SL EN DE

Odgovori na pobude in vprašanja

14. SEJA MESTNEGA SVETA, 20. 12. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA, 20. 12. 2023
Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil, da se na območju bodoče nove industrijske cone v Pamečah vsakodnevno izvaja navažanje ter odvažanje peska in gramoznega materiala. Cestna infrastruktura naj bi bila zaradi tega močno umazana, o čemer se je sam tudi osebno prepričal. Glede na to, da OPPN za to območje sploh še ni bil sprejet, ga zanima zakaj in na kakšen način je takšna dejavnost oziroma aktivnost tam sploh dopustna. Skrbi ga, da bo potrebna sanacija ceste prej, preden bo industrijska cona sploh zaživela. 

Odgovor:

Navažanje in odvažanje peska in gramoznega materiala se opravlja izven območja industrijske cone. Vendar za to uporabljajo ceste znotraj industrijske cone, ki pa še ni bila dana v uporabo. Preko inšpekcijskih služb Mestne občine Slovenj Gradec smo seveda že ukrepali in očitno bomo morali ukrepati še enkrat. Dokler ni industrijska cona dana v uporabo, se tudi ceste ne smejo uporabljati. Žal pa te ceste uporabljajo še tudi drugi.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je glede na to, da ima Mestna občina Slovenj Gradec pri bivšem podjetju Adient v najemu parkirišče za obiskovalce centra mesta, podal pobudo, da se na zelenici med parkiriščem in kolesarsko stezo, torej v Kuharjevem parku, uredi primerna pot, ki bo bodisi tlakovana, bodisi asfaltirana oziroma primerna za hojo. Zdaj namreč občani hodijo kar čez park oziroma zelenico.

Odgovor:

Ureditev te poti je že naročena, tako da bo v kratkem urejena povezava, ker je res nujno potrebna.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili Marsijevo hišo. Vsakodnevno odpadanje ometa in strešnikov iz hiše je zelo nevarno, zato je predlagal, da se lastnika nekako prisili v sanacijo vsaj tega pročelja. Vprašal je, če bi to lahko storili z zahtevkom iz naslova prepovedanih emisij, če že drugače ne gre. Omet in deli strešnikov vsakodnevno padajo na pločnik in grozijo, da bodo padli na mimoidoče. Vsekakor predstavljajo veliko nevarnost za poškodbe in povzročajo tako imenovane nedovoljene emisije. Ko bo nekdo poškodovan, bo prepozno.

 

Odgovor:

Ponovno bomo poklicali lastnika Mersijeve hiše, ki je že pred nekaj časa obljubil, da bo saniral streho in fasado. Nujno potrebno je poiskati neko rešitev, saj je odpadanje ometa in strešnikov res zelo nevarno.

Vprašanje:

- Simon Smolar je dejal, da ga je kontaktiral občan, ki v Občini Dravograd, vendar se vozi do svoje hiše po cesti, ki leži v Mestni občini Slovenj Gradec, natančneje v Pamečah, cesta od kmetije Menart proti Jamniku. Pravi, da je cesta v zimskem času pravo drsališče. Od neurja dalje je bila zelo obremenjena, saj se veliko ljudi vozi na tem odseku na konjeniški klub. Izpostavlja, da je cesta v slabem stanju in prosi, da se ta del ceste, ki je v mestni občini, tudi sanira.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec si bodo predmetno cesto ogledale na terenu in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da se je pred kratkim ob glavni cesti proti Mislinji, malo od Šmartna naprej, ob stanovanjski hiši neposredno ob cesti, pojavila ograja, ki jo videvajo na avtocestah, torej neka protihrupna ograja. Občani sprašujejo, če je možno postavljati takšne ograje, ali ne podležejo odlokom, ki jih ima sprejete občina o postavljanju ograj.  

Odgovor:

Podajamo odgovor na izpostavljeno vprašanje svetnika Janeza Potočnika na seji 20. 12. 2023 glede postavljene protihrupne ograje ob regionalni cesti na relaciji Šmartno pri Slovenj Gradcu – Tomaška vas. S strani lastnika nepremičnine, na kateri je postavljena protihrupna ograja, smo prejeli informacijo, da so imeli ob cesti prej posajene smreke, ki so postale z leti nevarne za promet in niso več opravljale svoje funkcije. V zvezi s postavitvijo ograje so se obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest Območje Maribor in po razgovoru s pristojnimi so ti opravili ogled na terenu ter jim določili kriterije za postavitev protihrupne ograje. Pridobili so tudi vsa potrebna soglasja - številka soglasij je 37167-938/2023/2 z dne 24. 4. 2023 in dodatno soglasje 37167-938/2023/6 z dne 1. 12. 2023. Ker gre za postavitev ograje v varovalnem pasu državne ceste, je na podlagi drugega odstavka 76. člena ZCes-2 pristojni organ za izdajo soglasij Direkcija RS za infrastrukturo.

Posredovali so tudi poročilo podjetja Provia d.o.o., ki se ukvarja z meritvami hrupa, iz katerega je razvidno, da se je v zadnjem obdobju hrup zaradi prometa izredno povečal, kar poslabša bivanje ob cesti in vpliva tudi na naše zdravje. Postavitev ograje so financirali sami.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da občane zanima kako je z uporabnim dovoljenjem za nove kolesarske mostove, ali je morda že tudi znano kdo je odgovorna oseba za nastalo napako.

Odgovor:

Na to temo je bilo kar nekaj sestankov, nadzorov in ogledov. Pridobili smo tudi izvedeniško mnenje, ki je nakazalo, da mostovi res niso primerni za uporabo. Projektantu smo naročili izdelavo PZI dokumentacije za popravilo teh mostov in smo jo že tudi prejeli. Le-tega bomo dali v pregled še enemu neodvisnemu strokovnjaku, da se ne bi zgodilo, da zopet ne bodo primerni. Tudi inženirska zbornica se je vključila v nadzor projektiranja teh mostov. Če bodo PZI potrjeni, bo priznana projektantska odgovornost. Projektant ima zavarovano svojo odgovornost, ki jo bomo zagotovo uveljavljali in to bo pokrilo stroške popravila mostov. Vendar o višini stroškov v tem trenutku še ne morejo govoriti.

 

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil novoletno okrasitev mesta Slovenj Gradec. Že pred leti je podal pobudo, da naj le-to razširijo še na nekatere ulice. Veliko ljudi, ki prihaja v Slovenj Gradec, pohvalijo, da imajo zelo lepo urejeno, lepo okrašeno in zelo lepo mestno središče. Ampak še enkrat glede na migracije tako prometa kot pešcev, bi bilo okrasitev nujno razširiti v park med Splošno bolnišnico in Gimnazijo Slovenj Gradec, na začetek Meškove ulice pri Upravni enoti in pa morda tudi proti Vorančevem trgu. Tu se sprehaja ogromno ljudi, veliko ljudi dnevno pride v Splošno bolnico, na Šolski center in še kam. S tem bi še obogatili mestno središče, da bi bilo še lepše.
 

Odgovor:
Objavljeno:2024-02-22T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 11. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 11. 2023
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je obvoznica Slovenj Gradca v zelo slabem stanju in predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pristojnim službah posredujejo predlog, da le-to sanirajo.

Odgovor:

Rekonstrukcija obvoznice v Slovenj Gradcu je že bila v programu sanacije, vendar so trenutno vse investicije, ki se še na državnem nivoju niso začele, zamrznjene zaradi sanacij po poplavah.

Vprašanje:

Sonja Lakovšek je v imenu MČ Center opozorila na nevarnost na Celjski cesti 12, zaradi stalnega kotaljenja kamenja iz nasipov ob robu bloka na pločnik. To kamenje je nevarno tako za pešce kot za kolesarje, zato prosijo, da se opravi ogled, vzpostavi stik z lastnikom tega bloka in poiščejo ustrezno rešitev.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo opozorilo vezano na kotaljenje kamenja poslala lastniku objekta oziroma upravniku.

Vprašanje:

Sonja Lakovšek je povedala, da so člani MČ Center opozorili, da je količina odpadkov na ekoloških otokih v mestnem jedru oziroma v samem centru mesta, res ogromna. Predlagajo, da pristojne službe pogosteje odvažajo odpadke, ali pa namestijo dodatne zabojnike.

Odgovor:

Odlaganje smeti na ekoloških otokih ni samo problem celotne Mestne občine Slovenj Gradec, temveč je problem po celotni Koroški. V mestnem jedru Slovenj Gradec ekološke otoke praznijo dvakrat tedensko, je pa res, da občani v kontejnerje nosijo ogromno stvari, ki tja ne spadajo. Pozivamo vse občane, da na ekoloških otokih odlagajo zgolj tiste odpadke, katere je dovoljeno, vse ostale pa odložijo na zbirnem centru v Pamečah ali na Kocerodu.

Vprašanje:

Jože Lenart je ponovil pobudo iz ene preteklih sej, ko je predlagal ureditev zemljišča na relaciji med podjetjem Nieros in Gostilno Murko. Med vodo in cesto je to zemljišče res neurejeno. Ponovno je predlagal, da strokovne službe na to opozorijo lastnika.

Odgovor:

Strokovne službe smo lastnika zemljišča opozorile, vendar omenjenega zemljišča ni uredil. Na to ga bomo ponovno opozorili.

Vprašanje:

Simon Smolar je že na eni izmed prvih sej izpostavil problematiko glede otrok v Pamečah, ki čakajo na prevoz do Druge osnovne šole brez strehe. Zanimalo ga je, če so že uspeli najti kako rešitev.

Odgovor:

V Pamečah pri osnovni šoli je problem prostorske umestitve avtobusne postaje. Rešitev bi bila, da se tam odstrani bankomat in prestavi na drugo lokacijo, vendar se o tem še niso dokončno dogovorili z lastnikom objekta.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal ali je še v načrtu izgradnja krožišča pri Gmajni. Tam se namreč ureja pločnik in zdi se mu primerno, da bi se mogoče ta investicija obenem naredila.

Odgovor:

Izgradnja krožišča na Gmajni je še vedno načrtovana, vendar trenutno v proračunu mestne občine ni na razpolago finančnih sredstev za ta namen.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal zakaj na fontani v krožišču pri bivši Nami vse leto ni bilo svetlobnih efektov.

Odgovor:

Na fontani je potrebno narediti konkreten servis, ker so se okvarili releji za lučke. Ponudba je že pridobljena, dela pa bodo izvedena takoj, ko bo pospravljen venček oz. ko bodo vremenske razmere dopuščale izvedbo servisa.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da uredijo fasado na bivši zgradbi Policijske postaje Slovenj Gradec. Podoba stavbe kazi izgled mesta.

Odgovor:

Ureditev fasade na bivši zgradbi Policijske postaje Slovenj Gradec je načrtovana v proračunu 2024.

Objavljeno:2023-12-07T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 11. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 11. 2023
Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da ga je kontaktiral krajan VS Pameče Troblje, ki živi na območju Mrakovega brega. Izpostavil je, da se že od leta 2000 naprej trudijo, da bi do njihovega podjetja oziroma do celega dela vasi, uredili močnejši električni kabel. V njihovem podjetju imajo dnevno večkratne izmete sončne elektrarne in konstantno utripanje luči ob zagonu močnejše naprave. Prav tako si želijo postaviti 350 kilovatov sončne elektrarne na streho hale, vendar ne dobijo soglasja. Poudarjajo, da so začudeni, da je v novi industrijski coni nova trafo postaja, na katero ni mogoča priključitev. Izpostavljeno je bilo tudi, da se s strani občine bile dane obljube, da se bodo stvari uredile, pa se te stvari vlečejo že leta, vendar se do sedaj še niso. Ker jih tudi na Elektru ne slišijo, razmišljajo o ustanovitvi civilne iniciative. Dodal je še svoje mnenje, da bi bilo prav, da se tako blizu industrijske cone, kjer je pač planirano, da bo neka velika poraba električne energije, te zadeve tudi uredijo, da bi omenjeni krajani imeli normalen tok.

Odgovor:

Odgovor s strani Elektra Celje d.d., PE Slovenj Gradec:

Mestna občina Slovenj Gradec je na podlagi posredovanega vprašanja oziroma predčoga iz strani Elektra Celja d.d., PE Slovenj Gradec, prejela naslednji odgovor:

Na območju Št. Jedert-a in poslovne cone Pameče (OPPN  SG48 in SG52 del) smo v letu 2022 in 2023 zgradili novo transformatorsko postajo Pameče 3 in s tem omogočili v poslovni coni priključitev novih odjemalcev ter preuredili nizkonapetostno omrežje napajano iz TP Št. Jedert,  NN izvod smeri kmetije Mirkac in NN izvod 03 – Fuks, prav tako imamo v naslednjem letu planirano vgradnjo večjega transformatorja na TP  Št. Jedert zaradi potreb sončnih elektrarn. Na tem območju glede na opravljene meritve nimamo zaznamb o slabih napetostnih razmerah odjemalcev. Na območju so zavrnitve sončnih elektrarne, katerih priklop bo možen, ko se bo izvedla celovita preureditev SN in NN omrežja, ki je opisana v nadaljevanju.   

TP Pameče 3 je predvidena za napajanje poslovne cone na levi strani regionalne ceste gledano v smeri Dravograda. Na desni strani je predvidena še faza II poslovne cone in s tem tudi dodatna transformatorska postaja Pameče 4. Gradnja faze II poslovne cone je odvisna od Mestne občine SG. Napajanje obstoječih odjemalcev na desni strani (smer Mrakov breg) iz TP Pameče 3 ni ustrezna zaradi prevelike oddaljenosti od TP, še posebej to velja za večje odjemalcev. Na desni strani v roku pet let planiramo izgradnjo dodatne transformatorske postaje na parceli št 1184/13 k. o. 845-Pameče. Ob gradnji obeh transformatorskih postaj se bo predvidela tudi celovita preureditev nizkonapetostnega napajanja obstoječih odjemalcev na predmetnih območjih.

Vprašanje:

Boris Raj je imel ogled objekta starega MKC in okolice na Celjski cesti, kjer je tudi sedež PUM. Namreč  predhodno je bil obveščen, da je v neurjih avgusta bila poškodovana kritina, kar posledično pomeni, da ob vsakem deževju teče voda v objekt. O tem je že bila obveščena mestna občina, ampak je enkrat prišel en gospod in si pogledal klet in od takrat naprej ga ni več blizu. Zanima ga ali je ta objekt tudi zajet kot objekt, ki je poškodovan v naravnih ujmah, ker je pač streha poškodovana.

Odgovor:

Poškodovana kritina na omenjenem objektu je že zamenjana.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil obnovo asfalta ob izgradnji  kolesarske poti po Celjski cesti, tik mimo tega objekta. Vsak lahko ugotovi, da je asfalt napačno in pod nepravim kotom položen om povzroča, da v vseh  neurjih od kar je položen, voda teče v zgradbo taistega objekta in je že prebila v kletne prostore. Kot popolni laik se je spomnil načina testiranja ali so prav položili asfalt in je prosil snažilko v tem objektu, da je prinesla vedro vode in sta ga razlila pred zgradbo. Ugotovila sta, da voda teče v fasado in v objekt.  Predlagal je, da tisti, ki so tako položili asfalt pridejo in ga na fini način odrežejo, da ne bodo imeli tam pet vrst asfaltov in pravilno položijo. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in pozvale izvajalca, da sanira asfalt na omenjenem območju.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je dejal, da se na pobudo krajanov VS Šmartno z eno zadevo obrača na službe, ki so za to odgovorne in bi želeli tudi pisni odgovor. Pred leti so veliko denarja vložili v to, da so ob kolesarski stezi nasadili drevored, ki poteka od Šmartna proti Mislinji. Komunala to lepo vzdržuje, kmetje, ki so blizu tudi pokosijo. Do zdaj je bilo vse v redu, tudi Sadjarsko društvo ta drevored lepo ureja. Pred približno tremi tedni pa se je zgodilo, da je eden od lastnikov zemljišč, ki so ob kolesarski stezi in ob drevoredu tako blizu zoral njivo tem sadikam, da so korenine poškodovane. To ni bilo prvič, da se take stvari dogajajo ob kolesarski stezi, zdaj je pa res čas, da se pristojne službe resno lotijo tega problema. Prosil je tudi, da se pristopi k temu in da se tudi pisno obvesti VS Šmartno kako se bodo lotili problema in kdo se bo tega lotil.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali inšpekcijskim službam, da opravijo ogled in ustrezno urgirajo.

Objavljeno:2023-12-06T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 18. 10. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 18. 10. 2023
Vprašanje:

Denis Krajnc je vprašal ali je bila pobuda, ki je bila dana na prejšnji seji, realizirana. Spraševal je v zvezi  s sanacijo plazov na Gmajni, prvi pri Gabrovcu in drugi proti vrhu Rahtela. Projekti so naročeni, popis del je narejen, naročen je bil tudi material pri izvajalcih, zato ponovno sprašuje kako daleč je s projektno dokumentacijo in kdaj se bo pričela sanacija. O problematiki opozarja že dlje časa, do sedaj pa na terenu ni videti napredka.

Odgovor:

Na območju Ozar v smeri Gmajne so se zaradi avgustovskih poplav, sprožili številni zemeljski plazovi. Največji in najzahtevnejši ter najbolj nevarni plazovi se nahajajo na območju stanovanjskih objektov Gmajna 43d, 44i, 44f, 44j, 44g, 44e, 44d (Čuk), na območju stanovanjskih objektov Gmajna 51a, Ozare 15a, Ozare 11 (Barl, Schweitzer) in na območju stanovanjskih objektov Gmajna 52, Ozare 2 in 3 (Pogorevčnik, Petronijevič). MOSG je takoj po sprožitvi zemeljskih plazov pri podjetju ISB d.o.o. iz Maribora naročila izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazov. Odgovorni projektant je podal za vse tri lokacije intervencijske začasne rešitve, ki se trenutno izvajajo tudi na terenu. Pred izdelavo projektne in tehnične dokumentacije je potrebno za vsako območje izdelati geološko poročilo, ki vključuje geološke raziskave z vrtinami. Na podlagi rezultatov raziskav lahko projektant poda rešitev za sanacijo posameznega plazu. Takoj ko bo MOSG prejela iz strani projektanta dokumentacijo, bo pristopila k izbira izvajalca gradbenih del. Vsa tri območja so uvrščena v sanacijski program za leto 2024.

Vprašanje:

Jože Lenart je opozoril, da je iz smeri Dravograd - Slovenj Gradec, na odcepu, kjer se je delala sanacija vodotoka, en del zemljišča, ki je leta in leta zanemarjen. V bližini stoji most, tam je tudi tabla Slovenj Gradca in reklamni panoji, ampak v delu med vodo in cesto je zelo zanemarjeno. Predlagal je, da se ta del uredi.

Odgovor:

Omenjeno zemljišče je v privatni lasti in lastnika bomo pozvali, naj ga primerno uredi.

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da so na prejšnji seji izpostavili problematiko nefunkcionalnosti novih treh mostov. O estetskem videzu lahko imajo vsak svoje mnenje, njemu osebno so mostovi všeč. Morda dva ne prideta ravno do izraza, ker stojita ob večjih mostovih, ki so popolnoma druge arhitekture. Vendar je glede zgrešenosti in funkcionalnosti mostov razočaran glede odgovorov. Namesto, da bi na mestni občini povedali, da so naredili napako in jo bodo popravili, so bili krivci vsi po vrsti drugi. Mestna občina je naročnik in plačnik, financira se z javnim denarjem in na mestni občini so tisti, ki morajo vedeti kaj naroči in tudi kaj plačati. Ne da plačajo nekaj, kar je potem povsem druga stvar, kot kar je bilo naročeno. Najbolj pa ga je zmotilo to, ker je župan omenil, da je projekt izbral prejšnji občinski arhitekt, ki ga na mestni občini ni že šest let.  Menil je, da morajo to korigirati in se ne morejo se enostavno sklicevati na prejšnjo garnituro, da je naredila nekaj narobe.

Odgovor:

Že na prejšnji seji smo se opravičili in dejali,  da je bila velika napaka na naši strani, da so ti mostovi taki kot so in so taki bili tudi v projektni dokumentaciji. Trije mostovi so bili vizualno ponujeni in izbran je bil ta most, ki se lomi. Ampak iz projektne dokumentacije nikjer ni bil razviden naklon mostu. Ko smo videli te mostove v naravi, smo pač pristopili k urgentnemu reševanju in dobili od projektantov novo rešitev. Ti mostovi bodo popravljeni tako, da bo pohodna površina ravna. Konstrukcija bo ostala takšna kot je, uredili bodo pa tudi stranske ograje od ravnine do ravnine. Na tak način bomo sanirali, da bodo mostovi sploh uporabni.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil podjetje MPIK d.o.o.. To podjetje dohodke prejema pretežno od mestne občine in od JZ Spotur. To problematiko je izpostavil zaradi tega, ker mestni svet nima nobenih informacij kako to podjetje posluje. Nimajo podatkov kakšne naloge opravljajo, iz javno dostopnih podatkov se vidi le, da se za dva zaposlena trošijo enormna sredstva. Predlagal je, da podjetje predstavi svoje poslovanje.

Odgovor:

Podjetje MPIK d.o.o. bo na eni izmed prihodnjih sem mestnega sveta predstavilo svoje delovanje in finančno poslovanje.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da podjetje VOC res rešuje probleme v zvezi s poplavami, ampak od takrat je minilo že veliko časa in nekatere ceste niso primerno urejene. Konkretno na cesti od Mislinjske Dobrave proti Šmiklavžu ni niti ene bankine, niso zasuti globoki jarki. Postavljeni so zgolj opozorilni znaki. To jih ne stane veliko, to jim ne vzame veliko časa. Prosil je, da strokovne službe zahtevajo od njih, da te bankine uredijo.

Odgovor:

Na odseku državne ceste R3-696/6904 je od km 2,300 do 3,500 še vedno gradbišče (rekonstrukcija ceste - CVP), od 4,00 - 5,50 je gradbišče (avtocestni priključki in ureditev otokov), na ostalem delu tega odseka pa so bankine in ostali elementi vozišča normalno urejeni.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je enkrat že govoril o urejenosti v MČ Polje. V preteklosti so kar dobro sodelovali s tistimi, ki so skrbniki zato, v zadnjem obdobju pa so prišli določeni ljudje v MČ Polje na pogovore, so jim pokazali probleme in so rekli, da  bodo vse uredili. Ampak se ni zgodilo od zadnjega prijaznega obiska čisto nič. Še enkrat je podal pobudo, da bi tisti prijazni ljudje prišli in uredili kar je potrebno. Že v preteklosti je govoril o talnih označbah. Enkrat je eksperimentalno prišla neka skupina in le te naredila zgolj pred dvema blokoma. Na dveh koncih so prebarvali prehode za pešce zaradi šolske poti, ampak v MČ Polje imajo več prehodov za pešce. Imajo tudi vertikalno prometno signalizacijo in bi bilo treba porezati veje dreves, da bi se sploh videla. Ogledali so si tudi zelene površine na katere nekateri občani parkirajo svoja vozila in so se dogovorili, da bodo na teh zelenih površinah, uredili lesene stebričke in verige. Prav tako so se dogovorili, da bodo za stanovanjskim blokom Maistrova 9 postavili dodatno klop, ki je še tudi ni. Skozi MČ Polje poteka trasa kolesarske poti in to mimo sedeža MČ Polje, to je  bivši MKC, kjer so izvajalci pozabili zaključiti dela. Ni urejena zelenica ob poti, niso zasajena drevesa, za katera so se dogovorili in od tam naprej pač mora vsak sam iskati izhod. Prosil je, da direktorica občinske uprave izvajalce opozori, da gradnjo teh poti končajo in odpeljejo odpadke, ki so pri gradnji nastali.

Odgovor:

Pristojne službe Mestne občine Slovenj Gradec so nabor vseh predlogov vezanih na ureditev talne signalizacije, vertikalne signalizacija, zelenih površin in kolesarskih poti v MČ Polje, evidentirale. Talno in vertikalno signalizacijo ter ureditev zelenih površin z lesenimi stebrički, bo MOSG poskušala urediti v letu 2024 preko sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje. Glede nedokončanih del pri projektu Trajnostna mobilnost, bo MOSG opozorila izvajalce gradbenih del.

Vprašanje:

Boris Raj je imel tudi zaprosilo občank in občanov, ki uporabljajo fitnes v naravi na Štibuhu, kjer je tudi sam pogosto. Predlagajo, da mimo fitnesa asfaltirajo cesto, ker nekateri z avtomobili divjajo in se zaradi tega precej praši.

Odgovor:

V sklopu priprave proračuna za leto 2024 ni zagotovljenih sredstev za izvajanje protiprašnih zaščit na javnih površinah.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da kot že večkrat omenjeno, OPPN za industrijsko cono Pameče še ni sprejet. Zadnjih nekaj mesecev krajani opažajo, da je na delu območja SG-52 nastala deponija izkopnega materiala, prisotni so tudi delovni stroji, stroji za mletje in veliki kupi materiala. Ob samem mletju tega materiala pa se ustvarja zelo moteč hrup. Zanima ga ali je občina v prostorskem izvedbenem aktu izvedla prostorski izvedbeni pogoj za začasno rabo prostora po ZUreP-3 37. člen. Glede na to, da v IC Pameče OPPN še ni sprejet ga zanima ali so te aktivnosti v tem trenutku sploh dovoljene oziroma legalne. ZUreP-3 to omogoča v primeru, da je predhodno narejena lokacijska preveritev.

Odgovor:

Omenjena deponija ne spada v ureditveno območje PC Pameče, temveč je zasebna lastnina in tudi zasebnik vozi tja izkopni material. Za ogled in ukrepanje je pristojna inšpekcijska služba.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kdaj bo potekal ogled ceste na lokaciji Lakuže v Pamečah s predstavniki MOSG in VS Pameče. Prosil je za točen datum, uro in zbirno mesto. VS Pameče je ta ogled naslovila na MOSG že na začetku leta, pa do tega do zdaj še ni prišlo.

 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so si skupaj s predsednikom in člani vaške skupnosti Pamače, v sredo, 8.11.2023 ogledale cesto Lakuže – Vuzenica.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kdo je projektant in nadzornik za dela, ki se izvajajo v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S strani občanov dobiva informacije, da se dela izvajajo v času obratovanja ordinacij, izpostavljajo hrup, prah, pogosto zmanjka električne energije in tudi to, da delavci hodijo iz ene čakalnice v drugo. Povedano mu je bilo, da se je vrtalo skozi stene za montažo centralne klime, ob tem pa je bila kot že omenjeno velikokrat prekinjena dobava električne energije v času ko ordinacije obratujejo. Kaj to pomeni za paciente in zobozdravnika, si ne more predstavljati. Izkazalo se je tudi, da bi lahko cevi za klimo napeljali nad vrati, kjer je nadsvetloba ter da vrtanje marsikje ne bi bilo potrebno. Če te trditve držijo, zastavlja vprašanje, zakaj je prišlo do takih napak pri samem projektiranju projekta ter kdo bo odgovarjal. Zanima ga tudi zakaj se sanacija Zdravstvenega doma Slovenj Gradec znotraj objekta ne izvaja takrat ko je večina ordinacij zaprtih, torej v večernem in nočnem času. Tako bi delo potekalo hitreje in bistveno manj moteče za vse uporabnike zdravstvenega doma.

Odgovor:

Projekt Celovita energetska prenova objektov v lasti MOSG, ki zajema objekte ZD SG, Športna dvorana SG in Gosposvetska 4, se izvaja kot javno zasebno partnerstvo. Nadzornik s strani javnega partnerja je g. Samo Pikl, projektant, ki je bil v postopku s strani zasebnega partnerja izbran je podjetje FIN ARS d.o.o.

Pri projektu potekajo redne tedenske koordinacije, prav tako se vsaj še 1X do 2X tedensko pregledajo objekti (tudi za vikende), na katerih dela še potekajo.

Dela potekajo v skladu z dogovorom z direktorico Zdravstvenega doma in sicer, dela kjer se povzroča večji hrup vsak dan po 14.00 uri, veliko del je potekalo čez vikende in tudi ponoči (preboji). Za potrebe prezračevanja so bili potrebni preboji, kateri so se povsod, razen v drugem nadstropju, izvedli skozi nadsvetlobe, vse v soglasju z vodstvom zdravstvenega doma in potrditvi s strani projektanta. Vse napake in morebitne poškodbe se sanirajo sproti in so obravnavane urgentno.

Zavedamo se, da je situacija neprijetna tako za paciente kot za zaposlene, zato se resnično trudimo, da bodo vsa dela in odprave pomanjkljivosti čimprej končane.

Vprašanje:

mag. Mojca Vrhovnik je dejala, da pobudo prinaša iz aktiva ravnateljev ter ravnateljic osnovnih šol in vrtca v Slovenj Gradcu in se nanaša na skupno pravno službo. Izzivi spreminjajoče se zakonodaje so veliki, sprejemanje internih aktov, pogodb, različnih sklepov so na dnevni bazi, veliko je seveda delovno pravnih vprašanj in se ravnatelji in pa najbrž tudi direktorji drugih javnih zavodov znajdejo vsak po svoje. Problem je, da je dostikrat pravna podlaga raznolika, tako, da ne dobijo enotnih mnenj. To si pa v bistvu želijo, če so na eni lokaciji, v eni občini, da enake informacije naprej predajajo oziroma sprejemajo akte, ki so mirodajni. Tako, da sprašuje glede možnosti, da bi se pravna služba zagotovila v okviru občine.

Odgovor:

Skupaj z ravnatelji bomo proučili vlogo o skupni pravni pomoči. Preverili bomo potrebe, vendar trenutno nimamo kadrovskih kapacitet.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na predlog, da se uredi  športni stadion pri Prvi OŠ Slovenj Gradec. Sama je pri tem dodala še OŠ Šmartno, kjer je isti problem. Tenisit je pravzaprav na nek način nevaren, bolj je občutljiv na vremenske razmere, ogromno se zaraste in nastajajo neravnine. Seveda objekt ni varen, zato pobuda, da se čim prej uredita ta dva objekta, ki sta ob šolah, v Šmartnem tudi ob vrtcu in bi lahko bila še bolj v uporabi kot sta.

Odgovor:

Strinjamo se, da je marsikje potrebna sanacija športnih objektov, kar smo opredelili tudi v posebni analizi, ki so jo že v prejšnjem mandatu pripravile strokovne službe. Zavedamo se vseh potreb, žal pa lahko infrastrukturo urejamo glede na finančne zmožnosti. Upamo, da bomo na javnem razpisu za tovrstne zadeve pridobili finančna sredstva in bomo ta igrišča uredili čim prej.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je pohvalila projekta Prizidek k športni dvorani Slovenj Gradec in Ureditev športnega parka Slovenj Gradec, Čeprav ima prvi malo bolj grenak priokus zaradi pripomb, ki so jih podali, razume župana, da se bo vendarle preplastil zgornji del, to je hodnik nad tribunami. Pozdravlja tudi nogometni stadion. Svetnica Jerneja Bošnik je prej omenila število nogometašev, sama pa bi tu izpostavila tudi število ostalih športnikov, atletov, rokometašev, odbojkašev. Vsi uporabljajo ta objekt, prav tako šole, tako, da bo pa res ena razbremenitev ta nogometni stadion. Gnečo na tem obstoječem trenutno atletskem stadionu je lepo videti, ni pa funkcionalno. To bo zagotavljajo varnost in boljše pogoje za delo.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Tomaž Bricman je najprej izrekel pohvalo Komunali Slovenj Gradec in strokovnim službam na mestni občini, ki so se lotile sanacije udora ceste v naselju Stari trg pri cerkvi ter kolesarke pri igrišču Stari trg, ki je bila tudi poškodovana v teh neurjih in še kar nevarna. Na splošno je pa tudi Komunala dostavila poročilo o njihovih aktivnostih in delih za območje Starega trga in lahko reče, da redno skrbijo in se tudi odzovejo. Tako, da si krajani tam želijo še naprej tako dobrega pristopa.

- Nadalje se je županu in vsem njegovim sodelavcem zahvalil za sprejem vsem intervencijskim službam ter ostalim prostovoljcem, ki je bil prejšnjo soboto na Trgu svobode v Slovenj Gradcu. V imenu gasilcev lahko reče, da so bili gasilci zelo veseli tega dogodka in se zahvaljujejo, seveda še bolj bodo pa veseli, ko bodo prejeli finančna sredstva za poškodovano opremo in intervencijske stroške, ki so nastali in so bila obljubljena s strani države.

- Kot je bilo že prej omenjeno, se je zahvalil za finančna sredstva v višini 4. tisoč eur, ki jih bo prejela Gasilska zveza Slovenj Gradec. V prvi polovici naslednjega leta bodo pridobili novih šestdeset prostovoljnih gasilcev, tako da bodo ta sredstva striktno namenjena za vzdrževanje.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Tomaž Bricman je omenil, da se gasilci v Mestni občini Slovenj Gradec trenutno najbolj soočajo s potrebo po prostoru v velikosti 30 x 50 metrov. Na tem prostoru bi postavili poligon za usposabljanje, namreč potreba je zelo velika. Gasilski domovi niso primerni, da bi lahko njihove enote vadile in se pripravljale na državno tekmovanje, prav tako ni primeren ta prostor za trgovino Tuš Cash&Carry, kjer trenutno vadijo. Nekateri ljudje potem hodijo tja in jemljejo razne dele z vozil ter se tam zadržujejo, zato tudi ta posebna enota potrebuje prostor, da bi lahko vadili za poškodovanje v prometnih nesrečah in za nevarne snovi. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo proučile predlog in poskušale zagotoviti potrebno zemljišče.

Vprašanje:

Marija Popič je dejala, da so občankam in občanom neurje in poplave, ki so jih prizadele letošnje poletje, vzele precej časa in energije. Kljub vsemu pa se je v mestni občini odvilo kar nekaj prireditev. Spomnili so se tudi uničujočega požara, ki je pred 120-imi leti uničil Meškovo ulico. Ob prireditvi sta župan in gospa Sonja Lakovšek odkrila spominsko ploščo Mariji Ovčar, prvi terenski babici na Koroškem, ki je živela v tej ulici. Babica je svoje spomine opisala v knjigi spominov »Vse visi na popkovini«. Govor o delu prve terenske babice na Koroškem je pripravila gospa Mojca Primožič, ki je po upokojitvi Marije Ovčar prevzela njeno delo na terenu. Zahvalila se je gospodu Franju Murku in Sonji Lakovšek za odlično pripravljen program in da so se ob tej priložnosti spomnili tudi na prvo terensko babico na Koroškem, ki je živela v tej ulici.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil odcep ceste na regionalni cesti od krožišča Šmartno v smeri Mislinja, pa do avtobusne postaje Lipa. V prejšnjem mandatu je VS Šmartno dala s podpisi krajanov strokovnim službam mestne občine pobudo, da je potrebno rešiti pešpot, prehod čez cesto ali kakorkoli na tem odcepu, na desni strani proti Mislinji. Tam je namreč bilo zadnja leta kar veliko prometnih nesreč, žal tudi s smrtnimi izidi. Tudi prejšnjo soboto je bila prometna nesreča in nekdo je povozil otroka. Krajani zopet zbirajo podpise in se obračajo na svetnike. Pri prvi pobudi niso dobili odgovora, ne s strani strokovnih služb mestne občine, niti od državnih služb. Predlagal je, da se pristopi k projektu, ker bo treba nekaj urediti. Poskrbljeno imajo za otroke, da se vozijo in imajo varno pot v šolo, drugače pa je zelo nevarno prečkanje glavne ceste. Ni prehoda za pešce, bankine so zelo ozke ob tej cesti, da ne morejo varno hoditi in občani resnično prosijo, da se pristopi k reševanju tega problema. Prvo stvar, ki bi jo morali takoj realizirati je, da bi morali omejiti dovoljeno hitrost iz 90/km/h na 70 km/h. Ker tam je ravna linija, veliko voznikov divja, še posebej motoristi.  

