo seveda v tem, ker se parkirnina v tem času ni obračunavala in so vozniki koristili Glavni trg zgolj kot prehod preko njega. Števni podatki so bili pridobljeni iz induktivnih zank v vozišču, ki dedektirajo motorna vozila. Natančnejši podatki o prometnih obremenitvah Glavnega trga z različnimi prometnimi scenariji urejanja prometa na Glavnem trgu pa so na voljo v Prometni študiji 2004 in Prometni študiji 2013, ki sta na voljo na naši internetni strani.  

Objavljeno:2016-04-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Peter Cesar je govoril o pismu Kinološkega društva Slovenj Gradec. Kinološko društvo Slovenj Gradec išče primerno lokacijo za njihovo delovanje, ker na območju Letališča Slovenj Gradec ne morejo več delovati. Prosil je, da bi Občinska uprava pristopila k reševanju tega problema.

Odgovor:

Občinska uprava bo obdelala vse možne prostorske danosti zemljišč v lasti občine, da društvu omogočimo normalno delo. O rezultatih bomo obvestili Občinski svet na seji.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da je bila v parku za Upravno enoto  v mesecu novembru postavljena skulptura. Zanimalo ga je, kdo je naročnik te skulpture, koliko je bil strošek same skulpture ter strošek postavitve te skulpture v park za Upravno enoto.

Odgovor:

Prvi dogovori o pridobitvi skulpture so se pričeli leta 2008, ko je imel avtor prof. dr. Jožef Muhovič v KGLU veliko pregledno razstavo. Naročnik in kupec skulpture je bila v letu 2013 MOSG, ki je za skulpturo plačala 3.000 EUR. Prvotna lokacija postavitve je bila mišljena v parku SB Slovenj Gradec, ker pa MOSG v dveh letih ni uspela pridobiti služnosti za postavitev in ureditev celotnega parka, se je postavitev v parku za Upravno enoto izvedla šele konec leta 2015. Strošek izdelave podstavka in postavitve je bil 5.000 EUR.  

Vprašanje:

 

Boris RAJ, mag. je govoril o rekonstrukciji oz. asfaltni preplastitvi Celjske ceste. Želel je, da se organizira sestanek z Direkcijo za ceste in naj podajo informacije, kdaj bo omenjena cesta rekonstruirana.

Odgovor:

Po podatkih koncesionarja vzdrževanja državnih cest je za vzdrževanje državnih cest v RS v letu 2016 namenjenih 30 mil eur, od tega je za Koroško namenjenih 1,4 mil eur. Načrt obnove za MOSG predvideva preplastite cest na cesti G1/4 odsek Logar – Murko in Šentjanž – Bukovska vas na cesti R1/227, manjše preplastitve na Celjski cesti pri stari Komunali in del sanacije vozišča na odseku Anžič – Ott. Gre za redna vzdrževalna dela, katera pa še niso potrjena s strani upravljavca ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je govoril o objektih v zaselku Plešivec pod Uršljo goro, ki so v lasti občine. V preteklosti naj bi poskušali objekte prodati, a neuspešno. Predlagal je, da se naredi cenitev in da se prodaja vsej eden izmed objektov.

Odgovor:

 

Občinska uprava pripravlja strategijo ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki bo zajela tudi navedene objekte. Strategijo bo obravnaval Občinski svet. V skladu s sprejeto strategijo bo Občinska uprava izvedla vse potrebne aktivnosti.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je spraševal o govoricah glede ne gradnje  vrtca v  Podgorju in ga je zanimalo, če so govorice resnične in naj se poda obrazložitev.

Odgovor:

Vrtec v Podgorju bo v skladu s koncesijsko pogodbo zgrajen v leti 2016.

Vprašanje:

 

Jože Krevh je predstavil pobudo krajanov Vaške skupnosti Legen. Krajani imajo željo, da bi jim občina postavila male čistilne  naprave tam, kjer se ne morejo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

Odgovor:

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS 98/15) določa tudi opremljenost območij izven aglomeracij in sicer:  

 21. člen 

 (opremljenost območij izven meja aglomeracij)    

(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:

– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,

– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali

– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. 

(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek:

– predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo, 

– filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali

- sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.

 

43. člen

(prilagoditev obstoječih objektov)

 

(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe. 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odp