Odgovor:

MOSG je skupaj s predstavniki VS Šmartno že v preteklosti iskala rešitve po ureditvi pešpoti na navedeni relaciji in sicer že najmanj dva mandata. Dogovorjene so bile rešitve, da bi se uredila pešpot na relaciji od naselja pri bivših »Zlatih časih«  do sedanjega krožišča Šmartno, kjer je urejeno varno prečkanje državne ceste. Relacija bi potekala stran od državne ceste in sicer zadaj, da bi zajeli čimveč prebivalcev in bi bila namenjena čimširši populaciji. Večkrat je bilo dogovorjeno, da  predstavniki VS Šmartno za ta namen  pridobijo ustrezna zemljišča za potrebe pešpoti in se o tem dogovorijo z lastniki zemljišč. Po skupnih ogledih in dogovorih je bilo dogovorjeno, da bi bila to najustreznejša rešitev za vse prebivalce, ki bivajo na desni strani ceste v smeri proti Tomaški vasi. S tem v zvezi predlagamo, da se sestanemo in pogovorimo o tem predlogu.

Umestitev pločnika ob državni cesti G1/4 izven naselja pri DRSI je dolgotrajen proces od umestitve projekta v državni proračun in kasneje pri pridobivanju potrebnih zemljišče  npr. krožišče Šmartno, kjer ga ni bilo možno izgraditi zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč.

Bomo pa kljub temu posredovali dopis na DRSI.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da so v mesecu juliju na območju Slovenj Gradca divjale močne nevihte z orkanskim vetrom, ki so povzročile obsežne vetrolome dreves. Tako je podrtje dreves povzročilo tudi podiranje zunanjega telefonskega kabla do najmanj treh hiš na relaciji Gostilne Plesnik po stari cesti proti potoku Barbara. Pri Stojanu po domače Pušnik, Koboltu po domače Kurnik in Garbusu vse odtlej ni telefonskega signala, saj kljub večkratni intervenciji Telekom še ni našel časa za sanacijo. Pri Kurniku živi njegova 83 let stara tašča, večino časa sama in še vedno skrbi sama zase. Stacionarni telefon je zato zanjo nuja, saj si je preko telefona sama zagotavljala medicinsko pomoč, patronažo, naročevala zdravila, se vsakodnevno pogovarjala z otroci. Skratka s pomočjo telefona je učinkovito skrbela zase, da ni bila breme nikogar. Tudi ostali dve hiši se soočata z istima težavama. Po uničenju telefonske povezave se je večkrat klicalo na Telekom, kjer so odgovarjali, da delajo na tem. Ker se dva meseca ni ničesar prestavilo nikamor, je 5.9.2023 zaprosil na MOSG, v kolikor je mogoče, da posreduje na Telekom in je občina dejansko tako tudi odreagirala. Delavci Telekoma so se še isti teden po urgenci občine oglasili pri tašči in so hitro šli ter se doslej še niso vrnili. Povezave seveda niso vzpostavili. Tašča je vključena tudi v vzpostavljeno linijo SOS telefon, ki je bila urejena preko MOSG, vendar ta pri njej že skoraj 4 mesece nima nobenega pomena, ker nima signala. Že s tega vidika prosi, da občina dodatno pritisne na Telekom, saj naj bi zagotavljala storitev, ki je sploh ni mogoče vzpostaviti in predvideva, da jo občina tudi plačuje. Dodatno izpostavlja, da so pred leti v neposredni bližini vseh treh hiš vlekli elektriko, pa se nihče ni spomnil, da bi v zemljo položili tudi telefonski kabel. Poleg tega so pred 12 leti dobili v MOSG evropska sredstva za vzpostavitev optike na podeželju oziroma če se prav spomni celo namensko za vzpostavitev signala po okoliških hribih in gričih in da se je optika tudi na območju Legna polagala. V tem Plesnikovem grabnu, kjer teče potok Barbara, pa se to ni zgodilo in sprašuje se zakaj ne. Prosi še za pojasnilo občinske strokovne službe, ki so bile takrat pristojne za izvedbo tega projekta, zakaj se do teh hiš optika ni položila. Prosi tudi za posredovanje sheme, kje je bila na Legnu optika dejansko izvedena ali bi morala biti izvedena. Kolikor mu je znano, ima kar nekaj hiš v okolici to urejeno, ta krak pa manjka, čeprav je ena od redkih lokacij v občini, kjer mobilnega signala ni in je edina možnost položitev kabla, ki omogoči telefonski signal.

Odgovor:

Signal na območju Legna se je po posredovanju pristojnih služb uredil. Pristojne službe bodo priskrbele kataster izgradnje širokopasovnega omrežja na območju Legna in ga posredovale na eni izmed naslednjih sej.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Starega trga zanima zakaj se je pešpot, ki poteka od igrišča Stari trg pa do pokopališča, ki je bila med drugim vzpostavljena tudi kot varna pot v šolo iz Starega trga, sedaj spremenila zgolj v kolesarsko stezo. Tako je bila označena pred kratkim in narisana sta dva pasova za kolesarja, pasu za hojo pa dejansko ni več. Meni, da to glede na standarde in primarni namen te steze ni prav. Zato daje pobudo, da se te označbe ustrezno uredijo oziroma označijo drugače.

Odgovor:

Na pešpoti od igrišča Stari trg do pokopališča bomo označbo ustrezno uredili.  

Vprašanje:

Zvonka Marhat je dejala, da so danes že večkrat slišali o poplavah na Koroškem in o aktivnostih tako občanov kot zaposlenih. Dotaknila se zaposlenih na mestni občini, ki so delali cele dneve in noči, poleg svojega rednega dela. Podala je pobudo, da se te zaposlene dodatno nagradi, ker meni, da je tu šlo predvsem za delo, ki so ga morali opraviti, zbrati vse podatke, da je lahko danes občina dobila ta denar.

 

Odgovor:

Zaposleni so prejeli izplačilo nadur v skladu z zakonodajo, hkrati pa tudi izplačilo za povečan obseg dela.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je pohvalila Komunalo, da so tudi te stranske ceste zelo vzorno uredili in posebej je izpostavila cesto Dovže - Turiška vas, ki gre vzporedno z glavno cesto.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

 

Gregor Raj se je ponovno dotaknil ureditev ulic v mestnem jedru, predvsem Cankarjeve in Šolske ulice. Skoraj so že priča odprtju in tako uradnemu zaključku investicije, sama izvedba pa je daleč od tega kar je bilo obljubljeno. Tisti del, ki predstavlja pokrov, kanalete in odvodnjavanje, je popolnoma neprimeren in upa si trditi, da ne bo preživel zime. Vsaka druga plošča je počena in praktično vsaka ropota. Vprašal je ali je zdaj ta investicija že končana in kdaj bodo te, lahko reče sramotne pomanjkljivosti, odpravljene.

 

Odgovor:

Ko so se odločili za ta projekt, so s strani proizvajalca granitnih plošč dobili zagotovilo, da bodo plošče v dolžini 2,1 m prenesle tonažo več kot 7,5 ton, torej tudi težo najtežjega smetarskega vozila. Dimenzije plošč so potem spreminjali, vendar le-te pokajo, ne glede na to na kakšne dimenzije so odrezane. Strokovne službe še vedno iščejo rešitev.

Objavljeno:2023-11-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 28. 9. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 28. 9. 2023
Vprašanje:

 

Gregor Raj je omenil, da je zaradi gradnje novega trgovskega centra in blokov že od 5. septembra 2023 popolnoma zaprt del Celjske ceste in del križišča s Celjske ceste proti Ronkovi ulici. S tem je onemogočen varen dostop do blokov na Ronkovi ulici, predvsem pa se dela gospodarska škoda podjetjem in lokalom v PTC Katica in v okolici. Do zapore je prišlo brez predhodne najave, na nekaterih delih niti ni bilo dobro označeno. Istega dne je direktorici občinske uprave poslal vprašanje glede te zapore s prošnjo za čim prejšnjo ureditev tega problema in prosil informacijo kako dolgo bo ta zapora trajala. Hitro je dobil odgovor in pojasnjeno mu je bilo, da je dovoljenje za zaporo dobilo podjetje Kuster Invest s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Odgovora na vprašanje kako dolgo bo pa ta zapora trajala, pa ni dobil. Menil je, da si stanovalci, zaposleni in podjetniki na tem območju zaslužijo boljše informiranje o tej zapori, mestna občina bi lahko pri urejanju te situacije odigrala bolj aktivno vlogo. Še enkrat je prosil za informacijo kdaj bo to križišče ponovno odprto.

Odgovor:

Pri omenjenem križišču gre za državno cesto in k zapori daje soglasje in mnenje Direkcija RS za infrastrukturo.  Križišče urejajo zaradi novih zaviralnih pasov in sicer zaradi gradnje trgovskega centra in zazidave šestih blokov. Direkcija daje vsa soglasja za urejanje tovrstnega križišča in strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec smo dne, 4. 9.2023,  preko spletne strani in po našem kanalu obvestili javnost o delih na tem križišču. Kolikor imamo informacijo, se bo odprla pot od Merkatorja proti Katici konec tega meseca. Cesta proti Velenju, pa bo ostala zaradi izvedbe teh priključkov še kar nekaj časa zaprta. 

Vprašanje:

Gregor Raj je omenil, da v Mestni občini Slovenj Gradec že precej dolgo poteka projekt izgradnje kolesarskih stez. Projekt je obsežen, zelo pomemben za spodbujanje trajnostne mobilnosti in glede tega se vsi strinjajo. Žal pa lahko že nekaj mesecev opazujejo, da so dela zastala in le redko se zgodi kakšen opazen napredek na deloviščih. Lahko pa so opazili markantne lesene konstrukcije novih mostov, ki v javnosti vzbujajo precej vprašanj in negodovanja. Tudi sam si težko razloži zakaj je bilo potrebno na mostovih delati lesene klančine in to pod takimi koti, da si ne zna predstavljati kako bodo ti mostovi prehodni, kaj šele prevozni pozimi. Še bolj presenečeni pa so invalidi, saj bodo mostovi menda zaradi prevelikih klančin praktično neuporabni za električne invalidske vozičke, ker imajo precej nizko dno. Prosil je za sledeče odgovore in sicer kdo je odobril ta projekt mostov in kakšna bo dejansko vozna površina ko bodo končani. Vprašal je tudi kdaj bo projekt izgradnje kolesarske v mestu v celoti končan, saj je zaradi tega mesto na različnih delih razkopano že več kot leto dni.

Odgovor:

Glavni izvajalec izgradnje kolesarskih stez je podjejte VOC, ki pa je bilo s strani Ministrstva za infrastrukturo delegirano na intervencijska dela po poplavah. Zato se v zadnjem mesecu na naših kolesarkah ni storilo popolnoma nič. Rok za dokončanje je 31. 12. letošnje leto, do takrat morajo narediti vse kar je še potrebno. Strinjamo se z kritiko izgradnje mostov, tako glede izgleda kot  funkcionalnosti. Vendar je ta projekt šel skozi recenzijo in tudi dobil gradbeno dovoljenje. Ko smo šli preverjati projektno dokumentacijo po njihovi postavitvi v samo naravo, ni razvidnih naklonov v stopinjah oziroma v procentih. V ta namen smo sklicali sestanek s projektanti in pa recenzenti, ker smo želeli odgovore zakaj takšne klančine in tudi nam se zdijo ti mostovi funkcionalno neuporabni. Ne vemo še kaj se bo zgodilo naprej, verjetno bo potrebno te mostove popraviti. Projektant je izbiral med tremi različnimi tipi mostov in izbrana je bila ta varianta, ki je bila kasneje vključena v projektno dokumentacijo.  Vztrajali bomo, da se ti mostovi naredijo uporabni tako za kolesarje kot za invalidske vozičke.

Vprašanje:

Gregor Raj je omenil, da so si prejšnji teden zaposleni na Komunali ogledali gradbišče avtoceste oziroma tretje razvojne osi in predlagal je,  da se strokovne službe  z Darsom dogovorijo za še en tak ogled za mestne svetnike, pa morda še koga. Izvedeli bodo kako dela napredujejo, saj investicija v ravnini že pridobiva konkretno obliko.

Odgovor:

Ogled gradbišča avtoceste bo v četrtek, 26. oktobra 2023, ob 15.30 uri.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil poplave, ki so Mestno občino Slovenj Gradec prizadele 4. avgusta 2023. V Šmartnem je nekatere zalivala meteorna voda, veliko občanov od Turiške vasi pa do centra Šmartna, pa so imeli že kar zjutraj velike probleme z fekalijami oziroma z kanalizacijskimi vodami. Odkar so se na tem območju priklopili na kanalizacijo, se jim je to v njihovem naselju zgodilo že tretjič. Več dni so jim pri tem pomagali delavci Komunale. Voda je dejansko bruhala iz jaškov od Tomaške vasi do centra Šmartna in ponekod so fekalije udarile v hiše.  Zaradi tega je nastala tudi velika obremenitev črpalk na čistilni napravi v Pamečah. Vsa ta leta se krajanom postavlja vprašanje zakaj do tega prihaja. Verjetno tudi zaradi tega, ker veliko krajanov preusmerja meteorno vodo v kanalizacijske jaške, da rešuje svoje objekte. Nekatere občine imajo predpis, da je to strogo prepovedano.  Vprašal je kako ima to urejeno  Mestna občina Slovenj Gradec. V kolikor tega ni, je predlagal, da tudi mestna občina sprejme predpis. Podal je tudi predlog, da se ustanovi posebna komisija in naredi pregled po individualnih hišah, kdo ima speljano meteorne vode v kanalščino. Potrebno je postaviti rok, do kdaj se to odpravi, v kolikor ne kaznovati. To je to velik strošek za vsakega posameznika, stroške za zavarovalnice in strošek za mestno občino.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Področje ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 68/04, 108/08 in 50/14) (v nadaljevanju Odlok) ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 42/2017). V skladu s 13. čl. Odloka v javno mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, odprtih vodotokov ter meteornih vod. Te vode je potrebno speljati v ločen sistem meteorne kanalizacije (kjer obstaja), v vodotok ali ponikovalnico. V skladu s 35. in 37 čl. Odloka mora lastnik ali upravljavec objekta, za padavinsko vodo zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. Padavinske vode prav tako ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.

Predvidene so tudi globe in sicer v skladu z 51. čl. Odloka se z globo 800,00 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki v javno mešano kanalizacijo odvaja podtalnice, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok (prvi odstavek 13. člena). Za posameznika globa ni predvidena.

Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen Medobčinski inšpektorat Koroške.

Na omenjenem območju Šmarna je bil leta 2005 zgrajen fekalni kanalizacijski vod v katerega je dovoljeno odvajati samo fekalno komunalno odpadno vodo. Vsak uporabnik, ki je bil priključen na kanalizacijski sistem je prejel tudi izdano soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v MOSG, v katerem so bili podani tudi tehnični pogoji za priključitev in sicer, da se uporabniku dovoljuje v javno kanalizacijsko omrežje odvajati samo fekalne odplake, ki jih je potrebno speljati v fekalni kanal pred greznico ter da mora za padavinske vode uporabnik zagotoviti odvajanje v bližnji vodotok oz. ponikalnico. Komunala pregleda pravilnost priključitve objekta na kanalizacijo in izda potrdilo o pravilnosti izvedbe.

V zvezi s to problematiko in poplavami lahko podamo še naše ugotovitve iz terena in sicer, da so predvsem na območju iz Šmartnega proti Turiški vasi, največ na območju Žabje vasi občani s črpalkami črpali podtalno vodo iz kletnih prostorov objektov na cestišče od koder se je stekala v odprte jaške fekalne kanalizacije. Prav tako so primeri, kakor je tudi ugotovljeno v vprašanju, da občani v času večjih vod, oz. poplav odpirajo jaške na glavni kanalizaciji in s tem omogočijo vdor ogromnim količinam površinskih vod v kanalizacijo, kar posledično povzroča zalitje podkletenih objektov s kanalizacijo.

Za preprečitev vdora odpadnih vod nazaj v objekt, predvsem pri podkletenih objektih, priporočamo vgradnjo proti povratnih loput, kar občanom v kolikor se obrnejo na nas tudi svetujemo. Za vgradnjo loput pa morajo seveda obstajati ustrezni tehnični pogoji.

 

Vprašanje:

- Jože Lenart je najprej omenil,  da je na zadnji seji mestnega sveta podal pobudo za ureditev  kolesarke steze pri Nami Novi, kjer se praši, pa je bilo takrat rečeno, da bo to konec julija oziroma prvi teden v avgustu. Ve, da so se vmes zgodile poplave, ampak bi želel odgovor tudi na to.

- Nadalje je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev turistične poti po Kaštelu, ki jo oglašujejo kot najlepšo dolino na Koroškem. Seveda jo je Turistično društvo Slovenj Gradec uredilo, sam pa je na javnem kraju slišal pobudo, zakaj pa tega ne uredijo svetniki sami. To pobudo je vzel kot pozitivno in predlaga, da razmislijo o tem in mogoče eno sejo izvedejo na terenu in v okviru tega uredijo to pot. 

Odgovor:

Ni bilo podanega odgovora.

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil, da je zadnjo soboto v mesecu septembru na stadionu potekalo atletsko tekmovanje na državni ravni za mladince. Bilo pa je deževno vreme, v soboto in nedeljo. V takem vremenu je tekmovanje na taki ravni praktično skoraj nemogoče izvesti.  Atleti danes v mokrem vremenu, pa tudi v vročini morajo imeti pokrit prostor. Zato daje pobudo, da poskušajo v srednjeročnem obdobju priti do dveh pokritih tribun. Tako atletika kot tudi nogomet to uporablja in na taki ravni Slovenj Gradec skoraj mora to izvesti. Predlagal je leseno konstrukcijo in mogoče v kombinaciji s sončno elektrarno, ker bi lahko tudi določena sredstva za to koristili.

Odgovor:

Trenutno v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec nimamo na razpolago finančnih sredstev za gradnjo omenjenih tribun. V kolikor bo v naslednjem letu 2024 kakšen javni razpis za sofinanciranje gradnje športne infrastrukture, se bomo prijavili.

Vprašanje:

Jože Lenart je prisotne seznanil, da 7. oktobra 2023, poteka že četrto čezmejno kolesarjenje pod geslom Povezujemo Koroško. Organizator je Športna zveza Slovenj Gradec skupaj z Slovensko športno zvezo v Celovcu. Ker je obletnica Plebiscita, zato v tem obdobju to izvajajo in to bo tudi tradicionalno teklo naprej na obeh straneh Koroške. Letos je kolesarjenje posvečeno poplavam, zato tudi zahvala zamejskim slovenskim organizacijam, ki zbirajo finančna sredstva za poplavljene.

 

Odgovor:

Ni bilo podanega odgovora.

Vprašanje:

Denis Krajnc je v zvezi s sanacijo po neurjih vprašal kdaj in kako bosta sanirana plazova na Gmajni, prvi je plaz pri Gabrovcu, največ težav pa povzroča plaz na cesti proti Rahtelu, natančneje Gmajna 43 in 43 d. Na tej cesti je semafor urejen izmenično, omenjeni plaz ogroža stanovanjsko hišo in povzroča nemalo težav tistim ljudem, ki tam živijo. V zvezi s tem dobiva vsakodnevni klic, zato ga zanima kaj konkretno je že bilo narejeno za sanacijo plazov na tem območju in kako bo poskrbljeno za varnost tamkajšnjih ljudi. Naj opozori, da se po tej cesti prevaža vsak dan veliko krajanov, ki jim je ta po edina možna, med njimi so seveda tudi otroci. Pot je že sedaj nevarna, kako bo šele pozimi.

Odgovor:

Za vse tri plazove imamo naročene projekte. Konkretno za plaz na Gmajni je popis del že narejen, material pri izvajalcih je že naročen in takoj ko bodo imeli projektno dokumentacijo, bodo začeli z deli.

Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da ga za omenjene tri mostove njegovi someščani veliko cukajo za rokav in ga sprašujejo o obliki in arhitekturi. O funkcionalnosti le-teh ne bo razpravljal, ker je javno mnenje o tem že znano. Če že stojijo tri mesece,  je najbrž zadnji čas, da jih dajo v funkcijo in vidijo ali bodo res tako nefunkcionalni, kot si ljudje mislijo. Ker nenazadnje most pri Šolskem centru zelo bode v oči, da ne govori o mostu pri Merkatorju. Prej je bila tam lepa brv čez potok Homšnico, zdaj imajo pa mini Brooklynski most.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da je Slovenj Gradec lepo mesto. Marsikdo ga fotografira, fotografirajo ga tudi iz zraka. Pred nekaj leti je že bila dana pobuda, da bi ta belina strehe Špar centra bila vsaj pobarvana, če ne pa vsaj ozelenela, če pa že to ne, pa naj vsaj sončne elektrarne naredijo. Menil je, da ni nič narobe, saj vedo kdo je lastnik, če pride pobuda iz mestne občine, da bodo fotografirali Slovenj Gradec iz zraka in da to kazi veduto, pa naj povedo ali bodo kaj naredili s to streho.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali lastnikom.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na sestanku MČ Štibuh s strani članov dana pobuda za čiščenje brežine Suhodolnice pred jesenskim deževjem. Najbrž lahko občina v dogovoru z Direkcijo za vode sama ukrene že kaj naprej z lastnimi izvajalci. Člani MČ Štibuh so podali tudi pobudo za čiščenje kanalizacijskih vodov v katerih je meteorna voda, na območju, ki je bilo poplavljeno v avgustovskem neurju. Želeli bi si, da se preveri ali so jaški polni mulja in se to odstrani ter tako prepreči morebitni vdor podtalnice v bodoče. Potrebno je ljudem prisluhniti, pomagati pri njihovem strahu, da se bo poplava ponovila. Zdaj je še nekaj časa, da se to uredi, da jih ne presenetijo potem spet padavine.

Odgovor:

Čiščenje hudournikov je naloga našega koncesionarja. Skupaj z njimi smo naredili seznam potrebnih del. Vendar trenutno ni dovolj izvajalcev del in pričakujemo od ministrstva, da bodo zagotovili dodatne izvajalce. 

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da so ga kontaktirali občani živeči na območju SG48 in izrazili nezadovoljstvo nad tem, da jih s strani Mestne občine Slovenj Gradec niso pisno obvestili oziroma povabili na javno obravnavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever, ki je potekala 5.9.2023, v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. Naknadno so za ta dogodek izvedeli iz medijev, nekaj dni kasneje. Vse skupaj je še bolj absurdno zato, ker so njihovi stanovanjski objekti predvideni za rušenje v primeru, da se OPPN sprejme. Zato pozivajo, da javna obravnava prostorskega akta ponovi in lastnike stanovanjskih objektov na tem območju o javni razgrnitvi predhodno pisno obvestijo, da se je bodo lahko tudi udeležili. Ob tem še poudarjajo, da svojih hiš nikakor ne prodajajo. Trenutno imajo blokado obnavljati ali izboljševati svoje stanovanjske objekte oziroma nepremičnine, tam stanujoči občani zahtevajo jasna pojasnila ali se bo namenska raba za industrijsko cono z njihovih zemljišč umaknila ali se jim bo v pisni obliki predložila dokumentacija do kdaj se bodo morali izseliti z točnim datumom, saj do sedaj še tega niso sprejeli. V nasprotnem primeru naj občina blokado umakne, da bodo lahko normalno obnavljali svoje hiše in živeli v miru. Zato daje pobudo Mestni občini Slovenj Gradec, da te stvari uredi.

Odgovor:

Za to območje se sprejema SDN OPN3 in vzporedno OPPN Pameče. Nikakor ne nameravamo rušiti stanovanjskih hiš in o tem smo lastnike že obvestili. S sprejetjem sprememb bomo pospešili pogoje, da dva lastnika v novi industrijski coni pridobita uporabno dovoljenje za obstoječo infrastrukturo, ki je že zgrajena. V tem trenutku niso načrtovani kakšni drugi postopki.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil, da so 25. junija 2023 v Pamečah na križišču pri Surovini podrli stanovanjsko hišo. Glede na to, da je na ta datum bila nedelja in celo državni praznik, daje pobudo mestni občini, da mu posreduje izpisek iz deponije koliko ton materiala je bilo odvoženega na deponijo in le tega tudi stehtanega. Mestna občina kot naročnik rušitve mora izpisek imeti v hrambi. To pobudo zastavlja zato, ker so ga krajani opozorili, da naj bi bil gradbeni material odvožen v Raduše, na neko črno odlagališče.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec kot naročnik rušenja objekta za objekt Pameče 161 razpolaga z evidenčnimi listi iz strani podjetja KOCEROD d.o.o. in Surovina d.o.o. za prevzem odpadkov in sicer za naslednje vrste odpadkov:

- les 1400 kg + 30 m3 (obdelal sam),

- aluminij 0,02 t in

- mešani odpadki 720 kg,

- beton 95 m3 – ponovno uporabljeni odpadki na kraju nastanka,

- opeka 104 m3 - ponovno uporabljeni odpadki na kraju nastanka.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal, kot že na eni izmed prejšnjih sej, koliko je stala prometna študija.

Odgovor:

Prometna študija mesta Slovenj Gradec je stala okrog 53. tisoč eur.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na prejšnji seji svetnik z njihove liste opozoril na napake v tekstu v uradnem listu, ki se nanaša na OPPN 3 Pameče. Strokovne službe so odgovorile, da naj ne trati njihovega časa, ker imajo drugega dela dovolj in da naj si gradivo temeljiteje prebere. Ampak ravno zato, ker si ga je temeljito prebral, je ugotovil te napake. Te napake so strokovne službe popravile in objavile v uradnem listu. Menil je, da tega ne bilo treba na takšen način sporočiti svetniku. Namreč naloga svetnikov je, da opozarjajo tudi na morebitne nepravilnosti. Namesto, da bi se mu zahvalili, je bil grajan.

Odgovor:

Opravičujemo se za podan odgovor strokovnih služb.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da ga je na včerajšnji udeležbi razprave z vlado zmotilo, da je kar dvakrat bil omenjen potok Homšnica. Prvič ga je omenil državni uslužbenec Šter, ki ga niti prav ni znal imenovati kot veliko grožnjo, drugič ga je pa omenil župan. Sam si je takrat mislil, če bi županja Črne na Koroškem in župan Prevalj vedela za kakšen potok gre, ki je bil omenjen v včerajšnjem izvajanju kot najbolj ogrožujoča stvar, bi se cinično nasmehnila. Gre pa za drugo stvar, namreč v projektu sprejema OPPN je suhi zadrževalnik oziroma obremenilnik, ki bo obremenil z kanalom reko Mislinjo. Vsi strokovnjaki za vodo, temeljito je poslušal vsakega, so razlagali, da je najhujše in najslabše vodo kanalizirati čim prej, ampak morajo špico poplavnega vala zadrževati, razširiti na več ur in potem bodo zavarovani vsi. Tako pa zavaruješ sebe, obremeniš drugega. Druga stvar na katero je že kolega svetnik Vinko Vrčkovnik opozoril na prejšnji izredni seji je ta, da so s tem potokom ogroženi prebivalci višje od načrtovanega suhega zadrževalnika. Predlagal je, da bi bilo treba tehtno še enkrat premisliti o teh ukrepih, kajti stroka je zdaj določena mnenja in priporočila spremenila. Torej ta obremenilnik odpade. Menil je, da bi ga vsak strokovnjak odsvetoval in predlaga, ker bo tudi tretja razvojna os bistveno spremenila vodno dinamiko, da bi se usklajeno to reševalo. Še enkrat naj se recenzira po njegovem laičnem mnenju, pa tudi mnenju strokovnjaka, ki ga je vprašal, zgrešen projekt. Najslabši je to kar opozarja g. Pipenbaher, da bodo delali hitro in narobe.

Odgovor:

Glede razbremenilnika čakamo na drugo mnenje od vodarjev, tako da vodarji zdaj to opazujejo in  dajejo svoja mnenja glede tega razbremenilnika. Postopkov je bilo že veliko, upošteva pa se gradnja tretje razvojne osi, južne obvoznice in pa razbremenilnika v istih mnenjih.

Vprašanje:

Sonja Stradovnik je omenila, da abonma za stanovalce Glavnega trga znaša 15 eur za avtomobil.  Vprašala je zakaj pod temi pogoji  oziroma ceno niso vključene tudi Cankarjeva ulica, Ozka ulica in Meškova ulica, skratka stranske ulice.  

Odgovor:

Cena abonmaja za stanovalce v višini 15 EUR letno velja za vse stanovalce, ki živijo na območjih II. in III. cone (ti območji sta Meškova ulica in Ozka ulica) in za stanovalce Glavnega trga, ki parkirajo na območju II. cone. Stanovalci Glavnega trga, ki parkirajo na parkiriščih na območju I. cone, pa abonmaje pridobijo po ceni 100 EUR na leto.

Stanovalci Cankarjeve ulice živijo na območju, kjer je vzpostavljeno območje za pešce, zato do abonmaja za stanovalce niso upravičeni. Za razliko od ostalih stanovalcev imajo stanovalci Cankarjeve v bližini možnost brezplačnega parkiranja (ob Suhodolnici pod Rotenturnom).

Objavljeno:2023-10-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 5.7. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 5.7. 2023
Vprašanje:

- Anton Garb je dejal, da občane zanima ali je kakšna možnost, da bi Aqvabus vozil iz posameznih krajev bolj pogosto in ne samo enkrat na teden.

Odgovor:

Strokovne službe so pripravile najbolj optimalno število prevozov, seveda pa vsak dodaten prevoz pomeni tudi višje stroške. Aqvabus ni namenjen prostemu transportu, ampak je namenjen  temu, da omogočimo otrokom prihod na bazen enkrat tedensko. V kolikor bi želeli organizirati več prevozov, morajo v proračunu zagotoviti višja finančna sredstva.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s pridobivanjem dokumentacije in z nadaljevanjem izgradnje četrtega kraka na krožnem krožišču v Šmartnem. Krajani Šmartna pričakujejo, da se naslednje leto v spomladanskih mesecih ta projekt konča.

Odgovor:

Strokovne službe so uspele najti še zadnjega lastnika, s katerim se še dogovarjamo za ceno zemljišča. Takoj, ko bo le-ta usklajena in bo z njim podpisana pogodba, lahko pričnejo z izvajanjem investicije.

Vprašanje:

- Boris Raj, mag. je dejal, da že kar nekaj časa opazuje in dobiva tudi pripombe nezadovoljstva občank in občanov glede urejenosti prometa na območju mestne tržnice. Tu je lokalna skupnost uredila vso infrastrukturo, uredila tudi ustrezne zapore v smislu okrasnih in tudi učinkovitih stebrov, vendar so se posamezniki znašli in so enega teh stebrov polomili. Nekaj časa je bil polomljen, zdaj so ga odstranili in nekateri mislijo, da je to prosta cona za prevoz raznoraznih stvari.  Pozval je lokalno skupnost, še zlasti pa redarsko službo, da čim prej uredi sistem na tržnici in naj bo dovoljen dovoz le vozilom, ki imajo dostavo, ostali pa naj se ne vozijo pred vrata.

Podoben odnos do nove infrastrukture v mestnem jedru je tudi na Vorančevem trgu, kjer vsake toliko časa vidi, da so ti stebri poviti. Tudi tu je pozval tiste, ki nadzirajo stanje teh objektov, da uredijo kar je uničeno in tudi poostrijo nadzor na tem območju.

Odgovor:

Potopni valji bodo aktivirani predvidoma 17. julija 2023. To pomeni, da na tržnico brez daljinca in dovolilnice ne bo možno dostopati, tudi ne na Cankarjevo in Ozko ulico. Na Mestni občini Slovenj Gradec pa pozivamo vse voznike, da spoštujejo prometno signalizacijo.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil, da je na eni prejšnjih sej podal pobudo glede obnove stopnišča pri Nama Novi. Lastnik ga je obvestil, da je to zdaj realizirano, istočasno pa je podal pobudo, da se čim prej uredi in asfaltira makadam pred zimskim vrtom.

Odgovor:

Makadam pred zimskim vrtom bo asfaltiran do konca meseca julija, saj se investicija izvaja v sklopu ureditve kolesarskih stez.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil, da se je pred tremi tedni udeležil pohoda po soteski Kaštel in je bil neprijetno presenečen. Pot je zelo neurejena, nič ni pokošeno. Na tej poti je bilo kar nekaj obiskovalcev  in so zelo negodovali in izražali nezadovoljstvo. Predlagal je, da se sestanejo vsi akterji in se dogovorijo kako bodo uredili in vzdrževali to pot.  

Odgovor:

O slabem stanju soteste Kaštel smo obvestili TD Slovenj Gradec, ki so nam odgovorili, da je bila soteska Kaštel pokošena in urejena konec meseca junija 2023 in tudi sicer TD Slovenj Gradec to pot redno vzdržuje in ureja.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil še tretjo razvojno os in in pripomnil, da gradnja poteka zelo intenzivno. Krajani Raduš so danes našteli veliko število tovornjakov, ki vozijo po teh lokalnih cestah in seveda s tem je vidno, da se dela polno izvajajo in to je tudi pohvalno. Vprašanje pa je, kakšen je dogovor Mestne občine Slovenj Gradec z DARS-om glede odškodnine uporabe lokalnih cest pri tej intenzivni gradnji oziroma ali si lahko obetajo po končani gradnji tretje razvojne osi celovito obnovo lokalne ceste.

Odgovor:

Zaradi gradnje tretje razvojne osi Mestna občina Slovenj Gradec ne prejema odškodnine za uporabo lokalnih cest. Podali pa smo soglasje za uporabo teh cest. Zagotovo pa bodo morali po končani investiciji urediti tudi lokalne ceste, če bodo uničene.

Vprašanje:

- Simon Smolar je povedal, da je v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 16. 6. 2023, objavljen Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja SG-48 in SG-52-del). Zasledil je kar nekaj nepravilnosti. V 2. členu, ki govori o območju in predmetu načrtovanja je v besedi zapisana lokacija območja SG 48 in SG 52, da se ti dve območji nahajata na vzhodni strani ceste G14, gledano iz smeri Dravograd Slovenj Gradec. Vendar to ne drži, ti dve enoti se nahajata na zahodni strani ceste G1 4.

Nadaje je v 3. členu (način pridobitve strokovnih rešitev) zapisano: “Določila iz pripravljenega OPN za EUP SG-48 SG-51, SG-52-del bodo predstavljajo podlago za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.” Ta stavek je v prvi vrsti napisan dvoumno, saj se ne ve ali govori o sedanjosti ali o prihodnosti. Ob tem navedenem stavku pa naj poudari dvoje. Prvič navedeno je novo območje SG-51, ki ni navedeno v začetnem besedilu sklepa, ki govori o območjih urejanja prostora. To območje sploh ni zajeto v sklepnem tekstilnem delu, zato je ta sklep po njegovem mnenju neveljaven kot uradni sklep, saj se v samem besedilu pojavi novo območje SG-51. Drugič to območje SG-51 ni komunalno infrastrukturno urejeno in kolikor mu je znano, za to območje občina ni prijela evropskih sredstev. Zato tolmačenje potrebe, da se zaradi tega mora to območje tudi upoštevati v pripravi projektne dokumentacije, ne zdrži. Navedeno je tudi: “V sklopu izdelave  SD OPN 3 so bile s prostorske ureditve EUP SG-48 in SG-52-del že usklajene z nosilci urejanja prostora” Iz tega je razvidno, da območje SG-51 ni bilo uskaljeno z nosilci urejanja prostora, pa vendar je v 2. členu to območje navedeno kot območje za pridobitev podlage gradbenega dovoljenja. Prav tako je tudi v 8. členu spet navedena enota urejanja prostora in med njimi tudi SG-51. Kot že rečeno, se v tem dokumentu pojavlja tudi v tekstualnem delu območje SG-51, ki ni zapisan v sklepnem tekstualnem delu, napaka pri lokacijskem opisu območja SG-48 in SG-52, kot tudi slovnične napake v 3. členu. Zato menim, da je tak sklep neveljaven.

Ker prihaja do očitnih neskladij dokumenta, daje pobudo Statutarno pravni komisiji in pravnim službam Mestne občine Slovenj Gradec, da ta sklep, ki je bil izdan v uradnem listu, podpisnik pa je župan Mestne občine Slovenj Gradec,  pregleda in ga v primeru potrditve omenjenih napak označi za ničnega oziroma neveljavnega za Mestno občino Slovenj Gradec. Strokovne službe prosi za pojasnila, kako je mogoče, da se tako velike napake pojavljajo v dokumentaciji, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Območje SG-51 je na desni strani glavne ceste smer Slovenj Gradec Dravograd. Krajani pozidavi tega območja nasprotujejo in spomnil je še to, da je župan na razširjeni 17. seji Vaške skupnosti Pameče Troblje ustno zagotovil, da dokler bo on župan, se na desno stran ne bo posegalo. Podpisnik tega dokumenta v uradnem listu pa je župan Tilen Klugler. Prosil je za pojasnila.

 

Odgovor:
  • Odgovor - vezan na pripombo k 2. členu:

V navedbi lokacije piše, da se območji nahajata na vzhodni strani ceste G14, gledano iz smeri Dravograd Slovenj Gradec. Sklep bomo popravili, čeprav je nedvoumno v sklepu tudi napisano, da območje obsega enoti SG-48 in SG-52-del, ki sta v grafičnem delu OPN in v strokovnih podlagah osnutka OPPN jasno postavljeni v prostor.

 

  • Odgovor - vezan na pripombo k 3. členu: zapis »predstavljajo« ali »bodo predstavljale« ni bistven. Ker se lahko uporabi sedanjik ali prihodnjik in ker dejansko gre za ureditev, ki je v fazi komunalne opreme že izvedena in ki se bo v fazi gradnje posameznih stavb šele izvedla.

EUP SG-51 ni predmet obravnave predmetnega OPPN, to pomeni, da se z OPPN ureja samo del območja, za katerega je v OPN predvidena izdelava OPPN. Torej SG-51 ni predmet obdelave v tem OPPN! 3. člen ima naslov »način pridobitve strokovnih rešitev« in razlaga, da se tudi s postopkom  SDOPN3 ureja območje, ki ga obravnava OPPN.

SDOPN3 obravnava širše območje kot  OPPN in vključuje tudi EUP SG-51!

 

  • Nadaljnje pripombe vezane na EUP SG-51 glede na prejšnji odgovor niso upravičene. 8. člen se nedvoumno in jasno nanaša na navedbo strokovnih podlag v sklopu SDOPN3, ki obravnavajo širše območje – tudi SG-51 in se uporabijo za pripravo OPPN v obsegu, ki je vezan na mejo območja OPPN (SG-52-del in SG-48).

 

Na oddelku za okolje in prostor prosimo, da za morebitna nerazumevanja predhodno kontaktirate oddelek oz. še prej dokument, ki ga komentirate, res temeljito preberete. Zaradi preobilice dela, kratkih rokov in zahtevnosti zadev, ki jih rešujemo, nam pisne razlage dodatno jemljejo čas, za kar trpijo vsi ostali postopki.

 

OPPN, katerega postopek se je pričel s sklepom (objava v Uradnem listu Rs, št. 64/2023) torej ne posega na SG-51, kar je razvidno tudi iz gradiva, ki je objavljen na spletni strani MOSG. Na kartah je meja območja jasno, nedvoumno prikazana.

Vprašanje:

- Simon Smolar je dejal, da je na vprašanje prejšnje seje do kdaj lahko zaprosi po dodatnih pojasnilih glede pripomb in pobud druge javne razgrnitev SD OPN 3,  dobil odgovor.: “Zakon, ki je podlaga za sprejem SD OPN3 ne predvideva vlaganj zahtev po dodatnih obrazložitvah na županova sprejeta stališča do pripomb in predlogov”. Želel je obrazložitev tega in odgovor, kje je ta zakon zapisan, da daje takšno moč županu. Namreč kako je možno, da je župan tisti, ki zavzame stališče do pripomb in predlogov, ne pa projektna skupina z upoštevanjem zakonodaje. Pri tem je navedel, da je izpostavil problematiko podtalnic, strokovne službe pa so mu odgovorile z grafičnim prikazom poplavnih območjih, 100-letnih, 300-letnih in 500-letnih vod za reko Mislinjo. Izpostavil je svetlobno  onesnaženost in želi obrazložite kako so v SD OPN 3 upoštevali 5. člen  ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Vprašal je ali bo mejna vrednost presežena ali ne. Govori o javni razsvetljavi, ki bo v lasti občine ter kje v SD OPN 3 so ti izračuni navedeni. 

Odgovor:

Skladno z 1. členom Statuta MOSG (Uradni list 91/2020-UPB-3) občino predstavlja in zastopa župan in ne občinski svet. Podrobne pristojnosti župana so določene še v 30. členu Statuta.

 

ZPNačrt  jasno definira vlogo občine (pristojnost župana) in vlogo občinskega sveta – občina (župan) predloži občinskemu svetu usklajen predlog v sprejem.

 

Nadalje je v 50. členu (sodelovanje javnosti- vključuje tudi svetnike) tudi nedvoumno zapisano, da občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Vlagatelje pripomb in predlogov mora občina pisno seznaniti s svojimi stališči glede pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne razgrnitve.

V sladu z 51. členom ZPNačrt občina pripravi predlog občinskega prostorskega načrta na podlagi stališč do pripomb ter predlogov javnosti iz prejšnjega člena in ga pošlje ministrstvu, ki ga nemudoma, najkasneje pa v sedmih dneh, posreduje nosilcem urejanja prostora, da v 21 dneh dajo mnenje, ali predlog občinskega prostorskega načrta upošteva njihove smernice.

Iz zgoraj zapisanih določil zakona, je jasno, da le ta ne predvideva izdajanje dodatnih pojasnil glede pripomb in pobud, temveč se na podagi sprejetih stališč do pripomb oblikuje predlog, ki se posreduje NUP da podajo druga mnenja.

 

Ponovno pojasnjujem tudi odgovor oziroma pojasnilo, da pri sprejemanju SDOPN3 gre za sprejem prostorskega akta in ne izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objekta, kjer je potrebno poleg ostalih določil še posebej izkazati izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev za objekte. Temu primerna je tudi vsebina (tudi to natančno določa pravilnik). To kar se zahteva glede razsvetljave cest – svetlobnega onesnaževanja … je predmet DGD dokumentacije in ne PIA, kar smo v prejšnjem odgovoru tudi že pojasnili.

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da se danes ne bi oglašal, če bi mestni časopis bil takšen, kot je bil ob ustanovitvi. Takrat je bilo možno vanj napisati mnenje, ali komentar in je bilo objavljeno, Ker to ni več možno, pač mora to povedati danes. Gre pa za komentar oziroma izsledke ankete, ki je bila objavljaja v tem glasilu. Sam meni, da anketam ne velja brezpogojno zaupati, še posebej, če je uporabljena neustrezna metoda in so vprašanja zastavljena pač tako, da zavajajo. Predvsem, če je o temi o kateri sprašujejo, premalo objektivnih informacij. Vse to velja za omenjeno anketo. Prvo vprašanje v anketi je bilo “V kolikšni meri podpirate južno obvoznico?”. Menil je, da je vprašanje preveč splošno. Kljub temu jih je komaj 57 % menilo, da je južna obvoznica nujna. Mestni občini Slovenj Gradec bi moralo biti jasno, da v štirjih letih umeščanja obvoznice ni bilo glavno vprašanje obvoznica, da ali ne, pač pa neustreznost predlagane trase. Na splošno vprašanje so akentiranci v večini  odgovorili pritrdilno. O konkretnih izbirah pa niso imeli možnosti izrekanja, če pa bi jim zastavili takšno vprašanje, bi imeli težave, saj so zaradi izjemno slabe ali enostranske informiranosti Iz občinskih in drugih medijev slišali le to. Obvoznica je nujna in da je zanjo možna le tista trasa, ki jo predlaga trenutno občinsko vodstvo. Občani pa ne vedo, da je mogoče izbrati tudi drugo traso, ki pa ni problematična. Drugo vprašanje se začne z motoričnim zavajanjem: “Z izgradnjo  tretje razvojne osi se bo občutno povečalo število vozil na vstopno mesto.” To je neresno. Hitra cesta se bo v prvi etapi, ki bo končana 2028, priključila na sedanjo cesto bližje Šmartnu kot Slovenj Gradcu. Prevzela bo del prometa, ki sedaj poteka po cesti Slovenj Gradec-Velenje. Ti dve cesti bosta prevzeli promet, ki poteka po eni cesti, torej je govorjenje naših politikov o prometnem kolapsu neutemeljeno. Hitra cesta bo žal postopoma res privabila dodaten promet, vendar bo do takrat, recimo čez 10 let, zgrajena celotna tretja os. Iz prometnih študij, ki jih občinsko vodstvo ne želi predstaviti javnosti, se bo takrat promet na cesti iz Kotelj drastično zmanjšal, zato ne bo povzročal težav na Podgorski in Celjski cesti. Torej na podlagi zgoraj opisanega zavajanja so sledila vprašanja oziroma vsiljeni odgovori. Ne bo jih ponavljal, ne bo jih navajal, morda samo vprašanje oziroma trditvi, ki jih anketa polaga v glavo anketirancev o vplivu nove ceste na prehransko samooskrbo in o tem, ali so zemljišča, ki jih cesta uniči, neobhodna za samooskrbo. Takšna vprašanja so nedopustna, kajti naloga ohranjanja rodovitnih površin je kategorični imperativ. To pomeni, da o tem ni dopustno dvomiti ali imeti pomisleke. Tisti, ki načrtujejo cesto na najboljših zemljiščih in vsiljujejo ljudem pomisleke proti varovanju kmetijskih površin, ravnajo najmanj nezakonito, njihova načela pa sodijo na smetišče zgodovine. In še zadnja neumnost, ki jo anketa ponuja občanom v izrekanju za zagotovitev zdravega življenja v mestu, da je potrebno čim več prostora preusmeriti na obvozne ceste. Sam sestavljalce anket sprašuje kako si predstavljajo delovanje mesta in mestnih servisov kot so šolstvo, zdravstvo, uprave, gostinstva, gospodarskih dejavnosti in nenazadnje bivanja, če ti servisi in ponudba mesta ne bi bili dostopni. Več kot jasno je, da nastane promet v mestu ravno zaradi prej naštetega. Spraševal se je kako bodo vse preusmerili na obvoznice, koliko jih še tu v Rotenturnu načrtujejo. Podžupan dr. Pungartnik seveda meni, da je zadnji čas, da zgradijo mestni obroč, saj jih ima London menda že osem. Torej nekdo bo rekel, kaj je moje vprašanje tukaj ali pa kaj je pobuda. Vprašal je zakaj tako neumestno trošijo proračunska sredstva za anketo, ki ni povedala nič. Predlagal je, da takšnih anket bodoče ne ponavljajo več. 

Odgovor:

Rubrika pisma bralcev je v pristojnosti odgovorne urednice in pa uredniškega odbora in ne župana, mestnega sveta ali mestne občine. Vendar se na mestni občine strinjamo z uredniško politiko, da v tem časopisu ni rubrike pisma bralcev. Sglasnik ni časopis, kjer bo vsak kazal svoje mišice oziroma dajal drugega v nič. To je informator, s katerim želimo informirati kaj se v mestni občini dogaja. To je časopis, ki ga izdaja in financira Mestna občina Slovenj Gradec. V njem se imajo možnost predstaviti vsa društva in posamezniki ter verjamemo, da bo takšna tudi politika novega uredniškega odbora. Na mestni občini smo zelo zadovoljni s to anketo. Seveda pa nekaterim posameznikom rezultat ni všeč, predvsem v tem smislu, da večina slovenjgradčanov razmišlja popolnoma enako, kot razmišljamo tudi na mestni občine. Peščica občanov se ne more strinjati s to anketo. V anketi je bilo natančno postavljeno vprašanje, ali podpirate južno obvoznico od pokopališča mimo toplarne do priključka na Celjsko cesto in s tem nismo zavajali nobenega. Točno se ve o kateri trasi govorimo in 80 %  vprašanih jo je podprlo. Seveda to nam daje potrditev, da, je pravi postopek in da peljemo to naprej, absolutno pa delamo vse v skladu z zakonodajo.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal glede bankin na novih kolesarskih poteh in opozoril, da na nekaterih odsekih te še niso urejene. Med Strnadovo ulico in Gozdno potjo še nekaj dni nazaj niso bile, zato se po njegovem mnenju postavlja določeno tveganje za padce in poškodbe na javni površini. Predlagal je, da se bankine čim prej uredijo.

 

Odgovor:

Projekt izgradnje kolesarskih stez še ni končan in ko bo, bodo urejene tudi bankine.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kakšne so bile ugotovitve v zvezi z novo zgrajeno grbinasto cesto med Prvo OŠ in Toplarno na Štibuhu. Ali je to cestišče izdelano v skladu z vsemi predpisi ter zakonsko opredeljenimi standardi oziroma znotraj teh standardov? Ali je bila v zvezi s tem podana kakršnakoli reklamacija s strani mestne občine? Sicer ni strokovnjak za to področje, ampak vseeno se mu dozdeva, da je vožnja po tej cesti preveč poskakujoča.

Odgovor:

Dne 24.6.2023 smo prejeli Izvedensko mnenje – ustreznost izvedene asfaltne površine, katerega je izdelal Slavko Bunderla s.p. (izvedeništvo, cenilstvo, svetovanje), Zlatiborska ul. 2, 2000 Maribor.

Mejne vrednosti za ugotavljanje neravnin (dopustno odstopanje) znaša pri novogradnjah na obrabni plasti 8 mm, skrajna neravnina (mejno odstopanje) pa znaša na obravnavanih odsekih do 10 mm.  Manjvrednosti zaradi nekvalitetno izvedenih del se torej izračunava za odstopanja, ki presegajo dopustna odstopanja ter so nižja od mejnih vrednosti odstopanja. V kolikor je odstopanje večje kot znaša mejno odstopanje se obseg tako izvedenih del ovrednoti kot da je brez vrednosti. V našem primeru to pomeni, da del površine na katerem je posedek večji od 1 cm ne šteje v obseg izvedenih del. Zahteva po izvedbi sanacije v celotni širini in dolžini cestišča je po izvedenem ogledu kvalitete izvedenih del pretirana, neutemeljena in pomeni očitno odstopanje od Pravil stroke.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal še kakšen je status novo urejenih stranskih ulic v neposredni bližini mestnega jedra, ki so se intenzivno urejale zadnje leto. Ali so bile s strani mestne občine te ulice že prevzete oziroma kakšno je trenutno stanje odprave napak, ki so bile ugotovljene tekom gradnje.

Odgovor:

Projekt je v zaključni fazi, kmalu bodo odpravljene vse napake in opravljen bo tudi prevzem.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je glede razprave svetnika Janeza Potočnika najprej predlagal, da civilna iniciativa začne ravnati skladno s svojimi mnenji, ki jih spreminja iz meseca v mesec. Nadalje je predlagal, da se zapeljejo v Radlje ob Dravi in si ogledajo obvoznico. Predlagal je tudi, da sami pripravijo anketo, ki bo zadovoljila to manjšino nasproti 17. tisoč občanom.

Odgovor:
Objavljeno:2023-08-06T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

8. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 14. 6. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 8. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 14. 6. 2023
Vprašanje:

Boris Raj je vprašal kdo je upravljalec vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec oziroma v mestu Slovenj Gradec, natančno na Tomšičevi ulici ob Homšnici. Tam je zdaj en kup negodovanj s strani občank in občanov, ki bivajo v soseski, da se nekontrolirano ustvarjajo neka družabna srečanja, da se nekontrolirano delajo neke notranje poti in motijo prebivalke in prebivalce. Predlagal je, da odgovorna služba opravi ogled in analizo stanja in zagotovi, da ta dejavnost poteka, da ne bo motila ostalih.

Odgovor:

Področje vrtičkov je prevzelo Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o., vsekakor pa bomo na teh območjih poostrili inšpekcijski nadzor, ki bo ugotovil,  če prihaja do kršitev.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil Celjsko cesto, kjer je nova kolesarska pot in semaforizirano križišče pri PC Katica. Ta semafor ima drugačen sistem odpiranja zelene luči za pešce oziroma kolesarje, kar je sicer sistemsko vedno tako, da je razlika v času, ampak tokrat je ta razlika v času tako velika,  da kolesarji čez križišče še ujamejo interval, pešci pa vzporedno z Celjsko cesto ta interval težko ujamejo. Predlagal je, da pristojna služba, ki uravnava delovanje semaforjev, ta čas sinhronizira na način, da lahko čez prehod pridejo tudi pešci, še posebej starejše osebe.

Odgovor:

Delovanje semaforjev je urejeno preko semaforskih krmilnih diagramov, katere izdeluje pooblaščeno podjetje Asist d.o.o. na podlagi števnih podatkov v križišču. Pred vgradno krmilnega programa gredo le ti v potrditev na DRSI. Krmilni programi so programirani tako, da imajo vgrajene varovalne čase, kar pomeni, da mora pešec ko prečka prehod varno priti na drugo stran, ker se vozilu na stranski strani z zamikom oz. z upoštevanjem varovalnega časa prižge zelena luč. V primeru, da je pešec še na prehodu za pešce in se mu je pri prečkanju prižgala rdeča luč ima prednost pred vozilom, ki je na stranski smeri, ko se mu je prižgala zelena luč.  Bodo pa za to križišče izdelani novi krmilni programi po rekonstrukciji križišča.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil polivanje gnojevke. Ta problem se pojavlja že dolga leta in v zvezi s tem se je ponovno nanj obrnila skupina krajanov iz Šmarna. Vsi poznajo zakonodajo kdaj lahko kmetje polivajo gnojevko, vendar je največji problem ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko je večina občanov doma in se tudi družijo s prijatelji. Zaveda se, da je to zelo nehvaležna tema tako do kmetov kot tudi do krajanov. Sam ne kritizira kmetov, vseeno pa bi to morali nekako urediti s predpisom. Vprašal je ali je možno, da mestna občina sprejme predpis vsaj za sobote, nedelje in praznike. Ta problem se pojavlja po celotni mestni občini.

Odgovor:

Zakonodaja določa kdaj lahko kmetje polivajo gnojevko in so občine pri tem nemočne. V zvezi s tem občina težko predpiše svoja določila, bodo pa strokovne službe ponovno preverile, če so kakršnekoli možnosti.   

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je dne 6. junija 2023, prejel pisne obrazložitve oziroma seznanitev do pripomb in predlogov podanih v sklopu druge javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG. Z nekaterimi seznanitvami oziroma odgovori resnično ni zadovoljen. Zato ga zanima do kdaj lahko odda pisno zahtevo po dodatnih obrazložitvah. Pri tem je opisal en primer. Pod točko 6 je zapisal, da nikjer v strokovnih podlagah ni zasledil študije o svetlobni onesnaženosti za Pameče in vplivov izgradnje industrijske cone na povečanje le-tega. Zanima ga tudi za koliko procentov se bo povečala svetlobna onesnaženost. Bila je podana obrazložitev, da se pri načrtovanju in izgradnji razsvetljave morajo upoštevati predpisi s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Sam ve, da je potrebno upoštevati zakone, zato ga zanima za koliko procentov se bo povečala ta onesnaženost, saj bi te podatke na Mestni občini Slovenj Gradec morali imeti, ker to določa zakon. Prosim je, da se mu te podatke in izračune tudi posreduje.

Odgovor:

Zakon, ki je podlaga za sprejem SDOPN3 ne predvideva vlaganj zahtev po dodatnih obrazložitvah na županova sprejeta stališča do pripomb in predlogov.

Kljub temu pa vam na vaše izpostavljeno vprašanje pojasnjujemo, da v sklopu SDOPN3 sprejemamo tudi podrobnejše PIP-e za poslovno in industrijsko cono v Pamečah, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, na osnovi katere bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Kar pomeni, da bo izdelovalec projektne dokumentacije, glede na določila, ki jih vsebuje PIP, v sklopu izdelave le te, moral upoštevati veljavno zakonodajo na tem področju, torej Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2) in temu primerno tudi projektirati. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja bo Upravna enota vsekakor preverila ali so bili izpolnjeni pogoji in le če so bili, bo lahko izdala gradbeno dovoljenje.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil, ker je letos veliko dežja, da so se ponekod pojavile močne poškodbe cestišč, udarne jame tako na samem cestišču kot tudi na robovih cestišč. Te poškodbe je javil na Komunalo in naslednji dan so te jame zapolnili, ob enem je pozval tudi krajane naj mu povedo, če so še kje take težave. Bilo je podanih veliko posnetkov in podatkov, kje so ti problemi. Sicer je ta problem izpostavil že na Komunali in ga bo še tu, da je na cesti Pameče-Trbonje, poleg udarnih jam, prišlo do udora bankine, kar pa je zelo nevarno za voznike. Predlagal je, da se le ta sanira.

Opazil pa je, da je Komunala te udarne jame zakrpala z suhim asfaltom. Le-te so zgolj potlačili, niso pa jih steptali z vibracijsko ploščo. Zato se to polnilo, ki je bilo v udarni jami, že sedaj lušči iz samega cestišča. Tako, da to dolgo ne bo držalo. Predlagal je, da se te stvari delajo tako kot treba, da bi bilo to bolj dolgotrajno sanirano.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Ceste vzdržujemo skladno s planom vzdrževanja. Seveda pa je potrebno vzdrževanje prilagoditi tudi glede na trenutno stanje na cestah. Ko je že v vprašanju ugotovljeno se odzovemo tudi na pripombe s terena. Kar se tiče večjih posegov na cestah, le te predhodno uskladimo z občino, saj so takšne sanacije povezane tudi z večjimi stroški. S suhim asfaltom krpamo manjše udarne jame katere ročno utrdimo, dodatno se utrdijo ob prometu. Krpanje udarnih jam s suhim asfaltom je namenjeno kratkoročni rešitvi, za dolgotrajno sanacijo je potrebna izvedba s klasičnim asfaltiranjem, vključno s predhodno pripravo terena.

Vprašanje:

Marija Popič je podala pobudo tako svetnica in svetnikom kot drugim občankam in občanom, da za praznik Dan državnosti 25. junija, izobesijo zastavo na svojih domovih.

Odgovor:

Pridružujemo se predlogu svetnice in se strinjamo, da moramo čim bolj ponosno izobesiti slovensko zastavo. Državljani moramo biti ponosni, da živimo v mladi in samostojni državi ter govorimo svoj jezik.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je opozorila, da se gozd, ki meji na Strnadovo ulico, vidno redči in vprašala kaj se v bistvu dogaja, kakšen je razlog za to.

Odgovor:

Odgovor podal Zavod za gozdove, Območna enota Slovenj Gradec:

Pri pregledu gozda je revirni gozdar ugotovil, da sta lastnika parcele v spomladanskem času brez ustreznega dovoljenja skrčila gozd in površino posejala z travo. Gre za cca 0.25 ha gozdne površine, kjer so bila v lanskem letu posekana robna drevesa zaradi vpliva drevja na sosedovo parcelo, zaradi vetroloma v jeseni 2022 in zaradi ogrožanja objektov na parceli. Omenjena površina je bila močno porasla z zeliščnimi in grmovnim slojem. Strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenj Gradec je lastnikoma predlagala, da na razgaljeni površini obnovita gozd s sadnjo. Ker za omenjeno površino gozdne parcele ni bila izdana odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene, je bilo za nedovoljeno poseganje v gozd javljeno tudi gozdarski inšpekciji.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo priporočila občinam za pripravo odloka o urejanju naselij in krajine. Vsi vedo, da podobo mesta in krajev, pa tudi podeželja, po celotni občini vse bolj kazijo ruševine, podrtije, neskladne in iznakažene hiše, zapuščena zemljišča, odlagališča itd.. Nadalje tudi vsiljivi oglaševalski objekti, kričeče barve fasad, divja zaraščanja in slabo vzdrževanje zelenja. Občine imajo po zadnjem Zurepu možnost sprejeti takšen odlok, zanimivo pa je, da sta v Sloveniji menda samo dve občini pristopili k pripravi takšnega odloka. Pogosto se ukvarjamo s tovrstnimi problemi, vendar so pogosto nemočni. Ne morejo niti sredi mesta lastniku naložiti, da uredi fasado svoje hiše. Če bi pristopili k pripravi kvalitetnega odloka s tega področja, bi imeli tudi vzvode, da sankcionirajo, predpišejo in predlagamo izboljšave na tem področju. Seveda bi morali ob občinskih strokovnih službah k sodelovanju povabiti kakšnega zanesenjaka s tega področja. Predlagal je, da se začnejo o tem pogovarjati, pripravijo predlog odloka in ga v doglednem času tudi sprejmejo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo proučile kakšne so možnosti priprave tovrstnega odloka.

Vprašanje:

Blaž Kamnik je najprej izrekel pohvalo, da so v Pamečah očistili ekološke otoke, na kar so opozorili na prejšnji seji mestnega sveta.  Hkrati je pozval vse uporabnike ekoloških otokov, da tja odlagajo kar je dovoljeno.

- Nadalje pa je dejal, da so se nanj obrnili lastniki na številkah Pameče 17 in 19, kjer so ob zadnjem nalivu posredovali gasilci zaradi zalivanja kletnih prostorov. Te zalije ob vsakem večjem nalivu, problem je pa v tem, da se dejansko ta cesta poseda. Pred časom so že imeli razgovore z mestno občino, da bi naj to cesto sanirali, ker res visi in povzroča težave z vodo ter uničuje lastnino. Vprašal je kako daleč je s to zadevo.

Odgovor:

Strokovne službe so z omenjenim problemom seznanjene in že v kratkem bodo pričeli s sanacijo.

Vprašanje:

Sonja Stradovnik je omenila, da v Cankarjevi ulici, kjer je ekološki otok, pobira smeti Kocerod. Rekli so, da imajo s strani mestne občine direktivo, da lahko pobirajo z manjšim vozilom zaradi na novo položenih betonskih plošč, ki zaradi prevelike obremenitve lahko spokajo. Vprašala je zakaj pa še zmeraj veliki težki tovornjaki dostavljajo robo v trgovine kot so NKD, La skarpa in Mladinska knjiga, saj imajo dostop z mestnega jedra. Smiselno bi bilo, da na Cankarjevi ulici postavijo prometni znak in trajno prepovejo vožnjo za večja tovorna vozila.

Odgovor:

Za celotno območje mestnega jedra je postavljena prometna signalizacija z omejitvijo tovornega prometa dovoljeno za dostavo. Za Šolsko ulico in Cankarjevo ulico je prav tako postavljena prometna signalizacija, ki prepoveduje vožnjo tovornim vozilom, ki jo bomo dopolnili z omejitvijo skupne mase na 7,5 t. Postavljena pa je že dodatna omejitev z dopolnilno signalizacijo,  da je dostava dovoljena med 5:00 uro in 9:00 uro. Nadzor na spoštovanjem skupne mase in osne obremenitve tovornih vozil izvaja Policija in Občinsko redarstvo.

Mladinka knjiga, LaScarpa, Steklarstvo Vitko, Perger in še kdo imajo dostavo preko Šolske ulice in Cankarjeve ulice, ker imajo skladiščne prostore urejene iz zadnje strani, da dostave ne vršijo preko trgovin iz sprednje strani Glavnega trga. Dostava preko Glavnega trga je že tako ali tako moteča glede ostalih poslovnih prostorov, ker tovorna vozila stojijo na cesti in ovirajo promet. Vse navedene trgovine že skozi vršijo dostavo iz zadnje strani, Mladinska knjiga običajno enkrat tedensko. Po vsej verjetnosti pa njihovo tovorno vozilo presega dovoljeno maso. V preteklosti smo vso dostavo, ki se je vršila preko Glavnega trga poizkušali z različnimi ukrepi omejiti, da je tovornih vozil na Glavnem trgu čim manj.

Objavljeno:2023-07-03T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

7. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 5. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 7. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 5. 2023
Vprašanje:

Anton Garb je dejal, da občani sprašujejo kdaj se bodo začela graditi igral na Celjski cesti in kdaj se bo začela obnova železniškega mostu pri Sotočju.

Odgovor:

Postavitev igral na Celjski cesti se bodo izvedla v sklopu participativnega proračuna za leto 2023. Predviden rok izvedbe del je do konca meseca julija 2023.

V sklopu obnove mostu na Sotočju se bodo tudi v letošnjem letu, tako kot v lanskem letu, izvedla le najnujnejša dela.   

Vprašanje:

Gregor Raj je povedal, da je bila v Mestni četrti Štibuh izvedena obnova dela ulice ob Suhodolnici v dolžini 108 metrov. Dela so se začela lani avgusta in so bila končana po sedmih mesecih letos marca. Stanovalci so potrpežljivo sprejeli dejstvo, da se je investicija zavlekla, saj lani poleti in v jeseni pač ni bilo dovolj kapacitet, da bi se pravočasno izvedle vse odprte investicije. Tako so tudi z razumevanjem sprejeli premik končanja del od načrtovanega 15. novembra na 28. marec ko je bila ulica dokončno asfaltirana. Na žalost se zgodba z to obnovo ni končala, saj izvedba asfaltiranja milo rečeno ni ustrezna. Že na oko se vidi, prva deževja so pa to samo še potrdila, da odvajanje vode ni pravilno izvedeno in na tej novi cesti nastajajo ogromne luže. S strani predsednika MČ Štibuh je bilo večkrat zahtevano, da se ta problematika uredi, a še vedno ni urejena. Po mnogih ogledih in manjših poskusih sanacije se le prenaša odgovornost za slabo izvedbo med nadzorom, projektantom in izvajalcem. Stanovalci in tudi člani sveta MČ Štibuh so izredno razočarani na neodzivnost ustreznih služb. Menijo, da je potrebno investicijo izvesti tako, da bo odvodnjavanje ustrezno rešeno in da odgovornost za nastalo situacijo prevzame tisti, ki je za to slabo izvedbo odgovoren. V soboto so nameravali svečano odpreti to ulico in jo simbolično predati stanovalcem v uporabo, vendar tega seveda ne morejo storiti in bodo otvoritev morali izvesti,  ko bo zaključena tako, da bo stanovalcem in investitorju v ponos. Prosil je za pojasnilo kdaj in kako se bo občina lotila sanacije.

Odgovor:

Strokovne službe smo na vse nepravilnosti opozorile izvajalca, ki je obljubil, da bo saniral do načrtovane otvoritve. Izvajalec gradbenih del je nepravilnosti sicer odpravil v roku, ki je bil dogovorjen, vendar smo ponovno pri pregledu ugotovili, da izvedena dela niso bila ustrezno izvedena in s tem tudi ni bilo ustrezno urejeno odvodnjavanje. Ponovni rok za odpravo pomanjkljivosti je najkasneje do 23.6.2023.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik se je oglasila kot članica Komisije za kulturo. Za njimi sta prva dva sestanka, na katerem so opravili pregled prijavljenih projektov in razdelitev finančnih sredstev. Ob tem je potekala tudi razprava in tako predlagajo Mestni občini Slovenj Gradec, da bi v prihodnjih letih razmislili o povečanju finančnih sredstev za ta razpis, z namenom pritegniti še več kulturnih projektov, ki bodo pritegnili širše množice obiskovalcev. Torej Komisija za kulturo predlaga povečanje finančnih sredstev v znesku 30. tisoč eur, kot je bilo za ta razpis že načrtovano v preteklem letu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec v proračunu namenja finančna sredstva za različne dejavnosti in vsi bi jih želeli še več. V kolikor se bo pri pripravi proračuna ugotovilo, da je to možno, bodo za to področje namenili višja finančna sredstva oziroma, če bo tako odločil mestni svet.

Vprašanje:

jerneja Bošnik je prikimala Gregorju Raju, ki je izpostavil problem pri rekonstrukciji ceste ob Suhodolnici in se z njegovim razmišljanjem strinja. Vsekakor je potrebno vse napake, ki so se naredile, odpraviti. Je pa ob tem še enkrat opozorila in vprašala kako je z cesto na Štibuhu, se bo upoštevala reklamacija na izvedbo asfaltiranja. Še vedno manjka nekaj prometnih znakov, v naselju pred toplarno je bila prej omejitev 30 km na uro, ta znak so odstranili, novi še žal ni postavljen, torej manjka vertikalna signalizacija. Po nekaj pozivih se je postavil vsaj znak stop pri toplarni. Prav tako je z lastnikom enega zemljišča dogovorjeno, da se mu naredi ograja, nanjo že nekaj časa opozarja, pa še vedno niso uredili, kabel za kabelsko je položen kar ob tleh ob cestišču, tukaj bi se morala narediti neka trajna rešitev, tako pač ne more biti. Prosila je pristojne službe, da pridejo na Štibuh in opravijo temeljit pregled tako zasaditve zelenice, signalizacije, jaškov, asfalta, skratka vsega kar bi moralo biti, pa ni.

Odgovor:

Gozdna cesta na Štibuhu se je izvedla v sklopu izvajanja projekta Trajnostna mobilnost (izgradnja kolesark). Investicija iz strani naročnika še ni bila prevzeta, prav tako, še ni bil izveden interni tehnični pregled, saj mora biti v celoti izven sklop, ki obsega tudi območje Starega trga. Izvajalec del mora najkasneje do 30.06.2023 izdelati poročilo o ustreznosti položenega asfalta na Gozdni poti. Prometni znaki so že naročeni in se bodo v najkrajšem možnem času tudi postavili. Lesena ograja je že naročena, izvajalec se je že oglasil pri lastniku predmetnega zemljišča glede montaže. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da ga zanima ali se je saga okoli izgradnje dela kolesarke med Strnadovo ulico in Gozdno potjo že končala, če se je, kakšen je epilog. Kolikor namreč ve, tudi kolesarke spadajo med investicije, ki morajo biti zaključene v naslednjih dveh, treh mesecih.

Odgovor:

Kolesarsko stezo na omenjenem območju je možno umestiti, odločba, da je nepravilno umeščena, je bila odpravljena.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili s pohodnimi ploščami po celotnem centru mesta, ob dežju večje število plošč plava dobesedno in če kdo stopi nanjo, brizgne umazana voda v okolici najmanj enega metra vse naokoli, ob suhem vremenu pa le-te migljajo sem ter tja in se lahko kdo poškoduje.

Odgovor:

Poškodovane plošče po mestu so že popisane in jih bodo zamenjali v mesecu juniju. Tudi finančna sredstva v višini 10. tisoč eur, ki bodo potrebna za rekonstrukcijo, so že odobrena.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil gradnje po mestni občini brez pridobljene ustrezne dokumentacije. Ve, da to početje posameznikov ni ravno v neposredni domeni mestne občine. Pa vendarle se mu zdi, da je reakcija mestne občine v tem primeru napram tisti v zvezi s sadro, izjemno mlahava. Do sedaj je namreč od strokovnih služb prejel odgovore, da trenutno ne vedo v kaki fazi je inšpekcijski nadzor, o tem se bodo pozanimali in da se bo lastnike pozvalo k obrazložitvi njihovega početja, ali pa da občina ni pristojna in nima vzvodov za ukrepanje. Pa vendarle bi lahko storili več od tega. Ne bi se ponovno oglašal, če ne bi v soboto, ko sem je peljal mimo Koceroda, videl večji tovornjak znanega lokalnega gradbinca, ki je pripeljal ali odložil nekakšen material na zemljino območja v lasti VOC-a, za katerega so nazadnje dejali, da bodo lastnika, torej podjetje VOC, opozorili naj preneha z navažanjem oziroma utrjevanjem že tako nezakonito urzupiranega območja, ki je po namenski rabi namenjen izključno turistični dejavnosti. Ko se je čez nekaj ur peljal nazaj po isti cesti, je ponovno srečal isti tovornjak. Ne ve ali je cel dan dovažal material. Podobno stanje se je dogodilo tudi v Starem trgu in domneva, da tudi z izdelavo tega podesta oziroma utrjenega napisa za namen skladiščena, lastnik nima pridobljenih ustreznih dovoljenj. Če jih ima, se opravičuje za omembo. Vprašal je na kakšen način bo ali pa lahko občina zaščiti svoj interes v takih primerih, ko si lastniki zemljišč sami jemljejo pravico v svoje roke, ali resnično nimajo vzvodov s katerimi bi bilo mogoče takšno samovoljo nemudoma zaustaviti vsaj do pridobitve ustreznih pravnomočno pridobljenih dovoljenj in soglasij, ki so pravzaprav osnova in pogoj za pričetek tovrstnih del. Ali lahko občina v bodoče sploh prepreči takšne urzupacije prostora.

Odgovor:

Vsi se zavedamo gradenj na črno v Mestni  občini Slovenj Gradec, vendar lokalna skupnost ni pristojna za ukrepanje. Zato je pristojna državna gradbenega inšpekcija, kjer poskušamo pridobiti informacije kako daleč je s postopki, pa smo večinoma neuspešni.  

Mestna občina Slovenj Gradec je z namenom seznanitve o stanju zadev oziroma teku posameznih inšpekcijskih postopkov podala več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, čemer pristojni organ v dveh postopkih nelegalne gradnje kmetijskih objektov (sušilnic hmelja na območju k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu) ni dovolil vpogleda, v postopku nelegalne gradnje industrijskega objekta na območju Pod Gradom pa je bil vpogled v stanje postopka delno dovoljen, na način, da se je občina lahko seznanila o izdani odločbi, s katero je bila ugotovljena nelegalna gradnja ter o izdanih odločbah o prekrških in plačilnih nalogih, ki so bili izdani kršitelju. V slednjem primeru je občina Gradbeni in geodetski inšpekciji Inšpektorata RS za naravne vire in prostor večkrat podala tudi zahtevo za vstop občine kot stranskega udeleženca v inšpekcijskem, nakar je po 7 mesecih končno prejela odgovor, da lahko občina v okviru svoje zakonsko dodeljene pristojnosti sodeluje (le) kot mnenjedajalec v zvezi s posegi v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja oz. postopku legalizacije ter da je pristojni inšpektorat izdal že inšpekcijsko odločbo, s katero je ugotovil nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Izdana inšpekcijska odločba je že pravnomočna (kar je razvidno tudi z zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje v zemljiški knjigi), predmetna zadeva pa je po navedbah pristojne inšpekcije tudi že v izvršbi.

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je pred nekaj časa bila v VS Pameče Troblje organizirana čistilna akcija in, mora pohvaliti krajane, ker se jih je kar nekaj udeležilo in so skupaj pripomogli k čistejšemu okolju v njihovem kraju. Namen te akcije je pa tudi ozaveščanje mladih generacij za skrb k čistemu okolju. Vendar se je pred kratkim ponovno pojavila problematika ravno pri podružnični šoli v Pamečah na lokaciji ekološkega otoka, določenega za zbiranje odpadkov. V okolici tega otoka je bilo odloženih polno smeti in steklovine. Takšno okolje je v neposredni bližini podružnične šole za otroke nevarno, ob enem pa zelo slab vzgled za skrb za okolje. Krajane je po socialnem omrežju pozval, da če vidijo, da so kante polne ali pa da odpadki ne sodijo v kante za kar so tam, naj te odpadke odpeljejo na zbirni center na Komunali. Poklical je na Kocerod, bili so korektni in so v kratkem času te smeti odstranili. Vendar je po tleh kar veliko steklovine, zato daje pobudo, da se tudi ta odstrani, da ne bo prišlo do kakšnih ureznin. Daje pobudo, da se na tej lokaciji postavi opozorilna tabla o kazni za odlaganje izven kant oziroma ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov, po možnosti tudi kaznuje tiste, ki nepravilno odlagajo odpadke. Ta problematika se vleče že leta, zato predlaga, da to ni možno urediti, da se v skrajni sili ta ekološki otok odstrani in namesto njega postavi streha za otroke, ki čakajo na prevoz do druge OŠ Slovenj Gradec.

Odgovor:

Strinjamo se, da so z ekološkimi otoki velike težave, vendar ta nered povzročajo največ občanke in občani, ki odpadke nepravilno odlagajo. Apeliramo na vse občanke in občane, da odpadke pravilno odlagajo. Iščemo pa tudi druge rešitve, ker je stanje marsikje res nevzdržno.

Vprašanje:

Boris Raj je v imenu MČ Polje najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih dnevih kar vzorno počistila in uredila obvozne parkirne površine, posebej zelenice in tudi skrbi za opremljenost košev za odpadke.

- Nadalje je dobil vprašanje prebivalcev Gubčeve ulice ali smejo etažni lastiki na funkcionalnih zemljiščih, ki so urejena kot zelenice, pripeljati kamion peska in narediti parkirne prostore. Sicer jim je že odgovoril, da to ni dopustno, ampak bi želel, da pristojne službe gredo na te ulice in pogledajo kaj nekateri občani počnejo in kako razumejo demokracijo. Bel pesek posujejo po celi zelenici.

Ker nekatere zelene površine še niso ograjene, nekateri občani med vikendi parkirajo na teh lepo pokošenih zelenicah. Prepričan je, da je edina rešitev za to, da se v sobotah, nedeljah in ob praznikih aktivira redarska služba in se pripelje po Maistrovi ulici, pa tudi po Tomšičevi in napiše kazni vsem, ki parkirajo sredi urejene pokošene zelenice. 

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Aktivirali bomo občinsko redarstvo, da ogled opravi tudi med vikendi in prazniki.

Odgovor strokovnih služb:

Glede problematike nasipanja peska po zelenicah na funkcionalnih zemljiščih večstanovanjskih objektov bo medobčinski inšpektorat opravil nadzor. Terminsko je zaradi trenutne kadrovske podhranjenosti nemogoče določiti kdaj.

Glede parkiranja po zelenicah:

Medobčinsko redarstvo je do sedaj opravljalo redne nadzore nad parkiranjem na zelenicah, in sicer med tednom. Z junijem smo začeli tudi z dežurstvi med vikendi. Pri nadzoru smo nadzirali in izrekali ukrepe:

-              Rezervirano mesto na Meškovi ulici 19 – 1x ustno opozorilo, 1x obvestilo o prekršku

-              Maistrova ulica – parkiranje na zelenicah – 1x ustno opozorilo, 4x obvestilo o prekršku

-              MOSG – opustitev dolžnosti lastnikov psov – 4x ustno opozorilo

-              Tomšičeva ulica, Maistrova ulica - signalizacija – 7x obvestil o prekršku, 1x ustno opozorilo

-              Celjska cesta – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Maistrova ulica – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Območja za pešce – 5x ustno opozorilo, 5x obvestilo o prekršku

-              Meškova ulica – signalizacija – 3x obvestilo o prekršku

-              Glavni trg – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Rezervirana mesta za invalide – 1x ustno opozorilo, 2x obvestilo o prekršku

-              Vožnja v napačno smer – Meškova ulica – 1x ustno opozorilo

-              Legen – Šmartno – vožnja kolesarjev po pločnikih – 4x ustno opozorilo

Z delom med vikendi nadaljujemo tudi v prihajajočih mesecih.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da so ekološki otoki za odpadke v MČ Polje v katastrofalnem stanju. Ponovno  daje pobudo in da Kocerod to uredi. Če jih ni možno vzdrževati, potem je bolje, da jih ni več. Nekateri občani tudi odlagajo stvari, ki sploh ne sodijo tja. Če se s tega zornega kota ocenjuje, je nesmiselno, da je ekološki otok sploh tam.

Odgovor:

Pobudo oziroma opozorilo smo posredovali podjetju KOCEROD.

Vprašanje:

Janez Potočnik je naslovil apel na župana in na vse koroške župane. Spremljal je video zapis nedavnega posveta  o izgradnji tretje razvojne osi v Ljubljani in podpira tovrstne pritiske na politiko in na odločevalce, da se zadeve premaknejo. Torej, če so začeli graditi to cesto, naj jo čim prej dokončajo. Po optimističnih napovedih bo končana 2028, ampak do takrat in tudi kasneje se bodo še vedno vozili po obstoječih cestah. Pravzaprav beseda voziti sploh ni več primerna, od Črne do Arje vasi poskakujejo. Dejansko ob tem, da bodo stalno viseli za vratom politike glede izgradnje tretje razvojne osi, se morajo župani poenotiti in morajo biti glasni z zahtevo, naj preplastijo ceste, naredijo zavijalne pasove itd., se pravi zagotovijo varnost na teh cestah, po katerih se bodo vozili do izgradnje nove in še dolgo po tem. Sploh pa Črnjani oziroma Korošci se bodo do Slovenj Gradca vozili še zelo dolgo po teh cestah. Prosil je župana naj bo pobudnik in naj bodo močni, naj jim to država naredi. Sicer se ne strinjam z nekaterimi razpravljalci, da je izgradnja tretje razvojne osi rešitev za vse probleme. Vedo, da ni cesta največji vseh problemov. Torej pogoj za razvoj ni samo dobra cestna infrastruktura, delo se seli tja, kjer je poceni delovna sila. Je pa zelo pomembna dobra cestna infrastruktura. Tudi ne strinja se s tem, kakšen razvoj je dosegla Pomurska regija z hitro cesto. Če pogledajo statistične kazalce, je Koroška statistična regija daleč pred Pomursko, tudi Slovenj Gradec je po bivalnih pogojih daleč pred Mursko soboto. Torej ni avtocesta rešitev za vse, morajo biti sitni, morajo zahtevati spodobne ceste, pa katerih se vozijo in se bodo še dolgo vozili.

 

Odgovor:

Strinjamo se, da so ceste na Koroškem v zelo slabem stanju in župan je že podal predlog, da se sprejme interventni zakon, kot se je pred leti za Pomurje. S tovrstnim načinom bi rešili veliko težav.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

Odgovor:

Čez dva meseca naj bi v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec pričela z delom na novo zaposlena ortodontka in tako se bodo čakalne vrste zmanjšale.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

Odgovor:

Čez dva meseca naj bi v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec pričela z delom na novo zaposlena ortodontka in tako se bodo čakalne vrste zmanjšale.

Objavljeno:2023-06-14T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

6. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 12. 4. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 6. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 12. 4. 2023
Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se njena pobuda nanaša na zagotavljanje varnosti na kolesarskih poteh, ki mejijo na polja oziroma na kmetijske površine. Na Gozdni poti v Slovenj Gradcu je nova kolesarska steza, kjer pa so zelo pogosto kupi zemlje, ki se raznašajo po kolesarski stezi. Podoben problem je tudi na cestiščih, ki so ob poljih, kjer se pač zemlja iz koles traktorjev prenaša na cestišča in iz cestišč na dovoze, parkirišča itd.. Predlagala je, da se lastnike zemljišč oziroma obdelovalce zemlje spodbudi, da očistijo kolesarske steze, saj ta zemlja ogroža varnost za kolesarje, rolkarje in druge, ki uporabljajo mobilna sredstva.

Odgovor:

Na teren bomo poslali inšpekcijske službe, da ugotovijo stanje in opozorijo kmete, da po končanem delu počistijo javne površine. 

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na pločnik ob cestah, ki vodijo na Podružnično OŠ Sele Vrhe. Pisno pobudo sta že posredovali Prva osnovna šola Slovenj Gradec in Vzgojno varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ima na omenjeni šoli urejen en oddelek vrtca. Pločnik se nahaja samo na omejenem pasu ob šoli. Predlagala je, da se ta pločnik razširi in podaljša proti naselju. Vedo, da se tam naselje širi, nastajajo novogradnje, pločnika pa ni in je nujen za zagotavljanje varnosti. Če govorijo o trajnostni mobilnosti in so naravnani k temu, da se hodi peš, naj se zagotovi tudi varnost.

Odgovor:

Predlagana investicija še ni načrtovana v proračunu mestne občine, saj morajo pred tem steči postopki v zvezi s tem. Še prej pa bo pobudo obravnavala Vaška skupnost Sele – Vrhe in  tudi Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

Mag. Mojca Verhovnik je omenila javni razpis za izbor izvajalcev programov športa in opomnila, da so sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o postopku in merilih za sofinanciranju izvajalcev programov športa v Mestni občini Slovenj Gradec in  Letni program športa na 4. seji, 22. 2. 2023, nato je bil objavljen v uradnem listu. Zanima jo zakaj je bilo potrebno okoli tri tedne, da so objavili javni razpis za financiranje izvajalcev. 

Odgovor:

Do bolj pozne objave javnega razpisa je prišlo zaradi tega, ker smo čakali na objavo sprememb in dopolnitev odloka v uradnem listu. Ta namreč izhaja enkrat ne teden in v kolikor je objav veliko število, se lahko objava prestavi še za en teden. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da javno označijo parkirišče pri bivšem podjetju Adient in sicer tako, da namestijo smerokaze. Tako bodo lahko ljudje, ki prihajajo v Slovenj Gradec predvsem od drugod, vedeli kje lahko brezplačno parkirajo. 

Odgovor:

V javnih medijih oglašujemo parkirišče pri bivšem podjetju Adient in bomo to še naprej. Dvakrat zapored smo to objavili tudi v SGlasniku. Tudi na mestni občini si želimo, da bi se ljudje navadili na novo javno občinsko parkirišče.

Vprašanje:

Denis Krajnc je omenil, da so pri obravnavi zaključnega računa videli, da je bila realizacija proračuna za leto 2022 cca 80 % in verjetno bodo imeli svetniki zelo hitro v obravnavi tudi prvi rebalans proračuna. Glede na to, da letos vaške skupnosti in mestne četrti nimajo na voljo investicijskih sredstev za svoje prioritetne projekte, pa si jih zelo želijo, svetnike sprašujejo ali bodo tovrstna sredstva do konca leta na razpolago. Želijo si, da po izvolitvi tudi kaj naredijo, zato jih zanima ali se bo morda v rebalansu zagotovila vsaj minimalna vsota investicijskih sredstev za vsako posamezno ožjo lokalno skupnost, kot je bila praksa do sedaj.

Odgovor:

Ne drži, da mestne četrti in vaške skupnosti v letošnjem proračunu ne dobijo finančnih sredstev. Zaključile se bodo tiste investicije, ki so še v teku oziroma so bile dvoletne. S predsedniki smo se dogovorili, da sveti mestnih četrti in vaških skupnosti pripravijo svoj predlog želja in potreb po investicijah za celotni mandat in hkrati tudi prioritetno listo, kaj si pa želijo najprej. Od večine mestnih četrti in vaških skupnosti smo to že pridobili, seveda je pa potrebno zdaj za vsako investicijo pripraviti finančno oceno. Na podlagi le teh bodo tudi odločali katere investicije se bodo izvajale.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na javni obravnavi SD OPN3 iz javnosti prišlo vprašanje ali lahko kdo zagotovi, da na zemljiščih, ki bodo nadomeščala izgubljena zemljišča za bodočo cesto, ne bo hmelja. Takrat je občinska urbanistka izjavila, da občina nima teh pristojnosti in da nihče ne more zagotoviti, da tam morda ne bodo zrasla tudi hmeljišča. Ampak njegovo vprašanje je drugo. Namreč hmeljišča vedno znova nastajajo. Na zadnji seji Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom je občinska urbanistka izjavila, da so na mestni občini ponosni, ker je v kmetijski zakonodaji sprejeta določba, ki omejuje gradnje trajnih nasadov. Na njegovo vprašanje kateri člen o tem govori, ni dobil odgovora. Zato je pregledal celoten zakon, ki je bil pred letom dni noveliran in o tem ni bilo nobene besede. Namreč občinska urbanistka je pojasnila tako, da je zakonodajalec upošteval odlok Mestne občine Slovenj Gradec in tiste občine, ki imajo odlok v tem smislu varovanja oziroma odmika trajnih nasadov, tam bo to dovoljeno, v ostalih pač ne. Močno se je začudil in bi želel pojasnilo glede tega.

Odgovor:

Odgovor podan na seji in odgovor strokovnih služb:

Občinska urbanistka ni izjavila, da so na Mestni občini Slovenj Gradec ponosni, da so v Zakonu o kmetijskih zemljiščih kakšne omejitve trajnih nasadov. Izpostavila je, da so z zadnjimi spremembami zakona vnesene novosti in sicer, da so na vseh kmetijskih zemljiščih dovoljeni trajni nasadi oziroma je dovoljeno postavljanje t. i. žičnih naprav. Izjema naj bi bile samo za tiste občine, ki so že pred uveljavitvijo novele tega zakona v svojih odlokih sprejele omejitve v smislu t.i. varovalnih pasov.

To je 3.čb člen v zakona, ki določa: »Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče).

 

Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene.

»Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema«

Pojasnila, ki so bila vezana na ta člen pa so bila: V skladu z novim 3.čb členom je pomožna kmetijsko-gozdarska oprema dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih neposredno po zakonu in ne glede na določbe OPN. Občina tudi nima možnosti v OPN predpisati dodatnih prostorsko izvedbenih pogojev glede postavitve pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, saj ji člen tega ne omogoča.«

Vprašanje:

Janez Potočnik je želel pojasnilo glede lokacije licitacije lesa. Sam ni seznanjen ali bo ta lokacija trajna ali začasna, namreč na tej lokaciji nastajajo določene težave. Prve so prometne, ker ob dovozu in ob odvozu nastajajo zastoji in onesnaženje cest. Drugo pa je uničevanje kmetijskega zemljišča, namreč ti težki tovornjaki zemljo tako zbijejo, da jo je težko spraviti v prvotno stanje. Če se bo to dogajalo naslednja leta, to ne bo dobro. 

Odgovor:

Strinjamo se, da cestni promet zaradi licitacije lesa ne sme biti oviran in smo na to opozorili tudi organizatorja. Glede lokacije pa je dogovor med organizatorjem zasebnikom in pa preko Sklada kmetijskih zemljišč s Koroško kmetijsko zadrugo, da omogočajo tovrstno uporabo tega zemljišča. Tako, da tu mestna občina ni izdala soglasja za uporabo tega zemljišča.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal zakaj še v javnosti ni posnetka druge javne obravnave SD OPN 3, ki je potekala pred kratkim.

Odgovor:

Ni bilo načrtovano, da bi posnetek javne razgrnitve bil javno predvajan, snemali smo ga za arhiv in za našo uporabo.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da  občane zanima kako kaže z izgradnjo mostu čez Homšnico v neposredni bližini nove srednje šole, kdaj lahko pričakujejo, da bo ta most podan v uporabo.

Odgovor:

V začetku meseca maja 2023 bodo pričeli z gradnjo treh mostov, eden izmed njih je most čez Homšnico. Le ta je tudi v projektu izgradnje kolesarskih poti po mestni občini.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal ali drži, da se je časovnica rekonstrukcije ceste in pločnika od odcepa Raduše do Podgorja zopet zamaknila. Če to drži je vprašal zakaj ter kdaj je sploh predviden rok za dokončanje del.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec nimamo informacij, da se rok dokončanja del omenjene rekonstrukcije ceste in izgradnja pločnika podaljšuje, po pogodbi je rok dokončanja 31. 8. 2023.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja na deponiji v lasti podjetja VOC v Mislinjski Dobravi. Opazil je namreč, da se tam izvajajo neke aktivnosti.

Odgovor:

Glede izkopa VOC se je naredil nadzor, v katerem je ugotovljeno, da lastnik zemljišča nasipa večje količine nasipnega materiala in odstranjuje ostanke dreves. Glede na namembnost zemljišča je gradnja na tej lokaciji dovoljena, ampak skladno z OPN. Ker gre za urejanje 3,9 km2 velikega zemljišča in najverjetneje gradnjo zahtevnih objektov, je bila zadeva odstopljena gradbeni inšpekciji.

Objavljeno:2023-05-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

5. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 3. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 5. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 3. 2023
Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da službe Komunale opravijo pregled stranskih cest in zakrpajo luknje. Zdaj je še suho in po deževju bo to veliko težje.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in pristopile k sanacije stranskih cest.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je župan na 17. seji VS Pameče leta 2021 izjavil, da se na desno stran v Pamečah ne bo gradila industrijska cona, dokler bo župan. To lahko potrdijo s pričami. Ker je v zapisniku napisano drugače, so ga krajani opozorili, da je to napako potrebno popraviti. Zato je v imenu prisotnih krajanov na tisti seji župana vprašal ali je njegovo stališče še vedno enako. Župan je na tem sestanku dejal tudi, da se iščejo druge rešitve, ki bodo sprejemljive tako za krajane Pameč in Trobelj kot tudi za Mestno občino Slovenj Gradec. Krajane zanima katere rešitve so našli.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec trenutno izvaja dela za Podjetniško cono Pameče, ki se nahaja na levi strani iz smeri Slovenj Gradec – Dravograd in to so tudi vse investicije, ki jih trenutno načrtujemo na tem območju. Za urejanje na desni strani ceste nimamo niti zemljišč, niti finančnih sredstev, da bi lahko pristopili h kakršnikoli investiciji. Je pa res, da lastnik prodaja zemljišča. Žal v proračunu ni na razpolago finančnih sredstev, da bi jih lahko kupili. Če pa jih bo kdo kupil, je pa še dolga pot zaradi prostorskih aktov, da bi lahko karkoli tam gradil. Večkrat mi je kot županu očitano, da bodo v Pamečah pozidali kmetijska zemljišča, zato moram poudariti, da sam osebno nisem umeščal stavbnega zemljišča na desno stran, to je bilo storjeno v mandatu preden sem postal župan. Želel bi, da se ti očitki zaključijo. OPN in namembnost zemljišč PC Pameče je bila sprejeta v letu 2017, ko na to nisem imel nobenega vpliva. Je pa res, da so tam stavbna zemljišča, na katerih prostorski akt omogoča industrijo ali intenzivnejše kmetovanje. O tem kje bo nova podjetniška cona, je pa danes zagotovo prehitro govoriti. Trenutno smo v fazi SD OPN 6 in pripravljamo analizo stanja prostora. Ko bomo videli kaj vse mestna občina potrebuje, bomo zelo transparentno umeščali nova območja v naši občini.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se v Slovenj Gradcu kot v mestu glasniku miru formira civilna pobuda za organizacijo celodnevne prireditve posvečene miru. Tej pobudi je tudi sam povabljen in se bo tudi udeležil. Gre za čisto izpolnjevanje poslanstva mesta Slovenj Gradec kot enega od mest glasnikov miru. Sam meni, da mesto s takim nazivom in poslanstvom mora sporočiti svetu ali pa širši okolici kaj si misli o miru v Evropi, nenazadnje v Ukrajini in kaj si misli o tem kakšna mora biti družba v prihodnje. Zato tudi daje pobudo mestni občini, da se tej organizaciji maksimalno pridruži in vključi vse tiste, ki lahko pri tem prispevajo po svoji profesionalni ali kakršnikoli drugi vlogi. Mestna občina mora sodelovati in podpirati, da se taka prireditev v Slovenj Gradcu organizira. To mora biti prijazna, kulturna, dobronamerna, mirovniška prireditev in vlogo mestne občine vidi kot soudeleženca in pokrovitelja te prireditve. Ta prireditev naj bila ob koncu meseca. Predlagal je, da se te prireditve udeležijo, mestna občina pa se po dolgih letih spet pojavi kot eno središče pobudnika mirovniške besede v širši okolici.

Odgovor:

Na mestni občini smo s pobudo že seznanjeni in bomo tudi z veseljem sodelovali pri organizaciji omenjene prireditve.

Vprašanje:

Boris Raj se je zahvalil, ker je posebna komisija opravila ogled infrastrukture v MČ Polje. Menil je, da bodo morali v tem obdobju aktivnosti nadaljevati v smislu kvalitetnega označevanja talnih prometnih oznak in spremljati kaj se bo dogajalo z zelenimi zasaditvami. Eno so tista drevesa v katera imajo trenutno postavljena svetilna telesa, pa bo verjetno potrebno spomladi ta drevesa na Maistrovi ulici obrezati. Predlagal je tudi, da Komunala, ki je sicer dober gospodar zelenih površin v MČ Polje, čim prej onemogoči parkiranje tistim občanom, ki nimajo etike in kulture parkiranja in parkirajo po zelenih površinah, s tem, da namesti ustrezne ovire. Pričakuje, da bo Komunala postavila fizične ovire, zlasti na Maistrovi ulici, na dveh otočkih, eno pri vrtcu, eno pa na koncu Maistrove ulice.

Odgovor:

Talne oznake bodo osvežene v sklopu vzdrževalnih delih, s katerimi bomo pričeli v spomladanskem času. Prav tako bo poskrbljeno za drevesa, kjer le ta ovirajo svetilnost ali kakorkoli z vejami ogrožajo varnost mimoidočih oz. vozil. Strinjamo se, da je potrebno ohraniti in varovati zelene površine, zato bomo pristopili k aktivnostim postavitve ovir, kjer je to potrebno.

Vprašanje:

Jože Lenart je dejal, da mora kljub temu, da v civilni iniciativi Raduše vztrajajo na tem, da  mestna občina pristopi k celoviti rekonstrukciji ceste v Raduše, ki že močno razpada, izreči pohvalo, da so v tem tednu pričeli z vzdrževalnimi deli na tej cesti.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Marija Popič je dejala, da naj bi se konec julija zaključil projekt trajnostne mobilnosti, vključno z mostom pri Šparu, pri Mercatorju in čez Homšnico. Občani pa sprašujejo kdaj bo zgrajena brv čez reko Mislinjo v Pamečah. Bilo je rečeno, da se bo brv zgradila po regulaciji reke Mislinje, zato jo zanima kdaj bo ta projekt uresničen.

Odgovor:

Načrtujemo, da bomo finančna sredstva za gradnjo brvi čez reko Mislinjo v Pamečah pridobili na javnem razpisu Ekosklada. Trenutno nimamo podatka kdaj bo javni razpis objavljen.

Vprašanje:

Gregor Raj je na prejšnji seji izpostavil nekaj problemov, ki so se pojavili na bazenu in čudne komentarje, ki so se pojavili v javnosti. Zahvalil se je za pisni odgovor, v katerem je specificirano vse, kar se je v tem času problematičnega na bazenu zgodilo, na kak način se rešuje in da stvari ne stojijo tako kot je bilo v javnosti mogoče zaznati, da se stvari dejansko rešujejo. V tem času so se stvari očitno na bazenu tudi uredile, negativni komentarji so potihnili in tudi zaposleni tam pravijo, da je situacija veliko bolj pozitivna in gredo stvari v pravo smer. Mogoče je tudi to pokazatelj, da je treba včasih z občani, ki pride do kakih konfliktov, komunicirati na bolj odprt način in stvari tudi na ustrezen način predstaviti. 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Objavljeno:2023-04-06T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

4. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 2. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 4. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 2. 2023
Vprašanje:

Gregor Raj je omenil bazenski kompleks Aqualatio Slovenj Gradec in dejal, da je prepričan, da je ta objekt prvovrstna pridobitev za občane mestne občine in tudi širšo okolico. V preteklih mesecih so se v javnosti, predvsem pa na družbenih omrežjih, pogosto pojavljali po njegovem mnenju povsem neutemeljeni očitki glede temperature plavalnega bazena. Pa so kaj hitro tudi mnogi dvomljivci ugotovili, da imajo plavalni bazen in ne terme in je za rekreativno plavanje temperatura okoli 28 stopinj Celzija pač idealna. V zadnjem času se pa vse bolj pogosto pojavljajo tudi vedno bolj glasne kritike glede kvalitete izvedbe in odpravljanja nekaterih napak. Objekt je popolnoma nov, uporabniki pa iz dneva v dan govorijo o okvarah ogrevanja, hladnem jacuzziju, odstopu ometa, zamakanja itd.. Trenutno je bazen zaradi okvare res hladen in skoraj neuporaben. Zaveda se, da odprtje takega zahtevnega objekta zahteva določen čas, da prične nemoteno delovati, vendar meni, da je napak in pomanjkljivosti pri izvedbi preveč. Ali pa imajo vsaj uporabniki tak vtis, ker se ne odpravljajo ažurno oziroma dovolj hitro. Ta investicija je bila predraga, da bi na njej ostal kakršenkoli madež. Predlagal je, da pristojne službe odgovorijo katere nepravilnosti oziroma napake pri izvedbi so se odkrile po otvoritvi bazenskega kompleksa, nadalje katere od teh nepravilnosti oziroma napak so že bile odpravljene in ali so bile odpravljene v garancijskem roku. Nadalje tudi to, katere od teh nepravilnosti še niso bile odpravljene in zakaj ter seveda kdaj jih nameravajo odpraviti. Prepričan je, da so občani ponosni na ta objekt in da se v javnosti ne širijo razne govorice, nepreverjene informacije ali celo dezinformacije o kvaliteti projektiranja in izvedbi tega objekta, pričakuje, da bodo dobili konkreten pisni odgovor na ta vprašanja in morda tudi na tak način umirili upravičeno ali pa neupravičeno vznemirjanje uporabnikov bazena.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

V Slovenj Gradcu smo zgradili plavalni bazen in normativ temperature za plavalni bazen je med 24 in 27 stopinjami Celzija. Voda na bazenu ima temperaturo okrog 28 stopinj Celzija, ki pa je za profesionalne plavalce najbrž pretopla, za rekreativce idealna, za namakanje pa zagotovo premrzla. Na bazenu pa je tudi jacuzzi, kjer ima voda 32 stopinj Celzija. Trenutno je okvara na plinski peči, ki  dodatno ogreva vodo v bazenskem kompleksu. Izvajalci se bodo oglasili v prihodnjih dneh in poskušali odpraviti napako. Trenutno ima voda 25 stopinj Celzija in je res malenkost hladnejša, ampak še vedno v normativu za plavalni bazen.

 

Odgovor strokovnih služb:

Bazenski kompleks z vsemi pripadajočimi zunanjimi površinami in infrastrukturo, je od septembra 2022, ko je bila dana v uporabo zadnja faza objekta, v obdobju aktivnega obratovanja v garancijskem času in se skladno s tem odpravljajo pomanjkljivosti in napake.

V času aktivnega obratovanja so se pojavile naslednje pomanjkljivosti in napake na objektu:

  • Prepustnost strehe na treh lokacijah (stiki med posameznimi deli niso bili dovolj učinkovito zatesnjeni po zadnjih obrtniških delih in je bil tako omogočan vdor vode v objekt) Napake so odpravljene.
  • Nihanje temperatur bazenske vode in prostorov (delovanje TČ je odvisno od nivoja vode v vrtinah, glede na sušno obdobje in vmesna obdobja deževja, se preko monitoringov aktivno spremljajo vsi parametri temp., nivo in pretočnost, da bo v najkrajšem času optimizirano delovanje in dosežena konstantna nastavljena temp. objekta in vode). Zadnji dogodek, ki je povzročil nižjo temp. bazenske vode je bil vezan na delovanje plinske peči. V dovodnem sistemu vode do peči se je nabral mulj in s tem onemogočil dovod plina s polno močjo do peči. V sistem je bil vgrajen dodatni filter, ki pa ga je bilo potrebno naročiti v tujini in je zaradi dobave vgradnega elementa sanacija napake trajala dlje časa.
  • Občasni vdori vode v servisnem prostoru (ob deževju v servisni prostor priteče vode, ki jo z lovilci vode odstranjujemo iz prostora. Odprava napake že poteka vendar zaradi kompleksnosti problema, še ni identificirano glavno žarišče napake). Odprava je v teku.
  • Korozija aluminija na DI in OS v bazenskem predelu (zaradi visoke vlažnosti v prostoru prihaja do korozije aluminijastih elementov; postopek zamenjave DI je v teku)
  • Zamakanje v predelu otroške igralnice (identificirano območje se nahaja v zunanjem delu objekta in takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, bo težava odpravljena).
  • Okrušek keramike na bazenskih stopnicah (na delu stopnice se je odluščil majhen zgornji kos keramike. Izvedena bo menjava ploščice, takoj ko se bodo izvajala tekoča vzdrževalna dela na bazenski školjki. Območje je zamejeno zgolj zaradi tega, ker je možnih več drugih vstopov v bazen in v izogib temu, da se otroci, ki imajo nežnejšo kožo na stopalu ne porežejo)

Vsa dela se opravljajo s strani uradnih izvajalcev in podizvajalcev del, ki dela opravljajo pod garancijo. Glede na velikost in zahtevnost objekta je pričakovati, da se bodo v celotnem letu zgodili vsi dogodki, ki so vezani na vremenske razmere in polno obremenitev objekta v zimskem in letnem času ter se bodo pokazale vse pomanjkljivosti in morebitne napake. Za investitorja je izjemno pomembno, da se vse napake pojavijo v garancijskem času in se skladno s pogodbenimi obveznostmi tudi odpravijo. Upravljalec ves čas beleži in dokumentira vsa odstopanja od normalnega delovanja in podaja pisne zahtevke po odpravi napak ter sledi delu izvajalcev del pri odpravi napak.

Potrebno se je zavedati, da glede na zahtevnost upravljanja objekta, strojno inštalacijo in ultrafiltracijo v objektu, dnevno prihaja do odmikov v delovanju, ki pa so normalni in so posledica aktivne uporabe objekta ter v domeni reševanja v okviru tekočega vzdrževanja objekta.

 

 

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil gradnjo ceste in pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja, kar je seveda čudovita pridobitev. Problem pa je v tem, da je prišlo do velike spremembe vstopa Radušanov na to cesto. Tam so namreč postavili zid in se je vidljivost bistveno zmanjšala. Sam je danes z avtomobilom to preveril in ugotovil, da drži. Občinske inšpekcijske službe so menda o tem že obveščene in bodo opravile ogled. Krajani Raduš se zavedajo, da ne moremo zahtevati krožišča, ali kakšne druge ovire na cesti, kot so na primer otoki, želijo pa si, da se tam postavi digitalni merilnih hitrosti, ki ga poznajo tudi v Starem trgu in v Šmartnem. Strokovne službe mestne občine naj to predlagajo projektantu, da se bo to tudi izvedlo.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Izgradnja ceste in pločnika je državna investicija in omenjena ograja na križišču je nadomestila visoke smreke, ki so stale pred rekonstrukcijo. Projektant je ocenil, da je preglednost na tem odcepu zadostna. Seveda pa bomo to pobudo posredovali pristojnim službam, naj ponovno opravijo ogled. 

 

Odgovor strokovnih služb:

Pred odstopom zadeve pristojnim inšpekcijam je medobčinski inšpektorat opravil ogled in s strani projektanta pridobil grafični izris preglednega polja. Glede na spremembe prometne signalizacije in zmanjšanje omejitve hitrosti na tem odseku na 50 km/h, postavljen zid ne ovira preglednosti priključevanja na državno cesto. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je ureditev križišča skladna z zahtevami v Zakonu o cestah in Pravilniku o projektiranju cest. Ker Medobčinski inšpektorat ni ugotovil nepravilnosti, pobuda ne bo odstopljena državniinšpekciji za ceste.

 

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil, da so zelo zanemarjena stopnišča pri objektu Nama Nova. Predlagal je, da strokovne službe lastnika opozorijo, naj jih čim prej sanira. Stopnišča so nevarna za ljudi in tudi v nekem  smislu sramota za Slovenj Gradec, ki se drugače lepo razvija.

Odgovor:

Objekt Nama Nove in s tem tudi stopnice je v zasebni lasti in so inšpekcijske službe mestne občine lastnika že opozorile, naj jih sanira. Strinjamo se, da so zelo nevarne in skoraj neuporabne in na to bomo lastnika ponovno opozorili.

Vprašanje:

Anton Garb je dejal, da krajane Starega trga zanima ali je rekonstrukcija ceste na odseku Krebs-Meh dokončana.

Odgovor:

Rekonstrukcija ceste Korpar - Sušilnica še ni zaključena, saj manjka še fini asfalt.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom na vprašanje, ki ga je postavil na prejšnji seji, če mestna občina kakorkoli sodeluje pri optimizacije hitre ceste, ki bo potekala naprej od Slovenj Gradca. Prejel je odgovor, da bo sodelovala šele takrat, ko bodo projekti uradno predstavljeni in bodo sprejeta stališča. Menil je, da to ni dobro in bi se morala mestna občina aktivno vključena že zdaj, da se bo pripravila najboljša možna varianta.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo seznanjeni, da bo v kratkem predstavitev DPN strokovnim službam. Z javno predstavitvijo so čakali, ker DPN ni bilo možno prej umeščati zaradi ukinitve vodovarstvenega območja v Bukovski vasi. Tam je bilo potrebno ta zaselek priključiti na javno vodovodno omrežje in ukiniti vodovarstveno območje. Glede na to, da je to urejeno, bo v kratkem predstavitev in Mestna občina Slovenj Gradec se bo aktivno vključila v pripravo. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da imajo krajani, ki živijo ob gradbišču tretje razvojne osi proti Šmiklavžu velike težave z lokalno cesto, ker je le-ta pravzaprav gradbišče. Cesta poteka dobesedno po gradbišču. Mnenja so, da se ne upošteva uredba, ki govori o državnem prostorskem načrtu za državno cesto vključno s to cesto in določa, da je v času gradnje traso potrebno narediti tako, da se v čim manjši meri prizadene okolje in ljudi, ki tam živijo. Torej ti kmetje se dnevno srečujejo z katastrofalnimi  pogoji. Seznanjen je, da je mestna občina že pristopila  k reševanju teh problemov, podžupan je bil na sestanku s temi občani na tej lokaciji, ampak ta sestanek in bil produktiven. Predlagal je, da strokovne službe še enkrat aktivno pristopijo v pomoč tem krajanom in skupaj z izvajalcem najdejo ustrezno rešitev.

Odgovor:

Izvajalci del bodo na tem območju morali zagotoviti boljšo cestno infrastrukturo in cesto sanirati do takega stanja, da bo normalno prevozna. Tako so zagotovili tudi na DARS-u. Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pri tem projektu aktivno sodelujemo, tedensko hodimo na vse koordinacije, ki jih imajo tam. Je pa res, da je cesta zaradi vremena trenutno v katastrofalnem stanju.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da so ga kontaktirali iz Druge osnovne šole Slovenj Gradec in izpostavili, da jim je bilo obljubljeno, da se bo pri POŠ Pameče zgradil nadstrešek in avtobusna postaja za otroke. Tega do zdaj še ni in otroci na prevoz čakajo v slabih vremenskih pogojih. Predlagal je, da se le-to čim prej uredi.

Odgovor:

Pobudo bo proučil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagal ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je bila dana tudi pobuda, da bi se pri bivši diskoteki Brooklyn v Pamečah uredi še ena avtobusna postaja, ker otroci zdaj hodijo peš do osnovne šole, pa potem naprej do Slovenj Gradca.

Odgovor:

Pobudo bo proučil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagal ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil križišče pri Surovini in 26. januarja 2023 je bila tam spet huda prometna nesreča. Že leta opozarjajo, da je tisti odsek ceste nevaren. Vprašal je kdaj bodo to križišče ustrezno uredili.

Odgovor:

V DPN je vključeno tudi projektiranje in rekonstrukcija obstoječe ceste Gostilna Murko - Otiški vrh in ureditev krožišč na tem območju. Strokovne službe sodelujejo pri rekonstrukciji te ceste in pojavlja se vrsta težav s strani vodarjev glede nivoja višine ceste, poplavnega območja itd., tako da bo verjetno potrebno to cesto reševati etapno. Tako je bilo povedano na zadnjem sestanku pri direktorju direkcije za infrastrukturo, ampak trenutno so v fazi projektiranja. Najbolj potrebna je izgradnja krožišča pri Gostilni Murko in ustrezna rešitev križišča pri Surovini. Na eni izmed zadnjih sej v prejšnjem mandatu je mestni svet sprejel sklep, da to hišo odkupimo, kar smo tudi storili. V kratkem jo bomo porušili in s tem se bo izboljšala tudi preglednost.

 

Vprašanje:

Simona Smolarje je zanimalo kakšna dela izvajajo v IC Pameče.

Odgovor:

V Industrijski coni Pameče se izvaja izkop za elektro kabel.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je prejel odgovor na podan predlog na prejšnji seji, da bi se snemali odbori. Prejeli so odgovor, da bi to bil prevelik finančni strošek. Vprašal je o kakšnem finančnem strošku govorijo. V sejni sobi je kamera, ki se lahko vklopi in snema sestanek odbora.

Odgovor:

Snemanje trenutno predstavlja strošek snemalca, ker v hiši trenutno za ta namen nimamo usposobljenega kadra.  Brez snemalca pa snemanja ni možno izvesti.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je v prejšnjem mandatu komisija za pripravo odlokov sodelovala pri pripravi osnutka Odloka o javnem redu mestne občine in so ga pripravili tako daleč da bi lahko zagledal luč sveta pred mestnim svetom. Vprašal je kdaj bo ta odlok uvrščen na dnevni red seje mestnega sveta.  

Odgovor:

Osnutek odloka je pripravljen in bo uvrščen na 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki bo predvidoma v sredo, 22. 3. 2023.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da pogosto opozarjajo na napake izvajalcev del pri različnih rekonstrukcijah. Svetnik Janez Potočnik je podal na prejšnji seji zanimiv predlog glede imenovanja super nadzornika. Na Celjski cesti, pred staro zgradbo MKC, so pričeli z deli za podaljšanje kolesarske poti. Brez vednosti MČ Polje so posekali drevesa in odstranili uporabne prometne znake ter jih odvrgli na gradbišču. V zvezi s tem je izrekel veliko kritiko in predlagal, da gradbince opozorijo, naj ne uničujejo prometne signalizacije oziroma naj poravnajo nastalo škodo.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Izvajalce del bomo opozorili na vse podane pripombe.

 

Odgovor pristojnih služb:

Izvajalec je odstranil veje od dreves, ki so segale v območje gradnje in že prej v pločnik. Zadevo si je pred tem ogledal predstavnik Komunale, dogovorjeno je bilo, da jih poreže izvajalec, ki je moral odstraniti tudi 4 stara drevesa - slive pri bivšem MKC-ju. Le te bodo nadomeščene z novimi kot predvideva projekt. Prav tako bo v skladu s projektom postavljena nova oz. odstranjena in zamenjana stara prometna signalizacija.

Vprašanje:

Boris Raj je že v prejšnjem mandatu nekajkrat opozarjal in pozival mestno občino, da pozove upravo Pošte Slovenije naj uredijo fasado na svojem objektu v Slovenj Gradcu. To pobudo je podal ponovno.

Odgovor:

Aktivnostmi v navezi z sanacijo fasade na Francetovi 1 v SG so že lep čas v teku. Potencialni izvajalec se je že sestal z restavratorko in dorečena so bila še določena odprta vprašanja. Predvidoma do konca meseca februarja pridobi investitor končno ponudbo opredeljeno s popisi in količinami. Izvedba se bo pričela, takoj, ko lastniki dorečejo stroške financiranja investicije (Pošta Slovenije d.o.o. in Telekom Slovenije d.d.).

Objavljeno:2023-03-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

3. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 6.2. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 3. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 6.2. 2023
Vprašanje:

Jerneja Bošnik je postavila vprašanja glede urejenosti žive meje na pokopališču v Starem trgu. Pred 1. novembrom, Dnevom spomina na mrtve so upravljalci sicer to živo mejo porezali, ampak ker je že toliko razraščena, so nekateri nagrobniki še kljub temu obdani z njo in zakriti. To predstavlja težavo oskrbovalcem grobov, pa tudi odpadanje te žive meje na grobove povzroča, da jih je treba pogosto očistiti. Morda bi veljajo razmisliti, da se živa meja nadomesti s kakšno trajnejšo rešitvijo, morda ograjo ali pa se poreže bolj konkretno.

Odgovor:

V proračunu 2023 smo namenili tudi nekaj finančnih sredstev za vzdrževanje in obnovo pokopališč. Strokovne službe zaradi zimskega časa še niso opravile ogleda. Takoj ko bo možno, bomo to storili in pri tem bomo vključili tudi hortikulturno komisijo. Skupaj se bomo odločili v kakšni izvedbi bo ta ograja.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je izpostavila vprašanje občank, ki jih zanima ali bodo pri parku pri Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec ponovno zasadili živo mejo, ki so jo ob izgradnji ceste na Štibuh odstranili.

Odgovor:

Pri parku Tretje osnovne šole Slovenj Gradec bodo uredili živo mejo ali kakšno drugo ograjo, ko bo projekt zaključen.

Vprašanje:

Jernejo Bošnik je zanimalo tudi kaj so dorekli glede izvedbe ceste na Štibuhu. Stanovalci Štibuha se zaradi slabe izvedbe ceste večkrat obračajo nanjo, zato prosi za odgovor.

Odgovor:

Na Štibuhu bomo uveljavljali reklamacije, v kolikor bo to potrebno. Vse ceste vedno pregledajo, na mestni občini pa imajo tudi garancije izvajalcev, ki jih bomo po potrebi vnovčili, če bo to zahteval rezultat ogleda.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na seji MČ Štibuh ponovno izpostavljena problematika križišča pri Zadrugi v Starem trgu. Mestna občina Slovenj Gradec je že naročila prometno študijo in projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je potrebna celovita rekonstrukcija križišča in ni možno izvesti samo dopolnitve semaforizacije na stranskih smereh. MČ Štibuh apelira pristojne službe občine, da ponovno pristopijo k izvedbi rekonstrukcije tega nevarnega križišča.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je opozorila, da je na stranskih cestah, ki niso asfaltirane, polno ledu in te ceste niso posipane. Zato ljudje puščajo avtomobile v dolini in odhajajo peš domov. Izpostavila je cesto Vinarnik – Donik in cesto Ribič – Dolže. Predlagala je, da pristojne službe uredijo tudi te ceste.

Odgovor:

Zimska služba Komunale se zelo trudi, da v čim krajšem času uredi ceste, bomo pa na omenjen primer opozorili vzdrževalce.

Vprašanje:

Mag. Mojca Verhovnik je omenila, da je  Rokometni klub Slovenj Gradec 2011 na Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec v prejšnji sestavi, naslovil prošnjo za pomoč pri financiranju programa rokometa za deklice. Oni so namreč prevzeli skupino od Društva, ki je sredi leta prenehalo z delovanjem. Vprašala je ali je bil kakšen odgovor že oblikovan oziroma je bila ta vloga obravnavana.

Odgovor:

V občinski upravi so bili obveščeni o tem problemu, vendar je težava bila ta, da so v rokometnem klubu dekleta prevzeli med letom. Ko je javni razpis za pridobitev finančnih sredstev zaključen, je težko finančna sredstva drugače deliti.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je bila s strani občanov podana pobuda, da bi snemali tudi sestanke  odborov in komisij mestnega sveta in posnetke objavljali na spletni strani mestne občine. Želijo si namreč spremljati tudi delo odborov in komisij.

Odgovor:

Komisije in odbori so posvetovalna telesa mestnega sveta, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.  Sestankov le teh ne snemamo, saj nimajo enake vloge kot mestni svet, hkrati pa bi to predstavljajo prevelik finančni strošek. V občinski upravi bomo pa proučil kako zagotoviti večjo transparentnost za javnost.   

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da so krajani na naslovu Pameče 102 a izpostavili, da je mimo njihove hiše bila pred leti omejitev hitrosti 40km/h. Ta znak je izginil in zdaj nekateri vozijo zelo hitro po tisti cesti. Ker se tam sprehajajo otroci, bi bilo mogoče smiselno, da se v tej smeri razmisli. Krajani na isti hišni številki so ga tudi opozorili, da je ob njihovem parkirišču jašek za odvodnjavanje ceste. Pokrit je z lesenimi deskami, ki so uničene in zasut z zemljo, ki se vsiplje v jašek za odvodnjavanje. Pojavlja se skrb, da se zasulo in bo v zimskem času prišlo do poledice na cestišču. Predlagal je, da se omenjeni jašek sanira.

 

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled, v bodoče pa se za tovrstne primere svetnice in svetniki lahko obračajo direktno na strokovne službe, takoj ko opazijo oziroma so opozorjeni na težave.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi sta prvi in tretji postopek sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Ali so pridobljena vsa druga mnenja, če ne, katera mnenja so negativna? Znano je, da je dopolnjeno prvo mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na spremembe in dopolnitve OPN 3 glede dopustnosti posegov v kmetijska zemljišča in načrtovane obvoznice pogojno pozitivno in sicer je poseg dopusten ob pogoju, da mestna občina zagotovi po kakovosti in zaokroženosti enakovredna zemljišča tistim, ki bi jih uničila načrtovana trasa. Nesporno je, da tega pogoja ni mogoče izpolniti in glede na to in glede na nujnost prostorskih umestitev ostalih vsebin, ki zajema SD OPN 3 sprašuje kakšne rešitve predvideva predlagatelj odloka.

Odgovor:

SDOPN1 je v fazi usklajenega predloga, v postopku SDOPN3 pa  je zaradi sprememb, ki so posledica upoštevanja sprejetih stališč do pripomb občanov podanih na prvi javni razgrnitvi in izdelanih dodatnih strokovnih podlag na podlagi usklajevanj z nosilci urejanja prostora predvidena druga javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SDOPN3, ki bo v mesecu marcu 2023.

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje vprašal ali so vodstvo in strokovne službe mestne občine seznanjeni z idejno rešitvijo trase in postopkom državnega prostorskega načrta za državno cesto Slovenj Gradec jug – Otiški vrh. Ali so v osnutku upoštevane optimizacije trase o poteku na vzhodnem in severnem delu Slovenj Gradca oziroma ali je MOSG le te predlagala?

Odgovor:

Trasa hitre ceste Slovenj Gradec jug – Dravograd je v fazi načrtovanja in ko bo le ta zaključena, bo trasa javno razgrnjena in na to traso bo občina lahko tudi podala svoje pripombe in predloge. Za nas je pomembna zaveza DARS-a naročnika DPN, da bo skupaj s projektantom hitre ceste upošteval potek južne obvoznice in rešitve priključka Slovenj Gradec jug načrtoval na način, da bodo prilagoditve ob navezavi južne obvoznice v priključek Slovenj Gradec jug čim manjše.

Vprašanje:

Boris Raj je postavil vprašanje glede urejenosti cestne infrastrukture v MČ Polje. Pri tem je omenil talno signalizacijo, vzdrževanje asfalta in tudi vertikalno prometno signalizacijo. K temu bi zdaj dodal tudi neosvetljenost pešpoti po naseljih. Pred nekaj časa so bile organizirano uvedene restrikcije, torej zmanjševanje osvetlitve. Ampak že tedaj so bili nekateri deli teh pešpoti slabo osvetljeni, zdaj so še pa slabše. Nekatere pa sploh niso. Predlagal je, da se ponovno sestanejo s strokovnimi službami in si na terenu ogledajo to problematiko.

Odgovor:

Talno signalizacijo bomo opravili v spomladanskem času. Strokovne službe bodo opravile tudi ogled kako so osvetljene pešpoti.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje omenil, da so v prejšnjem mandatu z velikim navdušenjem podpirali projekt ureditve starega mestnega jedra in stranskih ulic. Tudi občani so imeli velika pričakovanja, ko se je govorilo kako pozorno so pripravili projekte. Sedaj pa imajo jaške ali otočne kanale pokrite z nekakšnimi deskami in ne z betonskimi ploščami, kot je bil projekt. Kjer pa so uspeli urediti z betonskimi elementi, so pa že na nekaterih mestih polomljeni. Betonske plošče pa so zelo spolzke in zaradi tega nevarne.  Predlagal je, da se imenuje strokovna komisija, si ogleda to situacijo in pozove izvajalce, da zadevo uredijo tako kot je treba.

Odgovor:

Projekt še ni končan, ker je izvajalce prehitela zima. Končan bo predvidoma do meseca aprila 2023. Pristojne službe bodo z zapisnikom o tehničnem pregledu in prevzemu ugotovile tudi vse pomanjkljivosti in izvajalec bo odpravil vse napake.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je  vstop v Meškovo ulico iz Pohorske ceste katastrofalen in bi cesto bilo potrebno nujno urediti. Po Meškovi ulici se vsak dan pelje veliko število avtomobilov.

Odgovor:

Strokovne službe pripravljajo analizo celotnega prometnega režima v Mestni občini Slovenj Gradec, tudi z namenom preusmeritve prometa ali izgradnje parkirnih mest. Le ta bo zagotovo prinesla ustrezne rešitve.  

Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da v Mestni občini Slovenj Gradec sprejmejo dvoletni proračun. Menil je, da je v tem veliko prednosti.

Odgovor:

Vsekakor bomo o pripravi dvoletnega proračuna razmislili, čeprav v teh negotovih razmerah ni nujno prednost.

Vprašanje:

Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale upravniku (JKP), da opravi ogled in predlaga ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale upravniku (JKP), da opravi ogled in predlaga ustrezno rešitev.

Objavljeno:2023-02-17T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

2. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 12. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 2. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 12. 2022
Vprašanje:

Na 2. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2022-12-27T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

1. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8. 12. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 1. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8. 12. 2022
Vprašanje:

Na 1. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2022-12-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

36. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 19. 10. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 36. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 19. 10. 2022
Vprašanje:

Niko R. Kolar je kot član sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec omenil,  da je Vlada RS v novem mandatu v mesecu juliju sprejela interventni zakon o zdravstvu. Ta zakon je stopil v veljavo 1. septembra 2022 in ena izmed novosti je, da v svetu zavoda ukinja predstavnika lokalne skupnosti in ob enem zmanjšuje število članov sveta zavoda. Nadalje je omenil polletno poslovanje Splošne bolnišnice. Zaradi negativnega poslovanja so morali pripraviti sanacijski načrt, ki ga je svet zavoda zavrnil in ga morajo dopolniti. Na svetu zavoda so obravnavali tudi dve investiciji in stališče članov sveta zavoda je bilo, da je potrebno narediti revizijo investicije v gama kamero. Ker investicija še finančno ni čisto zaprta, so predlagali, da finančna sredstva k temu nameni tudi lokalna skupnost.

Odgovor:

Investicija v gama kamero je v pristojnosti države in Mestna občina Slovenj Gradec nima na razpolago finančnih sredstev, da bi lahko le-to tudi sofinancirala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da ga je investitorka sanacije in obnove parkirišča ter ograje na križišču pri Pošti nasproti Gandijevega parka obvestila, da je od mestne občine prejela obvestilo o tem, da je  novo ograjo namestila brez soglasja mestne občine. Zoper njo je menda bil uveden celo inšpekcijski postopek.  Glede na to, da je ta ograja zelo lepa in všečna, nameščena natančno na isto mesto kot prejšnja in je celo nižja kot prejšnja razbohotena živa meja, investitorko zanima kaj je potemtakem sploh smisel oziroma namen s strani mestne občine podane prijave. Omenja se celo presoja vpliva nove ograje na preglednost prometa, strošek katere bo morala očitno nositi spet sama. Zakaj občina ni na takšen način ukrepala že zoper prejšnjega lastnika, kateremu stare ograje in žive meje ni bilo potrebno odstranjevati, čeprav se je na sejah mestne občine vsa leta večkrat zahtevalo. Sam se sprašuje ali je mogoče cilj inšpekcijskega postopka v končni fazi tudi odstranitev nove ograje, kajti v tem primeru je investitorka zagotovila, da druge ne bo urejala. Izvedla bo samo vrnitev v prejšnje stanje, česar si verjetno ne želijo.

 

 

Odgovor:

Strinjamo se, da je ograja lepa, seveda pa je potrebno upoštevati vse predpise in jo graditi v skladu s sprejetimi akti mestne občine. Inšpekcijska služba je opravila ogled in ni bilo soglasja za gradnjo te ograje. Verjamemo, da se bo ta postopek rešil v korist te stranke in bo le ta pridobila vsa potrebna soglasja za postavitev omenjene ograje.

Vprašanje:

Boštjana Rigelnika je zanimalo ali je rekonstrukcija ceste na Gozdni poti od Prve osnovne šole do Toplarne že zaključena, vsaj tako zgleda. Po svoji laični, sicer nestrokovni oceni namreč meni, da je vozišče dokaj grbinasto in ne ravno, je pa na novo izdelano in asfaltirano. Vprašal je, če je slučajno predvidena še kakšna dodatna preplastitev oziroma ali je sama izvedba ceste znotraj vseh zahtevanih standardov.

Odgovor:

Rekonstrukcija ceste na Štibuhu je končana in pri tehničnem pregledu bo ugotovljeno ali je vse narejeno po projektu in na način kot mora biti. Če karkoli ni v skladu s predpisi, je seveda izvajalec dolžan napake odpraviti, preden cesto prevzamemo.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so občani podali veliko število novih vlog za obravnavo k novemu prostorskemu načrtu in jih zanima kdaj naj bi bile zaključene obravnave  teh vlog.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo v začetku meseca novembra 2022 uradno pozvala občane in občane, da podajo vlogo za spremembo namembnosti zemljišč. Trenutno pripravljamo podrobno analizo prostora in želimo dati možnost vsem občankam, občanom in lastnikom zemljišč, da sodelujejo pri pripravi novega OPN. Za te vloge bo potrebno plačati takso, ki je v višini 300 eur.

Vprašanje:

Nadalje je Urška Štumpfl Prevorčič na vaseh vaščani ugotavljajo, da je zelo slaba avtobusna povezava do Slovenj Gradca in prosijo, če lahko mestna občina tem prevoznikom poda pobudo, da bi teh povezav bilo več. Zaradi tega, ker dijaki imajo kupljene letne vozovnice, ta prevoz pa je bolj namenjen za ljudi, ki gredo zjutraj zgodaj v službo, srednje šole pa začnejo s poukom šele okrog osme, devete ure.

Odgovor:

Mestna občina nima javnega prevoza, le tega opravlja zasebna družba. Posredovali jim bomo pobudo, kaka bo pa njihova odločitev, pa ne moremo vplivati.

Vprašanje:

Simon Smolak je dejal, da ga je občanka opozorila na organizacijo kontrole v bazenu. Tam je sedaj recepcija v prvem nadstropju in vsi morajo v garderobe v klet, nato pa nazaj do bazena bosi.  Druga stvar pa je fizioterapija, ki je prav tako v spodnji etaži in tisti, ki hodijo na fizioterapije morajo spet zgoraj čez hoditi. A ne bi bilo možno odpreti spodaj enega vhoda vsaj do fizioterapije.

Odgovor:

Način vhoda v letno zimski bazen je takšen, da morajo vsi vstopiti preko recepcije, zato, da se beleži število vstopov. Preko sistema kontrole dostopa se vrši nadzor nad objekti, kot tudi udeleženci v objektu zaradi požarnega reda. Tudi vse kar gre preko zdravstvene zavarovalnice morajo voditi preko ene kontrolne točke. Od garderob do bazena je poseben vhod, kjer si obiskovalci tudi razkužijo noge. Drugače na žalost ni možno dostopati in tudi objekt je grajen tako, da ima eden vstop.

Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da so stanovalci Strnadove ulice napisali devet pripomb na SDOPN3 in vse so bile zavrnjene kot nepotrebne. Večina se jih je nanašala na monitoring oziroma na protihrupne ukrepe. Predlagal je, da še enkrat preverijo ali se res na tem območju ne da narediti kaj boljše.

Odgovor:

Strokovne službe bodo podane pobude še enkrat proučile in ugotovile ali je možna kakšna sprememba.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil rekonstrukcijo Iršičeve ulice, kjer so vzeli nekaj zelenih površin drevoredu, vendar ni šlo drugače. Predlagal je, če je še možno, da se v tem delu nadomesti klasični asfalt oziroma beton s poroznim asfaltom in poroznimi betoni. Tako bi ta drevesa še vedno dobivala dovolj vlage, da bi lahko rastla. Če ne, ga je močno strah, da bo ta drevored propadel.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale izvajalcu del.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opravil ogled in pripravil rešitev, se pa strinjamo, da je pot nevarna za prečkanje in jo je potrebno urediti urgentno.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opravil ogled in pripravil rešitev, se pa strinjamo, da je pot nevarna za prečkanje in jo je potrebno urediti urgentno.

Objavljeno:2022-11-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

35. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 7. 9. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 35. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 7. 9. 2022
Vprašanje:

Boris Raj je pohvalil vodstvo mestne občine, direktorico in strokovne službe, da se v Mestni četrti Polje rešujejo različni problemi. Pri tem je posebej izpostavil parkirne prostore.

Odgovor:

Strokovne službe niso podale odgovora

Vprašanje:

Boris Raj je pohvalil strokovne službe, da so pozvale lastnike škarpe pri križišču pri mestnem parku nasproti Pošte v Slovenj Gradcu in le-ti sedaj urejajo lepo škarpo, da bo to ponos mestu. Ob tem pa bi bilo prav, da pozovejo še njihove sosede, da uredijo svoj del.

Odgovor:

Strokovne službe so k ureditvi škarpe pozvale tudi sosede, vendar še tega niso uredili.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da pristojne službe v naseljih opravijo ogled vertikalne prometne signalizacije, še zlasti tisto, ki stoji v bližini ali pa pod drevesi. Posebej je izpostavil naselje S8 in dejal, da imajo kar nekaj primerov, ko lahko prometni znak opazijo samo po njenem nosilcu, po njegovi vsebini pa ne, ker je med vejami. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo po naseljih opravile ogled vertikalne prometne signalizacije in naročile sanacijo, kjer bo to potrebno.

Vprašanje:

Peter Cesar je pripomnil, da v MOSG poteka intenzivna gradnja in dejal, da se bo osredotočil na kolesarske poti. Najprej je predlagal, da v okviru ureditve novih kolesarskih poti obnovi tudi leseni del železniškega mosta na severnem delu mesta Slovenj Gradec. Leseni del je že dotrajan in je nevaren ali nepredvidljiv za uporabnike.

Odgovor:

Obnova omenjenega mostu ni del projekta za ureditev kolesarskih poti. Ne glede na to pa bodo strokovne službe opravile ogled in naročile sanacijo, če je le-ta potrebna.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da kar nekaj občanov sprašuje in opozarja na nadaljevanje kolesarske poti po Iršičevi ulici. Zanima jih ali bodo podrli drevesa po drevoredu oziroma kam se bo ta kolesarka usmerila oziroma izognila drevesom.

Odgovor:

Drevesa ob Iršičevi ulici bodo ostala. Kolesarska pot bo potekala naravnost po Iršičevi ulici, bo pa za pol metra bolj ozko celotno cestišče. Na takšen način se bo tudi umirjal promet, še vedno bo pa dovolj široko za nemoteno vožnjo po Iršičevi ulici.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri stanovalci Ronkove ulice, to je iz tiste šestice, kjer je pravkar končana investicija ureditve dvorišča. Tam so neke lastniško nedorečene zadeve in občani sprašujejo kako je z rešitvijo te problematike oziroma lastniških razmer, glede na to, da je investicija končana.

Odgovor:

Strokovne službe bodo preverile lastništvo na omenjenem območju in zadevo proučile.

Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal zakaj na pokopališču v Starem trgu več ne uporabljajo ozvočenja in opozoril, da na pogrebih slabo slišijo govornike.

Odgovor:

Pristojne službe bomo opozorili, da na pokopališču v Starem trgu ustrezno uredijo ozvočenje.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da je na pločniku na Celjski cesti naproti bloka na Celjski št. 38, velika udarna jama. Le-ta je nevarna, neprimerna in bi jo bilo treba sanirati.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

Silvo Gros je povedal, da se je nanj obrnila občanka v zvezi z ultrafiltracijo oziroma izgradnjo vodovodnega omrežja Suhi dol – Mislinjska Dobrava. Navaja, da je bila pogodba podpisana za 518 priključkov, sama je sicer dobila soglasje od Komunale in ga je posredovala strokovnim službam in zdaj so pač stvari v mirovanju. Bega jo pa predvsem to, ker so ji na Komunali dejali, da najbrž projekt ne bo v celoti izveden, ker menda zmanjkuje denarja za celotno investicijo. V zvezi s tem je želel pojasnilo. Vprašanje je podal tudi v pisni obliki.

 

Odgovor:

Odgovor pripravile strokovne službe Komunale:

 

V vezi vprašanja glede možnosti priključitve objektov na naslovu Podgorje 131 in Podgorje 132, vam sporočamo naslednje.

Strankama smo v pogojnem soglasju podali mnenje o možnosti priključitve na javni vodovod in sicer: Rifel Zvonka, Podgorje 131 pogojno soglasje št. SO_PV-2/2020 in Drago Plazovnik in Stanislava Gostenčnik, Podgorje 132 pogojno soglasje št. SO_PV-1/2021.
Gradnja objekta ultrafiltracije je vteku in v sklopu gradnje objekta je predvidena predpriprava cevovoda za oskrbo omenjenih objektov, vendar samo do meje obdelave projekta, kar pomeni zgolj nekaj metrov od objekta.
Cevovod ustrezne dimenzije do svojih objektov v dolžini cca. 230 metrov ni predmet predmetnega projekta.
Omenjena objekta ležita izven aglomeracije, kjer bi Mestna občina morala oziroma bi bila dolžna poskrbeti za oskrbo s pitno vodo izjavnega vodovoda.
Objavljeno:2022-10-17T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

34. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 6. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 34. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 6. 2022
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril tudi na objekt na Šercerjevi ulici 1, kjer se rastlinje pravzaprav že zarašča na pločnik in pa na parcelo na Ozarah nasproti objekta Hermine Wech, kjer že najbrž dve leti ni bilo pokošeno in je prav neugledno. To je tudi v neposredni bližini novih blokov na Ozarah.

Odgovor:

Omenjene nepremičnine so v privatni lasti in strokovne službe bodo opozorile lastnike zemljišč, da uredijo svoje parcele.

Vprašanje:

- Silvo Gros je omenil ultrafiltracijo oziroma izgradnjo omrežja na Legenski planoti. Nanj sta se obrnila občana in povedala, da imajo že več kot šest mesecev skopano mimo hiše in se nič ne dogaja. Zdaj imata tudi dejavnost in nekaj kombiniranih vozil in so imeli problem s parkiranjem. Želijo, da se zemlja zagrne in se uredi okolica. To je v okolici gostilne Plesnik.

Odgovor:

Strokovne službe so opravile in ogled in ugotavljamo, da je na predmetnem območju zaključna ureditev izvedena, manjkala je asfaltna prevleka, ki pa so izvedli v poletnih mesecih.  

Vprašanje:

Nadalje je Silvo Gros vprašal ali je možno na objekte v mestnem jedru namestiti elektro panele oziroma to onemogočajo občinski odloki ali Zavod za spomeniško varstvo. Dejal je, da bi v zvezi s tem želel podrobnejšo obrazložitev. Občan iz Meškove ulice namreč ni dobil dovoljenja. 

Odgovor:

Zavod za spomeniško varstvo določa pod kakšnimi pogoji je možno v mestnem jedru namestiti elektro panele. Mestna občina Slovenj Gradec tega ne določa v svojih predpisih. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je ponovno podala pobudo, da se postavi ogledalo na vzporedni lokalni cesti Gaberšek Dolže – Mislinja. Občani ne vidijo avtomobilov, ki pripeljejo iz Dolž proti Turiški vasi. 

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in poiskale ustrezno rešitev.  

Vprašanje:

Boris Raj je mestni upravi izrekel pohvalo glede izgradnje novega bazena. Na otvoritvi so bili vsi nad kvaliteto in nad lepoto tega objekta in te pridobitve. Tu so res naredili nekaj, kar bo šlo v zgodovino.

Odgovor:

Strokovne službe niso podale odgovora.

Vprašanje:

Boris Raj je izrazil nezadovoljstvo in tudi vprašanje do odnosa nekaterih gradbincev, ki rekonstruirajo občinske ceste. Že 2. junija 2022 se je sestal s predstavniki mestne občine in izvajalcem na na Ronkovi ulici št. 15, kjer so zagotovili, da bodo dela začeli izvajati najkasneje čez 14 dni. Do danes še ni bilo nobenega. Menil je, da je to skrajno nedopustno in to ni edini primer.  Prej ali slej bodo morali pogledati kdo in kje je dobil dela, pod kakšnimi pogoji in z kakšnimi zavezami oziroma roki izvedbe. Povedati bo tudi treba kakšne penale so komu zaračunali. Omenil je še, da prav tako počasi poteka izgradnja kolesarske steze na Štibuhu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec zbira vse ponudbe oziroma objavlja javna naročila preko portala kdo je izbran in kdaj je bil izbran, lahko se v vsakem trenutku preveri tudi po kakšni ceni je bilo delo oddano. Vsa naročila so oddana v okviru zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. Se pa strinjamo, da pogosto nastanejo težave, ker se izvaja veliko število investicij.

Izvajalec je z deli na omenjenem območju začel v sredini meseca julija 2022 in bo dela zaključil predvidoma v sredini meseca septembra 2022.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da so pred kratkim otvorili nov Šolski center in blok varovanih stanovanj. Tam zraven je pa ena mala brv, ki je že zelo stara. Malo je nevarna, predvsem zaradi dotrajanih desk, prav tako pa bi bilo potrebno pobarvati ograjo.   

Odgovor:

V tem delu pride nova brv za kolesarje in pešce v sklopu projekta izgradnje kolesarskih stez.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da je v zelo slabem stanju japonski paviljon pri Šolskem centru in predlagal, da se obnovi.

Odgovor:

V izdelavi je idejna zasnova za ureditev celotnega parka na Štibuhu. V okviru tega bodo tudi uredili nov japonski paviljon.

Objavljeno:2022-10-17T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

33. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 1.6.2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 33. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 1.6.2022
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč so s postopki, ki so potrebni v zvezi z izgradnjo četrtega kraka krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

Pristojno ministrstvo že več let poskuša urediti zadevo z lastniki oziroma s solastniki dveh parcel, ki se nahajajo na območju četrtega kraka, vendar jim to do sedaj še ni uspelo, ker so eni preseljeni, eni ne dvigujejo pošte, eni so celo neznani. Zato smo v letošnjem letu na mestni občini prevzeli to nalogo, da uredimo lastništvo in sicer gremo v postopek za razlastitev, kot omogoča zakonodaja. V tam namen smo najprej pristopili k sprejetju sklepa o ureditvi javnega interesa, dalje gremo v postopek določitve skrbnika za posebne primere na CSD za te solastnike. Ko bodo ti znani, bomo pri njih začeli z ustreznim postopkom, najprej bodo dobili ponudbo, če v 30 dneh ne bodo podpisali pogodbe na našo ponudbo, bomo izvedli postopek razlastitve na upravni enoti. Že zdaj sodelujemo z upravno enoto v smislu koordinacije dela. Predvidevamo, da bo postopek speljan do meseca septembra.

 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je izrekel kritiko, da je v zelo slabem stanju Park miru na Štibuhu. Osem skulptur priznanih umetnikov iz različnih držav so zelo zanemarjene. Vprašal je kdo je zadolžen oziroma upravljalec te površine, da ureja zelenice, drevesa, skulpture, označbe, poti, skratka celotnega kompleksa, ki jim dela veliko sramoto. Kot kulturnemu delavcu z dolgoletnim stažem v tej občini mu ni vseeno, ker so predhodniki v prejšnjih obdobij veliko truda vložili in s tem oplemeniti Slovenj Gradec. Zdaj je tam situacija, s katero ne more nihče biti zadovoljen. Nadalje je omenil, da čez nekaj dni na tej lokaciji odpirajo gradbišče. Pričeli bodo z izgradnjo prizidka Tretje osnovne šole in vsa prometna infrastruktura, ki bo vezana na to izgradnjo, bo potekala po tej lokaciji. Predlagal je, da se v najkrajšem možnem času aktivirajo strokovne službe in ta park primerno zaščitijo.

Nadalje je izrekel pohvalo, da so pri Kulturnem domu Slovenj Gradec zasadili tri japonske češnje, ki bodo nekoč zacvetele v humanitarnem in prijateljskem medobčinskem sodelovanju med Mestno občino slovenj Gradec in občino Mioko na Japonskem. Tudi prireditev je bila na nivoju. Vendar pa je tam skulptura od znamenitega avstrijskega slikarja iz Dunaja Valente, ki je potrebna rekonstrukcije in označbe. To je potrebno čim prej urediti.

Odgovor:

Koroška galerija likovnih umetnosti je v sklopu pridobivanja ponudb za obnovo temeljito pregledala stanje kipov in skulptur po mestu ter skupaj z restavratorji določila naslednje nujne posege:

1. določene kipe je potrebno sčistiti pod strogim nadzorom KGLU in restavratorja,

2. zahtevnejše restavracije:

- kip Walente (pri Kulturnem domu) – na kipu bo potreben zahtevnejši poseg, vendar bo njegov obseg viden šele po čiščenju, saj ga je zaradi obrastlin (mah) v tem trenutku nemogoče oceniti.

- kip Ane Bešlić (park miru) in

- kip Skeltona (atrij KGLU) je potrebno restavrirati, razpoke v kamnu in razpoke v lesu,

- Tršar (Park miru) kip je potrebno restavrirati, kajti v kovini je razpoka (to je eden najbolj poškodovanih),

- Sambolić (amfietater v Parku miru) - kip ni pritrjen in je nevarnost, da ga kdo odnese,

- Soldatović - pri kipu je en del odlomljen (roka) in ga je potrebno restavrirati,

- Meštrović - manjša perforacija na kovini, ki jo je potrebno restavrirati.

V prvem koraku bo realizirano čiščenje, ki ga bo pod budnim očesom KGLU in restavratorja opravilo Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, čigar končno ponudbo še čakamo. Sredstva za restavriranje pričakovano (po prejetju vseh ponudb) ne bodo majhna in s proračunom v tem trenutku še niso zagotovljena.

Vprašanje:

Boris Raj se je v imenu stanovalk in stanovalcev Tomšičeve ulice zahvalil za odzivnost vodstva Mestne občine Slovenj Gradec za reševanje problemov stranskih ulic, o katerih govorijo že kar nekaj časa, ne samo v tem mandatu, pač pa že kar nekaj mandatov v preteklosti. Sedaj se te ulice rešujejo. Končno se je izvedel postopek označbe parkirišč in varnih dostopov do osebne stanovanjske hiše, za kar se občanke in občani tudi zahvaljujejo.

Odgovor:

 

Vprašanje:

Boris Ra je predlagal, da se talne označbe obnovijo tudi na velikem parkirišču na Tomšičevi ulici. Ponekod so te označbe popolnoma izbrisane in ob nekorektnem parkiranju posameznik zavzame po nepotrebnem dve parkirišči.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in predlagale ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da bi bilo prav, da strokovne službe še enkrat gredo do križišča pri Pošti in še enkrat opozorijo lastnika škarpe iz starih betonskih zidakov. To bi bilo treba nujno urediti, saj je Slovenj Gradec vendar kulturno mesto in izgled centra takega mesta uničuje  omenjena škarpa.

Odgovor:

Gre za privatno lastnino in bomo še enkrat pisno urgirali, da lastnik sanira omenjeno betonsko ograjo. Ne glede na to pa predvidevamo, da bo vse skupaj sanirano z rekonstrukcijo celotnega parkirišča.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je bil v kontaktu z vodstvom vrtca Slovenj Gradec, s katerimi pravzaprav Mestna četrt Polje dobro sodeluje. V vrtcu prosijo, da bi na Maistrovi ulici nasproti izvoza iz njihovega dvorišča, iz varnostnih razlogov postavili ogledalo. Pri pločniku je zelo nevarno, ker se vozijo otroci z različnimi pripomočki, po drugi strani pa je tam tudi motorni promet.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in predlagale ustrezno rešitev.

Vprašanje:

- Povedal je še, da je MČ Polje v zadnjem obdobju zelo lepo urejena, Komunala dobro ureja zelenice. Omenil je tudi električni stebri in povabil svetnike, ki dvomijo ali je potrebna javna razstavljava, da pridejo zvečer v omenjeno mestno četrt in bodo ugotovili, da so minimalno osvetljeni.

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros se je pridružil svetniku Borisu Raju, da je potrebno urediti škarpo nasproti Pošte.  

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros je dejal, da se vsak dan vozi iz Pohorske ceste na Meškovo ulico in cesta, takoj ko zavijejo na Meškovo v širini prehoda, je v katastrofalnem stanju. Predlagal je sanacijo le-te.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in v kolikor bo potrebno, tudi sanacijo.

Vprašanje:

Janez Potočnik je iznesel pobudo krajanov Šmiklavža, da bi se volišče vrnilo v Osnovno šolo Šmiklavž, kjer je prostor primernejši. Je pa ena težava ob tem, da prostor ni dostopen gibalno oviranim osebam. Predlagal je, da uredijo primeren dostop. 

 

Odgovor:

Zakon o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) je v letu 2017 prinesel spremembo glede dostopnosti volišč, da morajo vsa volišča biti dostopna invalidom. Občinska volilna komisija Mestne občine Slovenj Gradec je v sodelovanju z Okrajno volilno komisijo Slovenj Gradec takrat opravila ogled vseh obstoječih lokacij volišč na terenu ter preverila njihovo dostopnost. Ob dejstvu, da v Osnovni šoli Šmiklavž ni dostopa za invalide, smo volišče morali prestavili. Odločili smo se za gostilno Bučinek, kjer je tudi dostop za invalide. Prav tako je nova lokacija v neposredni bližini bivše lokacije volišča,  saj je območje volišča ostalo nespremenjeno.

Strokovne službe mestne občine bodo proučile možnost ureditve dostopa za invalide v Osnovni šoli Šmiklavž, finančno ovrednotile projekt in investicijo vključile v enega prihodnjih proračunov.

Vprašanje:

Boštjan Riglenik je predlagal, da se opravi ogled priključne ceste na Podgorsko cesto, od hiše št. 124 - 128, ki je bila renovirana in asfaltirana pred nekaj leti. Na tej cesti so se pojavile velike razpoke.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in v kolikor bo potrebno, tudi sanacijo.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da je na Trgu svobode že dalj časa ograjeno gradbišče, ker poteka obnova stavbe. Ker je to moteče, je vprašala kako dolgo bo še tam ograja.

Odgovor:

Investitorju je dovoljenje poteklo 1.6. Pozvali smo ga k odstranitvi ograje in vzpostavitvi prvotnega stanja.

Objavljeno:2022-06-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

32. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21.4.2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 32. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21.4.2022
Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da je v lanskem letu Komunala gradila novo kotlovnico na biomaso in v pripravah za to gradnjo je bila formirana posebna komisija, ki je usklajevala prevoze preko Štibuha oziroma preko naselja S8. V letošnjem letu gradijo cesto od Tretje osnovne šole proti Toplarni in zaradi tega po Ronkovi ulici vozijo težki kamioni. Občani se pritožujejo oziroma sprašujejo kako je možno, da gre ves težek promet po tej ulici. Na asfaltu se že poznajo poškodbe asfalta in pogrezajo se jaški. Občinske službe je pozval, da si cesto ogledajo zdaj in seveda po zaključeni gradnji ceste na Štibuh. Občani tudi pričakujejo, da bodo poškodbe sanirali. Najbolj pa jih moti promet in v določenih trenutkih je skoraj nevzdržno.

Odgovor:

Zavedamo se, da je zaradi izgradnje kolesarske steze in pločnika na Štibuhu v naselju S8 slabša prometna varnost, vendar prosimo občane za strpnost, ker drugače investicije ni možno dokončati. Še enkrat pa bomo aktivirali tudi posebno komisijo, da bo z izvajalcem del uskladila prevoze na tem območju.

Vprašanje:

Peter Cesar pa je omenil delovanje Centra ponovne uporabe v stari Komunali. Že kar nekaj časa je tam na vratih videti napis Center ponovno uporabe, ljudje se oglašajo, malo kritizirajo, nergajo, ker menda ni delovnega časa oziroma ni prostora, kjer bi kakršnekoli stvari, ki jih želijo, oddali.  Zanima ga kako je z delovanjem omenjenega centra.

Odgovor:

Odgovor Centra ponovne uporabe:

CPU Slovenj Gradec je trenutno v fazi vzpostavljanja. V dveh letih korona virusa smo vzpostavili prostor, ki je namenjen ogledu izdelkov,  vzpostavili spletno trgovino www.cpusg.si, kjer so razstavljeni vsi izdelki. Namen CPU ja je, da se še ohranjene manjše stvari, kot so stoli, mize, krožniki, kozarci,,...ki jih naši lokalni prebivalci ne potrebujejo, po predhodnem dogovoru in pregledu dostavijo v prostore CPU. Prostor, ki je manjši je namenjen prevzemu po dogovoru. Iz tega razloga je tudi na vratih navedeno, da je možen prevzem po dogovoru ali pa med tednom med 9 in 13 uro, razen kadar smo na terenu.  Večinoma ljudje kar prinesejo stvari, ki so dotrajane in neuporabne pred vrata. Iz tega razloga tudi želimo, da se v CPU dostavijo svari, ki so še uporabne ali pa jih lahko z manjšim delo popravimo. 

Trenutno smo v dogovoru z za to pristojnim podjetjem, kako naprej in kako lahko sodelujemo. 

 Urnik je za to po predhodnem dogovoru, da lahko stvari ogledamo že na domu, ali pa se pogovorimo z stranko. 

Vsekakor v lokalni skupnosti zagotovo potrebujemo bolj podprt CPU, za kar si močno prizadevamo. V program se vključujejo prostovoljci, invalidne osebe, brezposelne osebe, ki jih tudi usposabljamo... Kot socialno podjetje si želimo, da bi skupaj z organizacijami vzpostavili za naše okolje podprt CPU, ki pa je seveda potreben celostnega in skupnostnega pristopa. 

 

Vprašanje:

Silvo Gros je predlagal, da prepleskajo stebre za transparente na Celjski cesti v Slovenj Gradcu. Prav tako bi bila potrebna obnove stebrov tudi na obvoznici pri Šparu, ki sta sicer v boljšem stanju.    

Odgovor:

V letošnjem letu bomo obnavljali kapelico na Celjski cesti in bomo prosili izvajalca, da prepleska tudi omenjena stebra.

Vprašanje:

Boris Raj je vprašal kakšno je stanje z vrtički, glede na to, da je mestna občina določila novo lokacijo ob naselju ob Tomšičevi ulici. Seznanjen je, da so se na vrtičkih že začela začetna dela in so že začeli iskati dovozno pot na te vrtičke. V tej zvezi ga dnevno kličejo občanke in občani ter protestirajo. Pri tem MČ Polje ni sodelovala do zdaj, sodelovali so le pri izražanju njihovih želja za ureditev teh mrtvih žepov enosmernih ulic, ki se imenujejo obračališča ali dvorišča pred posameznimi stanovanjskimi hišami in z ene od teh je bil v preteklosti možen dostop na zeleno površino, ni pa nadaljevanja poti. Zaradi tega bo nastal velik problem, prvič so ljudje nezadovoljni, da se bodo tam ponovno pojavile razne oblike rastlinjakov, kar bo kvarilo zunanji pogled na sedaj urejeno naselje. Hkrati tudi ne rešuje problema vrtičkarjev v zadostni meri, ker jih bo ostalo kar nekaj, ki ne bodo dobili svojih parcel. V zvezi s tem je predlagal, da se sestane posebna komisija,  torej predstavniki mestne četrti, strokovna služba in direktorica občinske uprave ter gredo na ogled in pristopijo k reševanju tega problema.

Odgovor:

V zadnjih letih so se zaradi različnih investicij v mestu Slovenj Gradec zelo skrčila zemljišča za vrtičkarje, občani pa si jih zaradi samooskrbe želijo. Strinjamo pa se, da mora biti red glede prometa in parkiranja, zato smo že aktivirali pristojno redarsko službo, da na tem območju poišče ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boris Raj je že nekajkrat izpostavil potrebo po označbah na dvoriščih ali stranskih ulicah v naselju S8, kjer parkirajo posamezniki, ki imajo najete vrtičke na privatnih zemljiščih in zapirajo dohode do stanovanjskih hiš. Predlagal je, da bi v tem kontekstu predstavnik pristojne službe prišel tja, opravil ogled in odredil postavitev označb. Tako, da bodo vedeli tisti, ki pripeljejo in tisti, ki bi radi prišli z avtom na svoje dvorišče. To so male stvari, ki se jih da rešiti, povzročajo pa iz dneva v dan vedno večje težave in nezadovoljstvo.

Odgovor:

Pristojne občinske službe so že opravile ogled in predlagale smiselno označitev oz. ureditev prometne signalizacije.

Vprašanje:

Boris Raj v preteklosti je že nekajkrat omenjal potrebo po ureditvi ali obnovi označb prehodov za pešce v naselju S8, o parkirnih prostorih in ponovno predlaga, da tudi to vprašanje vzamejo v ta kontekst in gredo po tej soseski ter uredijo kar je potrebno.

Odgovor:

Strokovne službe bomo skupaj s predstavniki Mestne četrti Polje opravili ogled na terenu in določili prioritete na tem območju.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da so tudi v Mestni četrti Polje obravnavali temo glede prevoza težkih kamionov po Ronkovi ulici in sam upa, da bo prišlo kar se da hitro do zaključka investicije na Štibuhu. Dokler ne bo druge variante ali obvoznice, bodo lahko uveljavili načelo razpršene obremenitve, o kateri so se o poteku tega procesa dogovorili, tako da bi bili po eni strani dovozi, pa drugi strani odvozi.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je postavil še vprašanje glede posipanja sadre po kmetijskih zemljiščih, kaj je s tem, kam to pelje in kakšna bo končna rešitev. Vprašal je ali tečejo formalni postopki pristojnih služb in v katero smer tečejo in kdaj predvidoma bodo rešeni. Tudi to vprašanje so zapisali v zapisniku Mestne četrti Polje.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo iz medijev izvedeli, da nekateri kmetje po kmetijskih zemljiščih posipajo bel prah, to je industrijsko sadro, pri čemer je vsebnost težkih kovin v zemljinah presežena. Prav tako je v zvezi s tem na mestno občino klicalo več občanov. Zaradi tega je župan sklical sestanek s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpektorata za okolje in prostor ter Inšpekcije za kmetijstvo, ki je bil v torek, 5. aprila 2022. Dogovorili so se, da jim bodo do 11. aprila izdelali terminski plan vseh potrebnih postopkov. Pristojne službe so se obvezale, da bodo v najkrajšem možnem času pridobile podatke in vzorce o obsegu povzročene škode na doslej znanih 51 lokacijah, kjer je bila prijavljena ali opažena prisotnost industrijske sadre. Mestno občino bodo o izsledkih obveščali, v skladu s pristojnostmi pa bodo tudi ukrepale. Tega načrta še od omenjenih služb nismo prejeli. Ravno danes je župan ponovno posredoval dopis v katerem zahteva, da terminski plan posredujejo v treh dneh. Komunala je izvedla meritve pitne vode v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in ni bilo zaznanih kakršnihkoli odstopanj. Nimamo pa še odgovora ali je možnost prisotnosti težkih kovin v pridelkih. Po priporočilu Ministrstva za kmetijstvo smo pri NIJZ naročili oceno ogroženosti in tveganja za ljudi, ki so bili z omenjeno sadro v stiku.   

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so pri tej točki dnevnega reda na pretekli seji svetniki Slovenjgraške liste zastavili nekaj vprašanj. Zelo so razočarani z odgovori, na nekaj vprašanj pa sploh ni bilo odgovorjeno. Kolega Boštjan Rigelnik je razpravljal o tem, da obstajajo pomisleki, da Zavod za urbanizem Maribor – ZUM nima več zaupanja, ker so njihovi izdelki slabi in postopki dolgotrajni. Mogoče bi bilo treba razmisliti o drugem izvajalcu prostorskih načrtov. Nadalje je vprašal kakšni so razlogi, da postopek še po štirih letih ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi ZUM-a bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM. Odgovor so dobili pa takšen: »Glede na to, da je bil OPN sprejet decembra 2017, bi morali še v prejšnjem mandatu iskati odgovornost za nastale napake. Le to je težko soditi tistim, ki pri postopkih nismo sodelovali. Vsi upamo, da bodo spremembe pripravljene čimprej in da bodo odpravljene napake OPN.«  Smatral je, da je odgovor napisal nekdo, ki v postopku res ni sodeloval, ampak že spomladi v letu 2018 so zahtevali od ZUM-a reklamacijo in so sprožili nov postopek. Takrat je bila odgovorna na občini uslužbenka, ki je še danes tu v službi. Torej ni to res, da niso sodelovali, omenjena uslužbenka je sodelovala vse od začetka. Začeli so postopek reklamacije tudi takrat. Ob prevzemu poslov v novem mandatu je bil župan seznanjen s tem in niso dobili odgovora ali bodo reklamacijo uveljavljali. Niti niso odgovorili na očitek o počasnem in neučinkovitem vodenju postopkov, saj je minilo že štiri leta od sklepa. Nadalje je kolega vprašal o črni gradnji na letališču blizu podjetja Kocerod, kjer se enormnih 4,5 hektarja gozda v nekaj pretvarja. Navaža in utrjuje se material. Mora pohvaliti župana kako aktiven je bil ob pojavu nezaželjene sadre, ko so kmetje navozili to škodljivo substanco na svoje njive. Župan je sklical vse odgovorne in se odločno lotil problema. Sam bi pričakoval, da tudi v teh primerih, se pravi uzurpacije prostora, odločneje ukrepa. Do zdaj ni bilo slišati še ničesar. Glede črnih gradenj ni bilo povabljenih inšpektorjev, ni bilo povabljenih novinarjev, ni bilo nikogar. Na prejšnji seji je vprašal kako to, da so nadaljevali s projektantskimi postopki, čeprav je kmetijsko ministrstvo odločno odreklo nove posege za nove navezovalne ceste. Za to je bilo porabljenih čez 300. tisoč eur, v enem kosu je dobil projektant 170. tisoč eur. Ni bilo odgovora oziroma je bilo odgovorjeno tako, »Vse postopke glede urejanja prostora želimo voditi transparentno in v skladu z zakonodajo. Glede umestitve južne obvoznice smo imeli že veliko sestankov, tudi v Državnem svetu ter na Darsu in vsi želimo, da se končno južna obvoznica umesti, ker jo Slovenj Gradec potrebuje in ne bomo dovolili, da Slovenj Gradec dobi avtocesto brez južne obvoznice." Kaj pomeni Slovenj Gradec potrebuje južno obvoznico in ne bodo dovolili kakšni so argumenti za to pogojevanje, če tehtajo javno korist med obvoznico, ki prinese boljše prometno udobje in ohranitvijo najboljših kmetijskih zemljišč, se pravi nenadomestljiv naravni vir, potem ne sme biti dileme. Ohraniti je treba zemljo, obvoznico speljati drugje, če pa se to ne da, potem pa reševati morebitno preobremenitev mesta z drugimi ukrepi, se pravi preusmerjanje tranzita na načrtovano hitro cesto iz Raven na Koroškem preko Dravograda. Torej o nerazumni porabi sredstev ni v odgovoru niti besede.

Nadalje je omenil še spletno stran mestne občine in zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je tudi, da so zaklenjeni nekateri dokumenti. Na seji so mu odgovorili, da noben dokument ni zaklenjen in ko je preveril, so še vedno zaklenjeni. Predlagal je, da strokovne službe v bodoče pripravljajo bolj kvalitetne odgovore.

Odgovor:

V mesecu maju bomo organizirali sestanek in svetnikom Slovenjegraške liste predstavili vse postopke in odgovorili na postavljena vprašanja.

 Težave glede zaklenjenih dokumentov smo odpravili.

 Glede občinskih odlokov delamo na tem, da ažuriramo vse  odloke (nekaj je namreč neveljavnih, novih ipd.) ter jih objavimo na enem mestu oz. s povezavami do njih.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je glede na to kako močno jih je udarila energetska kriza in se bo to stanje v prihodnje po napovedih samo še slabšalo, vprašal ali se je občina že lotila strategije za namen povečanja samooskrbe z električno energijo v mestni občini. V mislih ima namestitev sončnih elektrarn na tistih strehah občinskih zgradb, kjer bi bilo to mogoče. Na primer športna dvorana, kulturni dom, galerija in nenazadnje tudi novi bazen, kjer bi električno energijo lahko uporabili tudi za pomoč načrtovani kogeneraciji s plinom. Meni, da bi bila takšna investicija zanemarljiva v primerjavi s koristijo, ki bi jo s tem pridobili.

Odgovor:

Mestna občina je že v kontaktu z dvema ponudnikoma energije in je tudi v izdelavi analiza streh na javnih površinah, ki bi bile primerne za postavitev elektro panelov. Pri tem je pomemben faktor starost strehe in če jo bo potrebno zamenjati v roku 20 let, bi bila investicija predraga. Trenutno ugotavljajo, da so tri strehe na javnih objektih primerne za tovrstno investicijo. Tudi na novem bazenu je vse pripravljeno za montažo panelov.

Vprašanje:

Albert Kotnik je dejal, da se je nanj obrnilo nekaj občanov, ki imajo grobove na pokopališču v Šmartnem. Prosijo, če se lahko uredi spodnji del, proti šoli, kjer je igrišče. Tam rastejo drevesa, ki so za senco in za mejo med šolo ter pokopališčem. Ampak ta drevesa so zdaj tako velika, da onesnažujejo pokopališče.

 

Odgovor:

Odgovor smo že podali dne 5. 5. 2021 na seji VS Šmartno. Mnenje komisije ostaja isto. V primeru odstranitve le teh, bi morali postaviti ograjo, urediti novo zasaditev. Od grobov je drevje (kot se na fotografiji vidi) dovolj umaknjeno. Odpadanje iglic ni upravičen razlog za posek in ne pretehta pozitivnih učinkov, saj drevje v poletnih mesecih nudi senco in predstavlja nujno potrebno naravno (zeleno) bariero med pokopališčem in šolskim igriščem.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu. Trenutno se ureja Gozdna pot in zanima ga ali bodo uredili tudi to križišče.

Odgovor:

Izbrani projektanti pripravljajo projekt semaforizacije in nekoliko zamujajo z rokom izdelave. Strokovne službe se bodo z njimi sestale še v mesecu maju.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da idejne projekte za razne rešitve v štartu oddajo večjim izvajalcem. Morda bo to res pomenilo nekoliko večji strošek, ampak bodo pa dobili dobro rešitev. Sama idejna zasnova kakšne prometne rešitve ni tako draga, kot potem končni projekt.

Odgovor:
Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da se na vzporedni glavni cesti Gaberšek - Dolže pri hiši Rek postavi prometni znak za omejitev hitrosti in ogledalo. V Dolžah se namreč na glavni cesti gradi križišče in je vse promet usmerjen na to cesto, kjer je vključevanje v promet postalo zelo nevarno.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in preverili bodo kakšne so možnost tako za prometni znak za omejitev hitrosti kot za ogledalo.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da so v lanskem letu sprejeli Lokalni energetski koncept in danes vsi čutijo, da je energetska kriza. Glede na to, da imajo v Lokalnem energetskem konceptu zapisano tudi namestitev več solarnih panelov na javnih zgradbah, bi bilo prav, da se v mestni občini bolj organizirano lotijo koriščenja velikih površin javnih zgradb v namen sončne energije. Tudi sredstva so zagotovljena, zato naj se to pospeši.

 

Odgovor:

Odgovor je podan že pri vprašanju svetnika Boštjana Rigelnika.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je na starem železniškem mostu proti Pamečam začel trohneti les in postaja vedno bolj nevaren tako za pešce kot za kolesarje. Predlagal je, da ga sanirajo.

Odgovor:

Pristojen službe si bodo omenjen most ogledale in pripravile načrt sanacije, v kolikor bo le to potrebno.

Objavljeno:2022-05-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

31. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 23. 3. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 23. 3. 2022
Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da so konec leta 2017 svetniki prejšnjega sklica sprejeli dolgo pričakovani OPN. Postopek je tekel nerazumno dolgo, kar lahko v največji meri pripišejo zunanjemu izvajalcu ZUM d.o.o. iz Maribora, pa tudi strokovni službi mestne občine. Le vztrajen pritisk vodstva in občinskega sveta je botroval temu, da so postopek zaključili. S sprejemom OPN so mnogi občani in podjetja dobila priložnost za realizacijo svojih pobud, hkrati pa sprejet OPN omogoča občini s spremembami in dopolnitvami slediti novim razvojnim potrebam. Že nekaj mesecev po veljavnosti OPN, so se pokazale določene pomanjkljivosti. Ne vedo sicer ob katerem prepisovanju odloka so določeni stavki izpadli in kdo nosi odgovornost za takšno površnost, toda svetniki najbrž niso tisti, ki bi ob odločanju o obsežnem odloku prebrali vsako vejico in piko. Zato imajo strokovne službe in predvsem pričakujejo, da bo tisti, ki so mu drago plačali izdelavo odloka, svoje delo tudi strokovno opravil.  Zaradi pomanjkljivosti je župan takoj, letos aprila bo štiri leta, izdal sklep o postopku sprememb in dopolnitev OPN1, ki bi po skrajšanem postopku trajal lahko največ eno leto in odpravil napake v tekstualnem delu. Postopek bi moral izvajalec ZUM d.o.o. opraviti v okviru reklamacije. Zato sprašuje župana in strokovno službo Mestne občine Slovenj Gradec in pričakuje jasen odgovor kakšni so razlogi, da po štirih letih ta postopek še ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi Zuma, bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM d.o.o..

Odgovor:

Glede na to, da je bil OPN sprejet decembra 2017, bi morali še v prejšnjem mandatu iskati odgovornost za nastale napake. Le-to je težko soditi tistim, ki pri postopkih nismo sodelovali. Vsi upamo, da bodo spremembe pripravljene čim prej in bodo odpravili napake, ki so v OPN.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da naj bi v neposredni bližini Koceroda družba VOC, sicer kot lastnik zemljišča, naročila posek drevesnih površin za okrog 4 hektare gozdnega zemljišča, kar je bilo že izvršeno. Na to površino so sedaj začeli navažati pesek, očitno z namenom utrditve terena. Zanima ga kaj se tam dogaja, ali so za svoje posege pridobili vsa ustrezna dovoljenja, slišal je namreč, da so nekatere inšpekcijske službe že uvedle določene postopke. Omenjeni posek dreves naj bi se izvedel brez gozdarskih odločb oziroma odobritve gozdarjev, tudi utrjevanje terena naj bi bilo izvedeno samovoljno in brez ustreznih dovoljenj. Če to drži, potem se mu samo po sebi porodi vprašanje ali postaja takšno početje v Mestni občini Slovenj Gradec že praksa.

Odgovor:

V okviru svojih pristojnosti bomo poskušali pridobiti odgovor.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je predlagal, se zaradi prepiha v mestni pasaži, v bližini Delavske hranilnice, namestijo steklena nihajna vrata. Zaradi epidemioloških razmer veliko ljudi čaka pred vhodom v pasaži in je prepih res neprijeten.

Odgovor:

Podan predlog bodo pristojne službe proučile.

Vprašanje:

 Marjan Žvikart je predlagal, da se zaradi podražitve elektrike opravi ogled streh objektov javnih zavodov, predvsem šol in se na strehe namestijo elektro paneli, kjer je to mogoče.

Odgovor:

Analiza streh in ustreznost za namestitev panelov na le-te se že opravlja. Ekonomski izračuni pa bodo pokazali tudi upravičenost namestitve.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil kolesarje na Glavnem trgu. Kolesarji se ne smejo voziti po pločniku, po cesti pa nimajo označenega prostora. Na obeh straneh vhodov v mesto vabijo kolesarje v mesto, nimajo pa označene kolesarske poti. Predlagal je, da se le-to označi in bodo tudi vozniki avtomobilov razumeli, da je tam prostor za kolesarje.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali pristojnim službam, ki ga bodo proučile in poskušale poiskati ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se pri investicijah pozove elektro distributerja, da položi močnejše kable in bodo lahko zgradili več sončnih elektrarn tako na javnih kot na zasebnih objektih. V Slovenj Gradcu je kar nekaj območij, kjer ni več mogoče pridobiti soglasja za gradnjo sončne elektrarne.

Odgovor:

Tudi sami si želimo, da elektro distributer položi močnejše kable pri investicijah, ki se trenutno izvajajo. Vendar imamo pri tem kar nekaj težav, predvsem pri sodelovanju državnih služb pri naših investicijah, ker so tudi pri njih omejena finančna sredstva.  Strinjamo pa se, da Slovenj Gradec nujno potrebuje močnejše elektro kable, močnejše trafo postaje, predvsem zaradi tega, da postanemo gospodinjstva in pa tudi javne institucije bolj samooskrbni pri električni energiji. Še naprej se bomo trudili,  da bi pri teh investicijah posodobili tudi elektro napeljavo, ki je trenutno na določenih lokacijah res zelo zelo zastarela.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se tudi njemu postavlja vprašanje ali ZUM d.o.o. še opravičuje  zaupanje mestne občine, namreč postopki so dolgotrajni in velikokrat izdelek ni najbolj kvaliteten.  V aprilu 2018 je bil izdan sklep o začetku postopkov SD OPN3. Osnovni namen je bil umestiti južno obvoznico. Tudi ta postopek je po štirih letih še vedno v pripravi, stališč do pripomb iz javne razprave, ki je bila že pred pol leta, še vedno nimajo. Mestna občina je septembra 2018 naročila strokovno podlago pri Lesoteki Projektiva d.o.o. za okrog 15. tisoč. Rešitev s polovičnim priključkom na hitro cesto pod Homcem je bila izdelana na natančni geodetski podlagi in predstavljena DARS-u 15. januarja 2019. Sklep tega sestanka na DARS-u nalaga mestni občini dopolnitev projekta. Mestna občina je namesto tega naročila mnoge nove strokovne podlage za novo traso in porabila že preko 300. tisoč eur. Samo en projektant je za južno obvoznico zaračunal že preko 170. tisoč eur. Dopolnjeno mnenje Ministrstva za kmetijstvo je negativno do Legenske in Starotrške obvoznice glede na trase te južno obvoznice, po poljih pa je  mestni občini naložilo izravnalni ukrep, ki pa ga mestni občini očitno ni mogoče izpolniti. So torej v situaciji ko je več kot jasno, da obvoznice po trasi po poljih ne bo mogoče umestiti. Minister je sam povedal, da tega ne bo dovolil in ob tem se je pred nekaj dnevi spremenil tudi kmetijski zakon, ki je še bolj restriktiven pri varovanju kmetijskih zemljišč in tudi pri teh izravnalnih ukrepih, torej pri menjavah nadomestnih zemljišč. Hkrati poznajo sporno in protislovno stališče projektanta hitre ceste Lineal, ki je DARS-ov projektant, da bi bil priključek južne obvoznice južno od Homca iz prometno varnostnih vidikov neustrezen. Če se s tem sprijaznijo, potem velja, da južne obvoznice ne bodo nikoli imeli. Vseeno pa sprašuje župana, ali ne bi z odločnejšim nastopom do DARS-a tudi tako, da zahtevamo ustrezne spremembe državnega prostorskega načrta, če so potrebne, uspeli uveljaviti svoj dolgoročen interes po umestitvi južne obvoznice, kot občinske razvojne osi, od toplarne po robu dobravskega gozda do krožišča Šmartno. Cesto načrtujejo za sto in več let, zato je kakšno leto dodatnih naporov za pravilno umestitev nepomembna časovna zamuda.

 

Odgovor:

Vse postopke glede urejanja prostora želimo voditi transparentno in v skladu s predpisano zakonodajo. Glede južne obvoznice so imeli že veliko sestankov, tudi v Državnem svetu, kot na DARS-u, kjer smo se poskušali s predstavniki kmetov, ministrom za kmetijstvo dogovoriti kakšne so možnosti umestitve južne obvoznice. Vsi si želimo, da končno južno obvoznico umestimo, ker jo Slovenj Gradec potrebuje in ne bomo dovolili, da Slovenj Gradec dobi avtocesto brez južne obvoznice. Nihče si ne želi, da bi ves promet speljali skozi Podgorje. Za SDOPN3 je v recenziji še zadnja hidrološko hidravlična študija, ki jo potrebujejo za PC Pameče.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil spletno stran mestne občine in ocenil, da je nepregledna. Zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je pa tudi, da so zaklenjeni nekateri javni dokumenti. V pogovornem okencu dobijo sporočilo, da za dostop nimajo ustreznega dovoljenja. Kot primer je navedel naslednje javne dokumente, plačane z javnim denarjem: preverjanje varnosti v prometu za priključevanje južne obvoznice Slovenj Gradec na državno cesto Šentrupert Slovenj Gradec in predlog glavnega prometnega omrežja na Koroškem.

Odgovor:

Vso dokumentacijo imamo objavljeno na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec in si jo vsak lahko ogleda. Če do katerih dokumentov ni možno dostopati oziroma je karkoli zaklenjeno, prosimo, da nam posredujete natančen naslov dokumenta in bomo le-to tudi preverili. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da je mestna občina naročila elaborat oziroma katalog nadomestnih zemljišč za izravnalni ukrep, ki ga je naložilo ministrstvo za kmetijstvo pri južni obvoznici čez Šmarško polje. Zanima ga ali je ta elaborat že narejen in če bi si ga lahko ogledal.

Odgovor:

Elaborat je naročen, ni pa še izdelan in je še v izdelavi ter z njegovo vsebino – delovnim gradivom še nismo seznanjeni.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da imajo v Podgorju pravo gradbišče in so v velikem pričakovanju novega pločnika. Problem pa je, da so vsi vozniki začeli ubirati druge poti in zaradi tega je zelo obremenjena predvsem spodnja vas. Predlagala je, da se zaradi večje prometne varnosti, na tej cesti namesti hitrostna ovira.

 

Odgovor:

Podano pobudo bomo proučili.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako je z javnim razpisom za ureditev protiprašnih zaščit v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Kot ste že bili seznanjeni pri obravnavi proračuna za leto 2022, smo se odločili, da bo mestna občina v celoti financirala protiprašne zaščite. Zato javnega razpisa za ta namen ne bo.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je na eni izmed prejšnjih sej predlagala ureditev igral pri POŠ v Razborju. Od strokovnih služb je dobila odgovor, da se zadeva ureja, pa jo zanima kako daleč je s tem projektom.

Odgovor:

Igrala za Vaško skupnost Razbor so naročena, vendar jih zaradi zimskih razmer, ni bilo možno namestiti. To bodo storili v kratkem, ko bodo vremenske razmere dopuščale. 

Objavljeno:2022-04-19T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

30. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 2. 2. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 30. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 2. 2. 2022
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec ponovno opozori Pošto Slovenije, da uredi svojo zgradbo oziroma obnovi fasado na začetku Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Lastnika stavbe bomo pisno opozorili.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec pozove lastnike, da uredijo parkirišče nasproti Kulturnega doma.

Odgovor:

Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo lastniki uredili omenjeno parkirišče.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pripravijo poročilo o stanju kmetijstva v mestni občini in te podatke bi želel marsikateri občan. Zanima ga v kakšni meri so kmetijska občina, kakšne vrste kmetijska občina so in v kakšnem obsegu. Zanima ga tudi glede na meril, ki so v Sloveniji, koliko je mestna občina kmetijsko samooskrbna. V Sloveniji imajo namreč košarico in kriterije, tako, da se ve koliko katerih produktov je potrebno glede na prebivalca. Dejal je, da to analizo pričakuje v doglednem času, da bodo vedeli kakšna je situacija na tem področju.

Odgovor:

Pristojne službe bodo pripravile analizo o stanju kmetijstva in samooskrbe v Mestni občini Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Franjo Murko se je strinjal s predlogom svetnika Borisa Raja, da je potrebno Pošto ponovno opozoriti, da sanira objekt, saj le ta ne kvari samo estetskega videza, ampak je tudi nevarno, ker fasada odpada.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je pred približno pol leta bila sprejeta novela Zakona o pravilih cestnega prometa, ki omogoča zavijanje v desno pri rdeči luči. Marsikje v Sloveniji je to možno, predvsem pa je možno v tujini. Če že imajo v Sloveniji to zakonodajo, jo je treba v praksi speljati tudi v mestni občini. Tipično križišče, ki zahteva tak prometni znak, je na Ronkovi cesti, to je to križišče pri Mercatorju. Ko se pripeljejo proti obvoznici in bi rad zavili desno proti Mislinji, morajo čakati pri rdeči luči, tudi če ni nobenega avtomobila. Zato daje pobudo, da v tem križišču pridejo do takega znaka, ki omogoča zavijanje v desno.

Odgovor:

To temo smo že obravnavali na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in glede same varnosti v prometu zaenkrat okoli tega še nismo sprejeli nobene konkretne odločitve. Je pa to križišče na državni cesti in o tem končno odloča DRSI.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da so v tem mandatu imenovali Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij. V Slovenj Gradcu se veliko gradi in je veliko naselij, ki bi si zaslužile svoje ime. Podal je pobudo, da omenjena komisija pripravi nabor nazivov teh ulic in naj se postopki čim prej izpeljejo, dokler se novi stanovalci še niso vselili. Nadalje je menil, da bi bilo treba tudi ulice oziroma zaselke, ki imajo zelo veliko številk in zelo razmetanih, na nek način urediti.

Odgovor:

S pobudami bomo seznanili Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec.

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je dotaknil podeželja in zimskih razmer. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorizirane ceste, na podeželju so tako lokalne kot tudi gozdne ceste. Zavedati se morajo, da vse ceste, ki imajo status gozdnih cest, niso tiste, ki so namenjene izključno gozdu ali gozdni proizvodnji. Pač pa večina teh cest tudi povezuje kmetije, bolj ali manj odročne kmetije, povezuje podeželje z mestom in pa mesto s podeželjem. Gre zato, da imajo zaradi različnih kategorij cest, tudi različne kriterije. V letošnji zimi, ki je bila pravzaprav precej bogata s snegom, se je marsikaj ponovno pokazalo. Pluženje po sneženju so nekako uravnali glede na kriterije lokalnih cest in pa gozdnih cest. Letošnja zima je mogoče malo bolj specifična in je prihajalo do večje poledenelosti teh cest. Na eni strani se makadamske lokalne ceste posipajo in peskajo, medtem ko se gozdne ceste ne posipajo, pa je lahko odcep malo levo ali desno. To sicer rešujejo na neke intervencije, prošnje in želje posameznikov, da se tudi kakšna gozdna cesta peskajo, ampak kriteriji so različni. Predlagal je, da se imenuje skupina, ki bi analizirala to stanje cest in izenačila te kriterije ter standarde. Ponovno je poudaril, da vse gozdne ceste niso tiste, ki so namenjene gozdni proizvodnji, pač pa so v prvi vrsti namenjene prebivalcem, krajanom, občanom na podeželju, pa tudi tistim v mestu, ki hodijo na podeželje. Tudi ti prebivalci morajo imeti osnovni standard, da bodo lahko v teh poledenili obdobjih normalno prihajali v mesto od doma in pa seveda domov.

Odgovor:

Pobudo smo posredovali Zavodu za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec in jih predlagali, da nam v zvezi s tem posredujejo odgovor.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da so v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec na sejah mestnega sveta na mizah imeli vrče z vodo in kozarce, v MKC pa imajo plastenke. Predlagal je, da tudi v MKC imajo vrče z vodo.

Odgovor:

Predlog smo posredovali upravljalcu MKC- JZ SPOTUR.

Vprašanje:

Silvo Gros je omenil, da je na leseni ograji pri Rotenturnu, poškodovanih nekaj desk in predlagal, da jih popravijo. Na stebričkih, ki so vmes, odpada omet, kar bi tudi bilo potrebno urediti. Sam meni, da imamo najlepšo občinsko stavbo v Sloveniji in bi bilo škoda, da bi tu začetni vtis kvarili.

Odgovor:

Najnujnejša dela se bodo opravila in stanje saniralo. Gre za celovit in bolj obsežen projekt, ograjo je namreč potrebno sanirati v celoti. Vsekakor bomo pristopili k ureditvi, v skladu z navodili ZVKD in razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

Vprašanje:

Silvo Gros je opozoril, da je na koncu šikane na Glavnem trgu v asfaltu polmetrska udrtina. Predlagal je sanacijo le te.

Odgovor:

Poškodba vozišča se bo sanirala.

Vprašanje:

Janez Potočnik se je pridružil predlogu svetnika Borisa Raja, da bi bilo dobro narediti kmetijsko analizo Mestne občine Slovenj Gradec. Sam ima nekaj podatkov in sicer je Mestna občina Slovenj Gradec med mestnimi občinami zagotovo ena najbolj kmetijskih občin, imajo več kot 800 kmetij in smo ena najbolj močnih živinorejskih občin v Sloveniji. Nadalje je povedal, da je za samooskrbnost potrebno od 2. – 3. tisoč kvadratnih metrov na prebivalca. V Sloveniji je povprečje kmetijskih zemljišč, torej njiv in vrtov, samo še 800 kvadratnih metrov na prebivalca. V Slovenj Gradcu pa imajo samo še 600 kvadratnih metrov na prebivalca. Torej so daleč od samooskrbnosti oziroma je nemogoča.

Odgovor:
Vprašanje:

Andrej Breznik je opozoril na cesto cesto do bivšega podjejta Adient do zasebne zdravstvene ambulante Jezernik ob Suhodolnici. Po tej cesti je speljana tudi kolesarska pot v smeri proti pokopališču v Starem trgu. Občani, ki tam živijo, se bojijo, da bi prišlo do prometne nesreče kolesarjev. Zato predlagajo, da bi se ta kolesarska pot pri mostu pri Adientu usmerila proti Nami in zadaj za Namo do mostička, kar bi bilo veliko bolj varno. Predlagal je, da pristojne službe predlog proučijo. 

Odgovor:

Po našem mnenju je prometni režim v tem delu urejen korektno z malo prometno obremenitvijo motornega prometa.

Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da ga zanima kakšna je socialna situacija v mestni občini glede na vse podražitve, ki se dogajajo v naši državi. Sam ve, da je težko priti do kvalificiranih odgovorov na tako kompleksno vprašanje, zato je predlagal, da župan skliče predstavnike pristojnih služb, kot je Center za socialno delo itd. na posvet.  Ta bi bil namenjen temu, da bi v kratkem času prišli do kvalitetne analize socialnega stanja v mestni občini in vpliva zlasti podražitev na kvaliteto življenja občank in občanov. Če bi bilo potrebno, da bi ti strokovni pogovori in ocene pokazali, da je to potrebno, potem tudi predlaga, da je na eni od naslednjih sej temu namenjena posebna točka.

Odgovor:

Občinske službe na področju socialnega varstva se strinjamo z razmišljanjem in pobudo gospoda Raja, da je moramo podrobneje pregledati in analizirati trenutno socialno stanje naših občank in občanov zaradi materialne ogroženosti, ki je nastala kot posledica različnih podražitev na ravni države.

 

Prvi korak v tej smeri bo sklic različnih služb, ki se v občini neposredno ukvarjajo z reševanjem tovrstne socialne problematike: Centra za socialno delo Koroška, Karitas, Območnega združenja Rdečega križa Slovenj Gradec, Javnega zavoda Spotur Slovenj Gradec. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo poskušali ugotoviti dejansko stanje, ki trenutno vlada v občini, ter po potrebi mestnemu svetu predlagali ustrezne ukrepe, s katerimi bi lahko vsaj deloma ublažili materialno stisko naših občank in občanov. Sestanek z navedenimi službami bo sklican predvidoma 17. marca 2022.

Objavljeno:2022-03-17T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

29. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 12. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 12. 2021
Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec bil objavljen nov sklep o daljši časovnici postopka SD OPN3. Zanima ga zakaj takšen odlog sprejema plana, ki traja že preko razumnih rokov. Investitorji si namreč želijo čimprejšnjega sprejetja sprememb.

Odgovor:

Gre za spremembo, kjer je terminski okvir posameznih faz opredeljen glede na obseg dela, ki ga je v posamezni fazi potrebno izvesti in na pričakovani časovni odziv NUP, ki ga lahko pričakujemo in se je izoblikoval tekom postopka sprejema sprememb akta. Hkrati tabela vključuje tudi posodobitev že opravljenih faz.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da se  je bil ob podiranju stavbe bivšega gostišča Bellevue, mozaik častnega občana prof. Pečka skrbno odstranjen in shranjen. Zanima ga kako je zdaj z njim, ali obstaja možnost, da bi to umetniško delo nekako vkomponirali v nov bazenski kompleks. Zdi se mu, da je to en pravi prostor in počastitev našega častnega občana.

Odgovor:

Za postavitev mozaika se je že pred časom sestala strokovna komisija, ki je proučila kar nekaj lokacij, kamor bi ga lahko umestili. Ena izmed njih je tudi nov bazenski kompleks. V naslednjih mesecih bo znana dokončna odločitev.

Vprašanje:

Silvo Gros je podal pobudo, da bi pripravili zgodovinski pregled slovenjegraškega športa. Že na prejšnji seji mestnega sveta so imeli točko, ki se je dotikala financiranja športa, vmes so pa tudi pohvalili športnike, kake izjemne rezultate dosegajo v tem zadnjem obdobju. Ampak zgodovina športa pa sega malo dlje nazaj. Ti rezultati najbrž niso prišli čez noč, ampak je bilo vsaj na določenih področjih vloženega veliko truda in dela vseh tistih, ki so se ukvarjali s športom, pa tudi funkcionarjev. Sam je imel možnost videti en delček te zgodovine športa oziroma arhiva letnic takoj po drugi svetovni vojni in je bil pravzaprav navdušen, da sploh obstaja kaj takega. Po zagotovilih  nekaterih občanov, s katerimi je govoril, imajo v privatnih v arhivih dosti teh zadev, nekaj tega arhiva je tudi v muzeju. Govoril je tudi s Tomom Levovnikom, ki je menda že nekoč dal pobudo, da bi se to naredilo. Očitno to ni bilo narejeno. Verjetno bi se tu morala vključiti Športna zveza in JZ Spotur, povabiti pa je potrebno še živeče staroste, da prispevajo v ta arhiv. Verjetno bi bil primeren prostor, da bi to uredili v športni hali, ko bodo pač razmere to dopuščale. Menil je, da bi se dala iz tega narediti ena taka pozitivna zgodba. Kolikor ima informacije, tudi predsednica Športne zveze zbira podatke o zgodovini športa. To bi bilo zelo zanimivo in slovenjegraški šport si to zasluži.  

Odgovor:

S pobudo bomo seznanili naš JZ Spotur,  da še skupaj z drugimi deležniki prične pripravljati pregled športa skozi zgodovino.

Objavljeno:2022-01-19T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

28. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 24. 11. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 24. 11. 2021
Vprašanje:

- Boris Raj je omenil parkirišče ob Zdravstvenem domu in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ugotavlja namreč, da je tam precej nereda, hkrati pa imajo v tem obdobju zaposleni v Zdravstvenem domu težave s parkiranjem, čeprav za parkiranje plačujejo letno najemnino.  Glede na korona krizo in glede na razmere v kakršnih so sedaj zdravstveni delavci obeh javnih zavodov tako bolnišnice kot zdravstvenega doma, je predlagal, da se jim plačilo parkiranja zniža za 50 %.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Peter Cesar je povedal, da ga je eden od občanov Starega trga opozoril na vzdrževanje lesenega mostu pod pokopališčem. Tudi sam si ga je ogledal in res je nekaj lesenih elementov trohnečih. Glede na to, da most še ni star in je iz macesnovega lesa, ki bi naj držal dlje kot le nekaj let, je predlagal, da si pristojne službe most ogledajo in opravijo sanacijo.

Odgovor:

Opravili smo ogled in leseni elementi so v izdelavi, tako, da bomo vse, ki trohnijo, kmalu zamenjali.

Vprašanje:

- Peter Cesar je opomnil, da so na Legnu pri kmetiji Venišnik pred kratkim uredili parkirišče, ki je namenjeno predvsem planincem, ki hodijo na Kremžarico. Predlagal je, da se tudi tu pri Gradiškem križu na Legnu uredi podobno. V spomladanskem času oziroma v deževnih obdobjih, pa tudi pozimi je tam razmočeno in blatno, ljudje parkirajo vsepovsod,  po travniku,  po cesti itd. V kolikor ni finančnih sredstev možno zagotovo iz področja vzdrževanja, se naj načrtuje v naslednjem proračunu.  

Odgovor:

Preverili bomo glede lastništva in ureditev parkirišča v skladu s finančnimi zmožnostmi uvrstili v katerega od prihodnjih proračunov.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je povedala, da krajani Vrh prosijo za pojasnilo strokovnih služb kdaj bo mestna občina pristopila k izgradnji čistilne naprave, ki je predvidena v neposredni bližini cerkev Sv. Urbana na Vrhah. V poletnih mesecih tam namreč zelo zaudarja in je potreba po izgradnji čistilne naprave zelo velika.

Odgovor:

Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Še v letošnjem letu je predviden javni razpis za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskih sistemov z EU sredstvi  in če bo v razpisu upravičen strošek sofinanciranja tudi  izgradnja čistilnih naprav, bomo izgradnjo seveda prijavili. Sicer pa je vrednost investicije zelo visoka – predračunske vrednost znaša okoli 500.000,00 eur.


Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je izrekla pohvalo, ki se nanaša na pokopališče v Starem trgu. Na terenu velikokrat od občanov sliši pohvale, da tako urejenega pokopališča še nikoli niso imeli. Temu mnenju se pridružuje tudi sama, zato zahvala vsem službam, ki tako lepo skrbijo za okolico pokopališča. Lepo urejen je tudi park spomina prezgodaj umrlih otrok, ki je tudi edini na Koroškem. Predlagala je, da uredijo še prostor za raztros pepela.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je omenila še eno največjih investicij, ki se izvaja v mestni občini in sicer izgradnjo kolesarskih poti. Ta investicija je zelo zahtevna, saj se na terenu dotika mnogo lastnikov parcel, kjer pač kolesarka poteka. V izogib slabe volje je podala nasvet oziroma priporočilo, da se pred začetkom del obvešča lastnike parcel, da se bodo dela na nekem območju začela. Mogoče tudi, da se povpraša lastnike po posebnostih na njihovih parcelah, kjer je pač trasa. S tem misli, predvsem na kake skrite jaške, hišne priključke in podobno, saj se lahko izognejo nepotrebnim stroškom kasnejših popravil. Povedati pa mora tudi, da vsakodnevno spremlja izgradnjo kolesarske poti, ki trenutno poteka na Štibuhu in mora pohvaliti delavce, da se zelo trudijo in redno tudi počistijo gradbišče po opravljenem delu.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina zagotovila finančna sredstva za morebitne odkupe zemljišč po metodi uveljavljanja predkupne pravice. Dejal je, da ima v zvezi s tem vprašanje. Namreč v zadnjem času ve za dve taki zemljišči, eno je v Pamečah v bodoči Poslovni coni. Drugo pa je na Legnu ter je prvovrstno, najvišji bonitetni razred. Občan, ki kmetuje, je zemljišče želel kupiti in pa so mu povedali, da je mestna občina na tem zemljišču uveljavila predkupno pravico. 189. člen Zurep2 navaja, da se lahko uveljavlja predkupna pravice občine ali države na stavbnih zemljiščih, na ureditvenem območju naselij, na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture. Tudi na območjih za dolgoročni razvoj naselij, kar je vsebina 2. člen odloka o predkupni pravici, ki ga je mestni svet sprejel v prejšnjem mandatu. Zemljišče, ki ga kupuje občan, ne spada v nobeno od teh kategorij zemljišč iz 189. člena Zurep. Vprašal je, ali je morda bil sprejet nezakonit sklep in kakšen bi bil namen nakupa, če bi župan imel zakonsko podlago. Ta zemljišča niso vključena v nobenem postopku sprejema prostorskih aktov. Sklep tudi nima pravnega pouka, kamor bi se občan lahko pritožil.

Odgovor:

Seveda je možnost, da mestna občina umakne uveljavljanje predkupne pravice na omenjenem zemljišču, zato bomo občana povabili na razgovor, da vidimo kakšne so njegove namere.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je opomnil, da je pred več kot dvema mesecema bila javna obravnava razgrnitev sprememb in dopolnitev OPN. Vendar še nimajo nobene informacije kaj je s stališči do pripomb, ki so jih podali ustno ali pisno. V imenu neodvisne liste Slovenjegraška lista za mesto in podeželje je prosil, če jim lahko omenjen akt, ko bo poslan nosilcem urejanja prostora, strokovne službe pošljejo na njihov naslov.

Odgovor:

Ko bomo prejeli stališča do pripomb in pripravili osnutek, ga bomo poslali vsem, ki bodo to želeli.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje prosi, da ji strokovne službe posredujejo specifikacijo stroškov za načrtovanje obvoznic, torej od začetka do danes.

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile specifikacijo stroškov glede umeščanja naših obvoznic.

Vprašanje:

- Helena Breznik je omenila, da sta bila predsednika VS Podgorje in VS Šmiklavž povabljena na sestanek predstavnika Dars-a in najvišjih organov občine, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo uredila cesta do kmetije Visočnik. Vendar ceste še niso popravili. Cesta je sedaj nemogoča za prevoz z osebnim avtomobilom. Lastnik te ceste upravičeno jezen, zelo mu je otežena pot po opravkih, kaj šele varna pot v šolo. Zato daje Svet VS Podgorje pobudo občini in vsem odgovornim, da pri nadaljevanju izgradnje najprej uredijo nemotene dovoze do vseh hiš, katere so vključene v izgradnjo hitre ceste. Le tako se bodo izognili slabi volji in nemotenim vsakdanjim potem po obveznostih.

Odgovor:

Glede ceste do kmetije Visočnik smo imeli s predstavnika investitorja že več usklajevalnih sestankov kako urediti cesto. Prejšnji teden smo s strani DARS-a prejeli sporazum za ureditev navedene ceste in upamo, da bo zadeva urejena v prid uporabnikom ceste.

Vprašanje:

- Helena Breznik je omenila staro osnovno šolo v Podgorju. Vedo, da je že lep čas problem, pobuda krajanov in vaške skupnosti pa je, da z opozorilnimi tablami in trakovi zaščitijo pešce in avtomobile pred padajočo opeko. Krajani opažajo, da se na stopnicah šole zbirajo otroci in v izogib nesrečam in poškodbam, je pobuda na mestu in vredna odobritve.

Odgovor:

Staro osnovno šolo smo z ustrezno signalizacijo primerno zaščitili.

Vprašanje:

- Helena Breznik je dejala, da je vesela, da je vsem otrokom, ki nimajo varne poti v šolo, omogočen prevoz. Vendar  opaža, da kombiji stojijo in pobirajo otroke na cesti. Spomladi in jeseni je to varno, saj je zunaj svetlo. Tako lahko vozniki hitro opazijo kombi in otroke. V zimskem času, ko je zjutraj še tema in ko bo sneg, bo to kar nevarno. Predlagala je, da si Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ogleda najnevarnejše odseke in le te nekako označi. Vedo, da se je pred kratkim zgodila nesreča prav na takem postajališču, kjer je bila poškodovana deklica.

Odgovor:

Odgovor podal dr. Peter Pungartnik.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec je v zadnjih desetih letih na tem področju naredil ogromno in zagotovo ni določil, da bi kombi na cesti pobiral otroke. Na vseh relacijah kombi zapelje s ceste in marsikje otroke pobirajo na dvoriščih stanovanjskih hiš. V primeru deklice, ki je bila udeležena v prometni nesreči, ima kombi postajališče na dvorišču stanovanjske hiše. Na tej relaciji otroke vozijo od hiš, tudi iz razloga, ker so na tem območju pričeli z izgradnjo hitre ceste. Že prej na relaciji Podgorje - Šmiklavž nikoli ni bilo postajališča, kjer bi otrok moral prečkati cesto.

Vprašanje:

- Samo Januška je najprej pohvalil, da so uredili prostor med Mizarstvom Jeromel in med notarjem  v mestu Slovenj Gradec.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Samo Januška je povedal, da so ga stanovalci v MČ Polje že večkrat prosili, da označijo parkirne črte oziroma ponovno zarišejo parkirne črte, ker so že marsikje nevidne in jih ljudje ne vidijo.

Odgovor:

 V naselju S8 sproti obnavljamo talno signalizacijo. V naslednjem letu bomo ponovno obnovili označbe, ki so najbolj nujne.

Vprašanje:

- Samo Januška je omenil praznik Dan slovenskega športa in dejal, da se za tovrstne praznike ne obešajo  zastave. Dejal je, da imajo v mestni občini priložnost obesiti olimpijsko zastavo in v razmislek je predlagal, da jo obesijo ob tem prazniku in še mogoče ob kakšni drugi priložnosti.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da je nekaj lastnikov zemljišča na Legenski planoti že precej časa nazaj brezplačno odstopilo zemljišča za ureditev občinskih cest. Mejniki so bili postavljeni, cesta urejena, še vedno pa ni urejen prepis lastništva na občino, tako, da še vedno plačujejo davščine za ta odstopljena zemljišča. Zanima jih zakaj prepisi še niso bili urejeni oziroma kdaj se bo to uredilo.

Odgovor:

Za cesto JP Legen-Lampret-Elc so solastniki v letu 2016 podpisali izjavo o brezplačnem odstopu zemljišča po kategorizaciji in odmeri odseka ceste. Z njimi se je že sklenila ustrezna pogodba in uredilo zemljiškoknjižno stanje, v eni zadevi pa se je postopek zavlekel zaradi vpisanih bremen na parceli - je  pa sedaj pogodba že v postopku overitve. Z drugo dokumentacijo o brezplačnem odstopu zemljišč na tem območju ne razpolagamo.

V vsakem primeru pa vsem lastnikom cest priporočamo, da podajo kratko pisno vlogo za ureditev lastništva ali pa pokličejo na oddelek, saj zaradi obsežnosti cest v občini, ki jih je potrebno še odmeriti ali urediti lastništvo, ni mogoče sproti reševati zadev in je zaradi preglednosti in ažurnosti potrebno nastaviti spise na konkretne lastnike z vsemi potrebnimi podatki.

Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da je na zemljišču v lasti Štalekar Mirka in Marije bil zgrajen rezervoar za vodo, še vedno pa ni realiziran dogovor glede plačila za postavitev rezervoarja na njihovem zemljišču. Zanima jih kdaj se bo to uredilo.

Odgovor:

Z omenjenima občanoma je bila dne 28.09.2020 sklenjena služnostna pogodba za izgradnjo vodohrana in vodovoda v sklopu izgradnje vodovodnega omrežja v MOSG – sklop 3: Legenska planota. Z lastniki je dogovorjen tudi bodoči odkup zemljišča, in sicer po odmeri, ki bo opravljena po končani izgradnji. Pravni posel, ki se je nanašal na podelitev služnosti je zaključen (služnost je vpisana, strankam je bila izplačana odškodnina). Izgradnja vodovodnega omrežja in objektov je v gradnji, pri je pred ureditvijo lastništva in plačila kupnine, potrebna pravnomočna geodetska odmera.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je glede postopka SDOPN3 in IC Pameče 3, kjer so se prva dela že pričela,  posredoval vprašanje predstavnikov Civilne iniciative Pameče, ki se zavzema za to, da se desna stran ceste v smeri Slovenj Gradec Dravograd ne bi uporabila za namen IC.  Na mestno občino so posredovali pobudo, da se postopek sprejemanja SD OPN 3 začasno prekine, saj se je zbiranje podpisov zaradi korona ukrepov upočasnilo oziroma začasno celo ustavilo. Vprašal je ali  namerava Mestna občina Slovenj Gradec tej pobudi slediti in počakati z nadaljevanjem sprejemanja tega akta, dokler se zadeva v celoti ne uskladi s prizadetimi občani, ali se bo postopek ne oziraje na to nadaljeval. Dodatno bi vprašal glede spornega krožišča, za katerega krajani Pameč in še marsikdo drug meni, da je umeščeno na napačno lokacijo. Prizadeti krajani Pameč so namreč s strani Upravne enote Slovenj Gradec prejeli odgovor, da ima Mestna občna Slovenj Gradec pridobljeno gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev leve strani nove IC, pod katero spada tudi ureditev cestne infrastrukture v sami coni. Menda pa še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje za krožišče. Ker se gradnja cestne infrastrukture znotraj IC še ni pričela, krajani Pameč predlagajo, da se s pričetkom gradnje počaka, saj do končne odločitve v zvezi z spornim krožiščem, torej primarno do dokončne umestitve le tega, vsaj do pravnomočnega izdanega dovoljenja za gradnjo krožišča, v kolikor druge možnosti ni več. Ob enem pa jih na podali pojasnila župana iz prejšnje seje mestnega sveta, da se za spodnji desni del predvidene cone spogledujejo tudi z možnostjo izgradnje učnega poligona za varno vožnjo, zanima ali potemtakem lahko pričakujejo, da bo mestna občina pristopila k pridobitvi novih podlag za umestitev poligona na desni strani IC, saj bi bilo potrebno v tem primeru sedanjo ureditveno situacijo gospodarske cone na desni strani nujno nadomestiti z idejno zasnovo takšnega poligona. Ob tem je dodal, da je mestna občina očitno že pričela z investicijo komunalne ureditve IC Pameče 3, ki je sofinancirana s strani Evropske unije, zato sam projekt, ki je sofinanciran, ni ogrožen in se s sprejetjem SD OPN 3 dejansko ne mudi tako zelo. Začetek investicije Pameče 3 je sama po sebi dobra novica, s tem tudi črpanje evropskih sredstev za projekt ni ogroženo, postopek SD OPN 3 pa se lahko v miru nadaljuje na način, da se vključijo nove rešitve, ki so že bile podane na javni razpravi in sledijo iz pobud civilne iniciative Pameče.

Odgovor:

Glede SDOPN3 smo se že sestali z VS Pameče in s predstavniki  civilne iniciative. Podrobno so šli skozi vse postopke sprejemanja in umeščanja podjetniške cone na območju Pameč. Ne glede na to, smo nekaj dni za tem prejeli dopis, v katerem je civilna iniciativa predlagala, da se ustavi sprejemanje SDOPN3. Seveda mi tega ne bomo storili, ker na desno stran  s temi spremembami nič ne umeščamo, niti ne spreminjamo namenske rabe. Res pa je, da na mestni občini iščemo primerno lokacijo za umestitev poligona za varno vožnjo, vendar še ni tako daleč. Poudariti je potrebno, da je bila namembnost zemljišča spremenjena v prejšnjem mandatu, Kot kaže je bila umeščena zelo ne transparentno, da krajani Pameč ne vedo kaj je bilo tistega leta umeščeno na njihovo območje. V SDOPN3 smo pokazali kakšna je namenska raba, ki je bila tam že sprejeta in na levi strani umeščamo novo podjetniško cono. To smo prijavili za sofinanciranje in prejeli finančna sredstva za urejanje komunalne infrastrukture na tem območju in se desne strani trenutno ne dotikamo. Je pa tudi res, da smo na tem območju uveljavili predkupno pravico in kupili zemljišče. Prebrali so lahko tudi, da je šlo v prejšnjem mandatu za napako, vendar menimo, da ni šlo za napako prejšnjega vodstva, ampak je bilo namensko narejeno. To tudi ni bilo narobe, ker je mestna občina ena izmed mestnih občin, kjer smo daleč najbolj podhranjeni z območji za umešanje novih podjetnikov. Tako je za podjetniško cono po levi strani veliko zanimanje in  moramo razmišljati o tem kam umestiti nove podjetniške cone. Ustavitev postopka ne pride v poštev, saj v SDOPN3 umeščajo cestno infrastrukturo na drugih območjih.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil obstoječe asfaltirane kolesarske steze v Slovenj Gradcu in ponekod so pojavile izbokline. Omenil je primer padca, ki mu je bil priča. Pri MKC od novega fitnes poligona v smeri proti obvoznici zaradi pogreznjenosti dela steze in posledično asfaltne izbokline je padla kolesarka in se k sreči ni hudo poškodovala.  Padec je bil posledica izbokline na delu kolesarske steze, kjer je bila le ta v preteklosti očitno prekopana, sedaj pa se je podlaga skupaj z asfaltom nekoliko pogreznila in je zaradi tega nastala izboklina na eni strani.

 

Odgovor:

Opravljen bo ogled in sanacija omenjene trase.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali je mestni občini že uspelo odkupiti vsa zemljišča za izgradnjo pločnika in rekonstrukcijo cesto od odcepa Raduše do gostilne Rogina, oziroma ali se je pri pogajanjih pri teh štirih ali koliko jih je, ki še niso takrat nazadnje prodali kaj premaknilo v pozitivno smer.

 

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika proti Podgorju še vedno nekaj lastnikov zemljišč ni podalo soglasja. Z deli bodo pričeli v spomladanskem času in upamo, da bomo v zimskem času vendarle s temi lastniki dosegli dogovor.

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da je v proračunu za prihodnje leto načrtovana rekonstrukcija Partizanske ceste v Slovenj Gradcu. Le-ta je v res slabem stanju. Partizanska cesta se pa zaključi pri bloku Partizanska cesta 10, kjer je prava katastrofa. Predlagal je, da v rekonstrukcijo Partizanske ceste vključijo tudi rekonstrukcijo pred blokom Partizanska cesta 10.

Odgovor:

Predlog bomo proučili.

Vprašanje:

- Franjo Murko je povedal, da prihajajo prazniki in v te praznike sodi tudi okrasitev mesta. Lahko so ponosni, da je mesto že več let zelo lepo okrašeno, tako lepo, da si ga prihajajo ogledovati tudi od drugod. Podal je pobudo, da bi se malo več pozornosti pri okrasitvi poda tudi po promenadi od avtobusne postaje, mimo upravne enote, po Meškovi ulici do cerkve in Splošne bolnišnice. Tu gre veliko ljudi dnevno gor in dol, včasih še celo več kot po Glavnem trgu. .

Prav tako bi bilo potrebno okrasiti tudi Park herojev pred bolnišnico. Za vse tiste, ki prihajajo v bolnišnico, pa tudi tiste, ki so v bolnišnici in lahko začutijo pozitivno razpoloženje, ko pogledajo skozi okno.

Vhod v mestno središče je tudi park pri Upravni enoti in tudi tam bi lahko namestili več novoletnih luči.

Odgovor:

V letošnjem letu smo za novoletno okrasitev namenili dodatna finančna sredstva in krožišče pri bivši Nami okrasili z lepim adventnim venčkom.

Objavljeno:2021-12-10T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 10. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 10. 2021
Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da so v roku enega leta bili deležni dveh anket. Prva, kjer so ocenjevali delo županov, je imela zelo dobre rezultate in župan Mestne občine Slovenj Gradec se je uvrstil na prvo mesto, kot najboljši župan mestnih občin.

Pred kratkim časom pa je bila pa izvedena anketa o transparentnosti poslovanja občin, ki sta jo opravila in dne 22.  9. 2021 objavila Inštitut Danes je nov dan.Organizacija za participatorno družbo in PIC Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Na tej lestvici si Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Žužemberg deli 126. mesto in je tudi daleč za vsemi mestnimi občinami. Ocenjevanih je bilo pet sklopov. Med sejo si je danes prebral tudi obrazložitev občinskega uradnika in nekaj objektivnih razlogov za slabo uvrstitev seveda obstaja. Ampak ne glede na to jo morajo sprejeti takšno kot pač je in poskušati izboljšati, da bo v bodoče boljši rezultat. V anketi so obravnavali transparentno delovanje občinskih svetov, preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, transparentnost, vključenost in sprejemanje proračuna in vključenost v delovanje občine ter obveščanje.

Odgovor:

Anketo je opravila nevladna organizacija, ki predvsem želi spodbujati participativni proračun. Iz te ankete je moč spoznali, da so vse občine, ki ga ne izvajajo, bile avtomatsko uvrščene nižje. Na anketo, ki so jo mestni občini poslali, smo tudi odgovorili, vendar v analizi ni bilo vse upoštevano. Prav je, da nevladne organizacije izvajajo tovrstne ankete in primerjajo občine med sabo, seveda bi bilo pa prav, da bi upoštevali enake podatke pri vseh občinah. Na mestni občini participativni proračun načrtujemo za naslednji dve leti in v kolikor bodo to anketo izvajali naslednje leto, bomo verjetno v zgornji tretjini te ankete. Po drugi strani je pa to impulz za strokovne službe, da pregledamo, kje smo bili slabo ocenjeni. Zahtevali smo tudi  podrobno obrazložitev pri posameznih točkah, vendar odgovora še nismo prejeli.

Vprašanje:

 - Janez Potočnik je navedel nekaj primerov, ki se mu zdijo netransparentni. Kot prvo je povedal, da je pred več kot desetletjem skupina občanov začela razmišljati o ustanovitvi časopisa Mesečnik, ki bi celovito informiral občane in jim nudil možnost, da tudi sami izrazijo svoja mnenja. Nadomestil bi krajšo brošuro o napovedi dogodkov in izhajal nekajkrat na leto, občina pa bi v njem predstavljala svoje dosežke. Ko se je v letu 2012 menjalo občinsko vodstvo, je z veliko naklonjenostjo novega župana ugledal luč sveta časopis Slovenjgraški Glasnik. Vendar se je z novim županom v letu 2018 spremenila uredniška politika, spremenil se je format časopisa in občinski cenzur je poskrbel, da v glasilu ni več objavljeno to, kar bi želeli ljudje povedati, pač pa samo to, kar najbolj ustreza občinskemu vodstvu. Pluralnost mnenj je bila pokopana in dobili so neko občinsko trobilo. V prejšnjem mandatu je Civoz v vsaki reviji dobil stran, kjer je obračunaval z aktualnim županom. Pa mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi prepovedal tovrstna pisanja.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali uredniškemu odboru, ki se bo opredelil glede objave mnenj bralcev. Uredniški odbor je namreč tisti, ki zbira članke in odloča kaj bodo objavili. Drugače pa lahko v Sglasniku objavlja svoje prispevke vsako društvo, ki deluje v Mestni občini Slovenj Gradec, javni zavodi itd..

Vprašanje:

- Janez Potočnik je kot drugi primer navedel, da občanki, katere kmetijo namerava mestna občina z novim prostorskim aktom močno okrniti, osnutka sprememb niso želeli predstaviti, čeprav je takrat to že bila informacija javnega značaja. Pomoč je morala poiskati pri Uradu informacijskega pooblaščenca, ki je izdal odločbo, da je občina dolžna občanki podati zahtevano informacijo.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil tretji primer in povedal, da je bil pred kratkim povabljen na intervju na Koroški radio, kjer je govoril o perečem vprašanju z ravnanjem s prostorom pri nas in tudi drugod po Sloveniji. To je aktualno predvsem zaradi sprememb in dopolnitev OPN. Posneli so prispevek, vendar ni bil objavljen, ker je prišla prepoved z višje instance.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec nismo seznanjeni, kdo je predvajanje posnetka prepovedal, zagotovo pa ga ni prepovedal župan.

 

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je nadalje omenil netransparentnost. Sam nima pripomb, če župan menjava avtomobile vsaki dve leti, ampak ni pošteno, da svetniki to izvedo iz medijev. Župan bi jih moral o tem obvestiti.

Odgovor:

Pri avtomobilu župana gre za poslovni najem. Mestni svet je poslovni najem potrdil v proračunu za leto 2021, zaradi tega je tudi bila sklenjena pogodba za letošnje leto. Če bo mestni svet najem potrdil v proračunu za naslednje leto, bo pogodba podaljšana, če ne, bo vozilo vrnjeno najemodajalcu. Vsi pa se najbrž strinjamo, da župan vozilo potrebuje. Župan za omenjen avtomobil v skladu z zakonodajo plačuje mesečno boniteto, najemodajalec pa je prevzel tudi vse stroške, razen goriva. Mestni svet ni bil posebej obveščen, saj je bila postavka potrjena v proračunu.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da je v prostorih MKC letos spomladi potekala delavnica na temo prostora oziroma občinskega prostorskega načrta. Zunaj so protestirali kmetje. Na to delavnico, ki je bila zaprtega kroga, so bili vabljeni samo svetniki in predstavniki vaških skupnosti. Ko so želeli nekateri kmetje sodelovati, jim strokovna služba tega ni dovolila in dobili so obrazložitev, da se jih to ne tiče. Vendar so tri ure govorili samo o kmetijskih zemljiščih, kjer bodo potekale nove prometnice. V zvezi s tem je izrekel kritiko.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako daleč je s projektom izgradnje pločnika Slovenj Gradec-Podgorje in kako daleč je z izgradnjo kolesarske steze ob Suhodolnici v Podgorju.

 

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika v Podgorju je že bila uvedba v delo in v naslednjem mesecu bo izdelana vsa potrebna dokumentacija. Z deli bodo verjetno pričeli v spomladanskem času, saj bi jih v zimskem času težko izvajali. Še vedno pa niso rešeni odstopi vseh zemljišč s štirimi lastniki. Naredili smo novo cenitev in upamo, da bo to urejeno do pričetka del.

Ob Suhodolnici gre za pot, ki jo uporabljajo vodarji za čiščenje in intervencijo. Želeli smo narediti od mostu za Raduše do Podgorja ob Suhodolnici kolesarko pot v makadamski obliki, vendar lastnik zemljišča temu nasprotuje. Zato smo se odločili in nadaljevali pot od pokopališča v Starem trgu do Sušilnice v Starem trgu.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič se je osredotočila na VS Razbor. Zdi se ji, da se o tem kraju premalo pogovarjajo. Razbor je najbolj oddaljen kraj mestne občine, saj čas vožnje iz centra Slovenj Gradca do Razborja traja 45 minut. Zamisliti si morajo kako zgleda vožnja staršev, ki vozijo svoje otroke na razne športne vadbe in v glasbeno šolo v samo mestno jedro. Taka vaška skupnost se ne more primerjati z drugimi vaškimi skupnostmi, ampak bi jo morali obravnavati drugače, z raznimi izjemami in ugodnostmi. Menila je, da bi se v tem primeru moral vključiti JZ Spotur, ki bi na primer enkrat tedensko izvajal vsaj eno vrsto vadbe na Razborju. Enako Glasbena šola in bi se vadba katerega izmed inštrumentov izvajala na Razborju. Glede na to, da je to tako oddaljen kraj, ki nima pravzaprav nobenih ugodnosti na področju šolstva, niti športa in ne na področju kulture, je predlagala, da se v tem primeru vključi Mestna občina Slovenj Gradec in otrokom nudi vsaj eno ugodnost. Poudarila je, da Vaška skupnost Razbor nima urejenih igral za otroke, tako kot jih imajo druge vaške skupnosti in mestne četrti. Šola nima niti telovadnice, niti športnih površin, da bi se lahko sploh primerjali z drugimi slovenjgraškimi otroki ali s šolami. Predlagala je, da se na Razborju nemudoma uredijo vsaj igrala v okolici šole. Pred časom so sami prebivalci Razborja v sodelovanju s šolo pripravili predlog in načrt večnamenske dvorane, ki bi jo zgradili v Razborju. S projektom so se prijavili na razpis, kjer pa niso bili uspešni. Predlagala je, da Mestna občina Slovenj Gradec v tem primeru prisluhne in temu projektu pomaga. Naj sama ideja ponovno oživi in pomagati je treba tem občanov, ki so tudi občani MOSG. Omogočiti je treba otrokom, da bodo lahko izvajali aktivnosti na področju športa, šolstva in kulture. Ne smejo dovoliti, da bi bili ti otroci še naprej drugorazredni, saj se tako tudi počutijo. 

Odgovor:

Pobudo glede športne vadbe in glasbenega izobraževanja bomo proučili skupaj z izvajalci programov.

V VS Razbor že načrtujemo postavitev otroških igral.

Za večnamensko dvorano res obstaja idejna skica in predlog, vendar pa je za realizacijo projekta potrebno še veliko aktivnosti (investicijska in projektna dokumentacija…), predvsem pa zagotoviti vir financiranja. V kolikor se bodo v naslednji finančni perspektivi našla zadostna sredstva sofinanciranja, obstaja možnost, da se projekt  v naslednjih letih uvrsti tudi v proračun.

Vprašanje:

- Simon Smolak je v letu 2020 v času korona krize predlagal mestni občini, da lahko njegov občinski prenosni računalnik, uporabljajo otroci za šolanje. Strokovne službe so mu odgovorile, da to zaradi tehničnih zadev ni mogoče in da naj podari svoj osebni računalnik. Toda svojega računalnika zaradi narave njegovega dela ni mogel podariti, zato se je odločil in je Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec podaril eno sejnino. Tudi letos bo podaril eno sejnino ter dodatno še en računalnik in to POŠ Razbor. Podal je pobudo, da se mu pridruži še kateri od svetnikov.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da se je po javni razgrnitvi SDOPN3 vsul plaz nekih civilnih iniciativ in pisanj raznih člankov v časopisih. Tudi sam je pripravil pripombe glede omenjenih sprememb. Po eni strani je žalostno, da kot mestni svetnik ni že prej imel možnosti, da bi lahko vplival. Glede na to, da je bilo podanih veliko pripomb, bi bilo nujno, da se okrepi Oddelek za prostor še z eno kompetentno strokovno osebo, ki bo zagovarjala predvsem interese Mestne občine Slovenj Gradec v odnosu do soglasodajalcev. Marsikaj bi se dalo z enim trdim pogajalcem bolje rešiti, da ne bi bilo teh pripomb. Nato je naštel tri primere, ki so trenutno najbolj izpostavljeni. Prvi je razbremenilni kanal Homšnice. Pred leti sta bila tam načrtovana dva zadrževalnika, zdaj je samo eden. Druga zadeva je krožišče pri pokopališču in omenil je, da ni priključen krak Podgorske ceste na to krožišče. S tem bodo ustvarili prometni zamašek.  Kot tretje pa je omenil krožišče v Pamečah, pri novi Poslovni coni in na odborih so večkrat predlagali, da se le-to premakne proti Fuksu. S tem bi zagotovo rešili en prometni problem.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Simon Smolak je glede na to, da je bilo precej negativnih odzivov zaradi županovega avtomobila je predlagal, da nadzorni odbor pregleda dokumentacijo v zvezi z nabavo dveh avtomobilov in poda ugotovitve. Menil je, da župan lahko ima vozilo za zasebno uporabo, vendar smatral, da je na dve leti pa prepogosta menjava.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Nadzornemu odboru.

Vprašanje:

- Boštjan Riglenik je omenil, so se pojavile dileme in obenem nasprotovanja občanov glede načrtovane širitve Industrijske cone v Pamečah po desni strani ceste. Omenjena dilema je bila izpostavljena tudi na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom in strokovne službe MOSG so odgovorile, da se v dotičnem delu načrtovane industrijske cone spogledujejo z možnostjo izgradnje poligona za varno vožnjo, ki ga na Koroškem sploh ni. V tem kontekstu bi bila ta možnost seveda zelo dobrodošla in potrebna. Kot vedo, posebni izvedbeni pogoji določajo kaj je na določenem območju mogoče in kaj ni mogoče graditi, ob enem so v njih našteta tudi vsa dopustna odstopanja od predvidene gradnje, vendar pa v zelo minimalnem obsegu. Zato ga zanima na kakšen način bi pripravljalci lahko v tej fazi sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN3 v to že funkcionalno načrtovano industrijsko območje sploh umestili omenjeni poligon ali karkoli občanom bolj prijaznega, kot pa kaj takšnega, ki v tekstualnem delu oziroma v posebnih izvedbenih prostorih za to območje ni predvidenega, niti navedenega med dopustnimi odstopanji.

Odgovor:

Poudariti želimo, da v tem trenutku ne spreminjamo namembnosti zemljišč v IC Pameče. V letu 2015 je bilo omenjeno območje določeno kot industrijska cona, tako na levi kot na desni strani. Na levi strani bo mestna občina zemljišče uredila s komunalno opremo. Na desni strani pa razmišljajo o ureditvi poligona varne vožnje, s čimer se tamkajšnji krajani strinjajo, saj če ga ne bodo imeli, čez nekaj let na Koroškem ne bo več možno opravljati vozniškega izpita.  

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj že spomladi obrnilo nekaj občanov, ki jih je zmotilo, da je najemnik kmetijskega zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma Kmetijske gozdarske zadruge Slovenj Gradec, ki leži med mostom pri Sušilnici v Starem trgu in Škrubijevem mostom, zoral njivo in posadil koruzo skoraj do struge Sudodolnice in s tem onemogočil vsakršno možnost hoje. Pred tem je namreč v celotni dolžini tega vodotoka potekala shojena poljska pešpot, ki se je posluževalo kar veliko občanov in občank. Zadnjih nekaj let uporaba te poti ni več možna, ker koruza raste še čez mejo vodnega telesa Suhodolnice. O tej težavi je že maja opozoril strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, ki naj bi to težavo posredovali na pristojno službo VGP Drava Ptuj, ki je zadolžena za urejanje tega vodotoka. Kljub temu se do sedaj ni spremenilo ničesar, sam pa tudi ni preveč drezal, ker je koruza pač rastla. Sedaj so vse poželi, zato ponovno izpostavlja isto vprašanje in prosi za pomoč, saj meni, da ni prav, da tega pasu zaradi koruze ni več. Glede na dejstvo, da je sedaj od Name in do mostu pri Sušilnici izpeljana t.i. tehnično vzdrževalna makadamska pot za namen urejanje Suhodolnice, bi kljub temu, da se trenutno nadaljnja izvedba te poti ne načrtuje, vseeno lahko ohranili vsaj cca 2 metra širok pas med brežino vodotoka in njivo po kateri bi občani lahko hodili in se sprehajali, četudi ne po makadamu ampak po travi. Kot je že dejal, v stanju, ki traja že nekaj let, ko zakupnik posadi koruzo na trasi 500 metrov niti hoja v koloni ni mogoča, kaj šele izvajanje kakršnegakoli vzdrževanje vodotoka, čemur so ti pasovi ob bregovih vodotokov namenjeni. Apeliral je na mestno občino,  da nekako stopi v kontakt oziroma opozori tega vzdrževalca vodotoka kakor tudi lastike zemljišč, da naj se v bodoče vzdržijo oranja in sajenja kakršnih koli kultur do neposredne brežine vodotokov na takšen način, da niti hoja ni več mogoča.

 

 

 

Odgovor:

Zadevo smo že pri prvi pobudi v mesecu maju predali upravljavcu vodotoka, ki je to dal naprej na inšpekcijo. Sedaj jih bomo ponovno pozvali.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se mestna občina še trudi z ugotavljanjem odgovornosti za nastanek plazu v Podgorju, ali je ta zadeva za občino zaključena in bo odgovornost kar v celoti prevzela nase mestna občina sama.

Odgovor:

Sanacija plazu v Podgorju je zaključena. Na našo pritožbo odgovora še nismo prejeli.

Vprašanje:

 Silvo Gros je povedal, da je bil na seji VS Legen in prosili so ga, da bi izpostavil dve zadevi  v zvezi z izgradnjo kanalizacije in vodovoda na Legenski planoti. Prva se nanaša na višino komunalnega prispevka, ki ga morajo poravnati tisti, ki se bodo priključili na omrežje. Pojavila se je bojazen, da se bo ta prispevek za njih podražil oziroma, da bodo plačali več kot pa tisti, ki so se v preteklosti že imeli možnost priključiti na to vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Krajani pač apelirajo na to, da bi ta prispevek bil v taki višini, kot jim je v preteklosti bilo obljubljeno.

Nadalje prosijo, če bi bilo možno, da bi v te jaške položili dodatno cev, ker pričakujejo, da bi se v kasnejšem obdobju priključili na optiko. Če bodo ponovno kopali, bo dražje, predvsem pa se bojijo, da lastniki zemljišč ne bodo dali več dovoljenja za prekop preko njihove zemlje.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Komunalni prispevek za priključitev na javno vodovodno oz. kanalizacijsko omrežje se zaračunava skladno z določili Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 101/20 – v nadaljevanju Odlok). Pri izračunu komunalnega prispevka sta bistvena podatka velikost gradbene parcele ter bruto tlorisna površina objekta. Ker praviloma ne eno in ne drugo za obstoječe objekte ni znano, se skladno z določili Odloka iz uradne evidence Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS-a) v izračun kot gradbena parcela zajame površina zemljišča pod stavbo, pomnožena s faktorjem 1,5 ter kot bruto tlorisna površina objekta površina neto velikosti objekta, pomnožena s faktorjem 1,2. Za okviren prikaz višine komunalnega prispevka smo v izračun zajeli stanovanjski objekt, ki ima zemljišče pod stavbo v uradni evidenci GURS-a evidentirano 100,00 m2, neto tlorisno površino objekta pa 230,00 m2:

 

Glede na dejstvo, da je praktično pri vsakem objektu evidentirana drugačna površina zemljišča pod stavbo in drugačna neto tlorisna površina objekta, se tudi izračuni komunalnega prispevka razlikujejo od objekta do objekta.

V kolikor je za občane v danem trenutku izračunani komunalni prispevek previsok zalogaj za plačilo v enkratnem znesku, je možno na Mestno občino Slovenj Gradec podati prošnjo za obročno odplačilo obveznosti, vendar pa se to lahko razdeli na največ 12 zaporednih mesečnih obrokov oz. poljubno manj.

MOSG je pred pričetkom izvajanja del na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju na Legenski planoti na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS vložila namero o nameravani gradnji. Na osnovi priglasitve s strani podjetja Telekom je bil organiziran terenski sestanek, kjer smo s predstavniki podjetja Telekom dorekli, na katerih odsekih se izvede sopolaganje zaščitnih cevi, kar pa se na terenu tudi že izvaja.


Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da so na makadamskem parkirišču na pokopališču v Starem trgu globoke jame. Predlagal je, da parkirišče ustrezno uredijo, še posebej zdaj ko se bliža praznik Dan spomina na mrtve in bo obisk pokopališča številčnejši.

Odgovor:

Pobudo za ureditev parkirišča pri pokopališču v Starem trgu bomo posredovali pristojnim službam.

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da mestna občina čim prej organizira usposabljanje glede pomena in vsebine Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in Statuta Mestne občine Slovenj Gradec. Sam meni, da mnogim znanje ali vedenje o tem manjka. To sta zelo pomembna dokumenta, zato ju je treba dobro poznati in oba dokumenta tudi upoštevati. Tudi sem je v zvezi s tem pripravljen nuditi ustrezno brezplačno pomoč.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal,  da je ob cesti Stari trg Gasilski dom- Suhodolnica most, tudi šolska pot, ki ni posebej urejena zato, pač pa jo otroci uporabljajo iz smeri  Muratova - most - Gasilski dom Predlagal je, da se na tej cesti uredit osvetlitev.

Odgovor:

Prav bi bilo, da omenjeno pobudo v svoj načrt dela uvrsti mestna četrt kamor sodi ta cesta in jo bodo v proračun uvrstili v prihodnjih letih. 

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da so v ekspanziji gradnje v mestni občini in kamorkoli pridejo vsepovsod se gradi. Sam je ponosen na to in vesel in vsi ti, ki tu sedijo ter Slovenjgradčani so lahko ponosni na ta razvoj in preboj Mestne občine Slovenj Gradec. Vendar pa ga moti, da pri vseh teh gradnjah, ne glede na to kdo jih financira, primanjkuje zelenih površin. Če gredo na Rahtel in pogledajo mesto Slovenj Gradec, je nekaj področjih, ko se lahko zgrozijo. Pri TC Špar in na tem parkirišču, ni niti enega drevesa. Predlagal je, da jim podajo pobudo, da na vrhu naredijo zeleno trato, tako kot jo je Peter Uranc naredil v centru mesta. Pa ne zato, da bi iz Rahtela Slovenj Gradec lepši zgledal, ampak zato, da bodo imeli več kisika in bo zelena destinacija. Drevesa je potrebno zasaditi tudi ob novih blokih na Celjski cesti, v Homškem parku, na Vovkovih zarah oziroma povsod tam, kjer je novogradnja. Boji se, da če ne bodo dreves zasadili zdaj v jeseni, potem jih sploh nikoli več ne bodo. Zato daje pobudo, da se urbanisti še bolj potrudijo in preverijo pravzaprav ali bodo te površine dobile dovolj zelenih površin, s katerimi bodo konkretno stopili v t.i. trajnostni in zeleni razvoj mestne občine.

Odgovor:

Strinjamo se, da je potrebno ob novogradnjah ohranjati tudi zelene površine in saditi drevesa. Pri novogradnjah trgovskih centrov bomo vztrajali, da ne bo več zgolj betonske ploščadi, temveč bodo tudi zelene površine.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je omenil, da so v preteklem mandatu pri urejanju prostora na občinskem svetu sprejeli sklep, da kmetje, ki ocenjujejo, da ne potrebujejo toliko stavbnega zemljišča, kot ga imajo, ga prekategorizirajo. Razlog je bil tudi to, da zaradi tega plačujejo nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zadnjih obdobjih pa nekateri kmetje ugotavljajo, da so takrat bili nekoliko prehitri. Tako nimajo možnosti, da mladi ostanejo doma in si uredijo bivališče, ker je postopek prostorskega urejanja prezapleten. Zato bi bilo nujno, da na eni izmed naslednjih sej mestni svet sprejme sklep, da si bodo lahko zadeve s prostorom hitreje uredili. Takšen sklep mestni svet lahko sprejme.  Menil je, da bi to lahko bil prispevek k razvoju podeželja in nasploh prostorskega urejanja.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Objavljeno:2021-11-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8.9.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8.9.2021
Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pozovejo oziroma podajo pobudo Komunali in tistim, ki so zadolženi za urejanje javnih površin v mestu Slovenj Gradec, da gredo po mestu in njegovi okolici ter pogledajo kakšno je stanje zelenic, cvetličnih nasadov, dreves,  nadalje kakšen je nivo javne čistoče, kje je nasmeteno in kakšni so koši za smeti. Parkirni prostor vzdolž sredine Maistrove ulice je treba pokositi, prav tako je potrebno v naselju S8 očistiti robove pločnikov, ki so zaraščeni s travo. V zadnjem obdobju so zapuščeni in zanemarjeni otoki za odlaganje odpadkov, na kar je potrebno opozoriti podjetje Kocerod.

Odgovor:

Pobuda je že posredovana pristojnim službam, ki skrbijo za urejanje javnih površin v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici.

Vprašanje:Boris Raj je vprašal kdaj se bo vzdolž Celjske ceste pričela gradnja kolesarske steze in v kakšnem obsegu.  
Odgovor:

Načrtovano je bilo, da bi v letošnjem letu pričeli z gradnjo kolesarske steze ob Celjski cesti, ampak Direkcija za ceste zaradi dveh gradbišč, to je izgradnje novega šolskega centra in varovanih stanovanj, predlaga, da z deli pričnemo v prihodnjem letu. V prvi fazi bomo gradili kolesarsko stezo od križišča PTC Katica do bivše Name. Na območju bivšega objekta Zipo pa pride nova zazidava in bomo kolesarsko stezo za tisti del zgradili po končanju te zazidave, to bo predvidoma konec leta 2022. 

Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je v MČ Polje bilo v letošnjem letu načrtovana rekonstrukcija stranskih ulic na Ronkovi in na Kajuhovi ulici. Zgodilo se je, da do tega ni prišlo. S strokovnim sodelavcem je bil na ogledu vseh teh ulic, kjer sta opredelila možnosti, želje in prioritete, zato je še enkrat pozval,  da se že v letošnjem letu investira kar je bilo načrtovano. V finančnem planu za leto 2022 pa je potrebno nameniti nekaj več finančnih sredstev za vzdrževanje površin za to območje, da tudi tisti občani, ki so prikrajšani za kvaliteto teh površin, v prihodnje dobijo to, kar pričakujejo.

Odgovor:

V Mestni četrti Polje je bil opravljen ogled je bil narejen in omenjene ulice so za sanacijo načrtovane v letu 2022. Naročili bomo projekte, saj gre za kompletno menjavo inštalacij oziroma infrastrukture. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da so pred leti spremenili pravilo utripanja oranžne luči in od takrat naprej se takoj za zeleno prižge rdeča luč. Marsikomu ta sprememba ni všeč in problem je manjši, če je na semaforju odštevalnik časa, ki prikazuje kdaj se bo znova prižgala druga luč na semaforju. Opozoril je, da dva odštevalnika že dalj časa ne delujeta in predlagal je, da jih popravijo. Prav tako je predlagal, da odštevalnike namestijo na vse semaforje.  

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da opravijo ogled semaforjev, nato pa bodo pristojne službe namestile odštevalnike časa.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da dalj časa ni delovala fontana pri bivši Nami. Opazil je, da je le ta zanimiva za obiskovalce Slovenj Gradca, zato je predlagal, da skrbijo, da bo le ta ves čas delovala.

Odgovor:

Na fontani pri bivši Nami se je zgodil vandalizem. Nekdo je udaril v svetlobno telo in tako je voda zalila strojnico in jo uničila. Vendar so tisti, ki so to storili, poravnali celotno škodo.  

Vprašanje:

Albert Kotnik je predlagal, da se na avtobusnem postajališču v Tomaški vasi na levi strani v smeri Slovenj Gradec – Velenje postavi nadstrešnica.

 

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled avtobusne postaje in poskušale poiskati ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Albert Kotnik je predlagal, da se dokonča izgradnja kanalizacijskega voda od gostinskega obrata Zlati časi in do hiše v Mislinjski Dobravi, do Zdovca. Tam je pet hiš in štiri hiše stojijo  ob potoku Homšnica. To je načrtovano že več let in se vsako leto nekaj zgodi, da se ta investicija ne zaključi.

Odgovor:

K rešitvi problematike se je v preteklosti že pristopilo, vendar zaradi nestrinjanja lastnikov zemljišč, po katerih poteka trasa, investicija ni bila realizirana. Mestna občina Slovenj Gradec bo ponovno preverila možnost izgradnje manjkajočega voda, glede na dejstvo, da je zaselek tudi v območju aglomeracije.

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal ali lahko konjeniki jahajo ob kolesarski stezi in na kaj morajo pri tem paziti. Predlagal je, da odgovor v zvezi s tem objavijo v SGlasniku.

Odgovor:

Načeloma lahko konjeniki jahajo ob kolesarski stezi v kolikor ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu. Po sami kolesarski stezi ne smejo, ker bi lahko prišlo do poškodb in ogrožanja pešcev in kolesarjev.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se na mestnih ulicah, ki niso tranzitne, hitrost omeji na 30km/h. Pri tem je omenil Strnadovo ulico.

Nadalje je opomnil, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že večkrat ugotavljal, da so hitrostne ovire zaradi hrupa nesmiselne, zato je predlagal, da to uredijo z talnimi označbami in pa s 3D rešitvami. Ena taka je v Sejmiški ulici, kjer imajo vozniki občutek, da bo na cesti hitrostna ovira, dejansko pa je narisana samo črta.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da v mestu Slovenj Gradec gradijo veliko stanovanj oziroma stanovanjskih blokov. Predlagal je, da se predvidi območje, kjer bo v novih blokih tudi dvigalo. To je pomembno predvsem zaradi starejših stanovalcev.

Odgovor:

Novih blokov ni več možno graditi brez dvigal, tako, da bodo imeli vsi novejši bloki tudi dvigalo.

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal še kdaj bo vseljiv blok neprofitnih stanovanj.

Odgovor:

Blok neprofitnih stanovanj je dokončan, položiti je potrebno le še parket. Tega še niso storili, ker je bila v bloku prevelika vlaga. Takoj ko bo dokončano tudi to delo, se bodo stanovalci lahko vselili. 

Vprašanje:

Silvo Gros je povedal, da se je udeležil seje Vaške skupnosti Šmartno, kjer je bilo podano vprašanje kaj se dogaja z izgradnjo četrtega kraka na krožišču v Šmartnem. Pojavljajo se govorice, da le tega ne bo.

Odgovor:

Ni še dokončno razrešeno lastništvo zemljišča in takoj ko bo postopek na sodišču končan, bodo pričeli z deli. V proračunu so finančna sredstva rezervirana.

Objavljeno:2021-10-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 30. 6. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 30. 6. 2021
Vprašanje:

 - Boris Raj je predlagal, da Hortikulturna komisija pri Mestni občini Slovenj Gradec pripravi seznam dreves oziroma hortikulturnega stanja v mestu Slovenj Gradec. Opozoril je, da se zlasti v urbanem okolju S8 pogosto pojavljajo težnje posameznikov, da bi podirali drevje. Zaradi tega želi, da imajo urejen sistem v mestni občini in bo Hortikulturna komisija dobila neko veljavo, ki bo odločala tudi o tem.

Odgovor:

Hortikulturna komisija bo opravila ogled na občinskih zemljiščih v mestu in pripravila poročila, s katerim bomo seznanili Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Simon Smolak je ob dejstvu, da letos v Slovenj Gradcu letni bazen ne deluje, predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec omogoči, da imajo slovenjegraški otroci brezplačno kopanje na letnem bazenu v Ravnah na Koroškem.

Odgovor:

V letošnji kopalni sezoni omogočamo subvencionirano kopanje v letnem bazenu na Ravnah na Koroškem za vse otroke in mladostnike do 16. leta starosti, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Slovenj Gradec. Ob predložitvi osebnega dokumenta so upravičeni do brezplačne vstopnice za bazen.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da je prevzemanje komunalnih odpadkov prevzelo podjetje Kocerod in so se nekatere stvari  spremenile. Zelenega odreza ne morejo več oddati na zbirni center ob sobotah oziroma naj bi to celo zaračunavali. Želijo pa imeti lepo in čisto okolje. Predlagal je, da je to možno oddati tudi ob sobotah. Sicer bodo občani to odlagali na druga mesta, kjer to ni primerni in ni dovoljeno.

Odgovor:

Odgovor pripravila Družba Kocerod d.o.o.:

Družba Kocerod je s 1.4.2021 prevzela javno službo zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov. V okvir zbiranja bioloških odpadkov spada tudi zeleni vrtni odpad. V skladu s tehničnim pravilnikom (3. Točka 11. Člena) lahko uporabniki iz gospodinjstva ob predložitvi dokazila o plačanih storitvah ravnanja z bio odpadki za pretekli mesec brezplačno oddajo zeleni vrtni odpad v količini 3 m3 skozi vse leto na zbirnem centru ali neposredno v kompostarni pod določenimi pogoji. Za občane, ki so vključeni v odvoz bio odpadkov, je tako prevzem zelenega odreza na zbirnih centrih brezplačen, predajo ga lahko vsak dan v času obratovanja zbirnega centra. Informacij o tem, da v soboto ni sprejemal, nimamo. Za vse druge občane, ki niso vključeni v odvoz bio odpadkov (ne plačujejo bio zabojnika), pa je prevzem zelenega odreza mogoč proti doplačilu v skladu z veljavnim cenikom (81 eur/ t oziroma 25 eur/m3).

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec v lanskem letu objavila javni razpis za neprofitna stanovanja. Ker se v enem letu marsikaj spremeni, je predlagal, da se ta javni razpis objavlja vsako leto. Marsikdo bi bil upravičen do tega stanovanja, pa nima možnosti priti na seznam.

Odgovor:
Vprašanje:

Albert Kotnik je v imenu Turistično športnega društva Vedrin, VS Turiška vas in pa Gasilskega društva Turiška vas vse povabil na literarno glasbeni večer, ki bo v četrtek, 8. julija 2021, ob 19. uri pred gasilskim domom v Turiški vasi.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da v mestnem jedru smeti pobirajo ob sredah in stanovalci zabojnike za smeti postavijo na ulico v torek zvečer ali v sredo zjutraj. Ti zabojniki ostanejo na ulici do konca službe ali do srede zvečer. Predlagal je, da se vsaj v poletnem času dogovorijo s stanovalci in podjetjem Kocerod, da bi te zabojnike pobiralci vzeli iz preddverja, spraznili in jih dali nazaj. Ko turisti in drugi ljudje pridejo v mestno jedru, so ti zabojniki moteči. Prav je, da bi tudi na tem področju naredili korak naprej.

Odgovor:

Odgovor pripravila Družba Kocerod d.o.o.:

V zvezi s predlagano pobudo, da bi v mestnem jedru Slovenj Gradca ne bilo zabojnikov za odpadke zaradi turistov, vam sporočamo, da je pobuda utemeljena, vendar ni izvedljiva na način, kot ga predlagate, saj komunalni delavci nimajo pravice vstopa na dvorišča zasebne posesti. Da bi preprečili, da zabojniki ostanejo na ulici do konca službe ali ves dan do večera predlagamo dogovor s stanovalci, da v poletnem času komunalna služba začne pobirati zabojnike eno uro prej, to je ob 4.30 in s tem omogoči, da lahko občani zabojnike vrnejo na staro mesto še pred odhodom v službo.

O morebitni spremembi načina izvajanja javne službe bodo uporabniki predhodno obveščeni.

 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta  za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kot podžupan opozoril, da v zadnjem času skupaj z Referatom za promet odgovarjajo na številne pobude in pritožbe občank in občanov. Večina se nanaša na preglednost ulic in cest. Pri večini ogledih ugotavljajo, da je temeljna ovira za večjo preglednost višina živih mej. Iz tega razloga je občanke in občane opozoril, da resnično svoje delo opravijo zaradi lastne varnosti, varnosti svojih bližnjih in tudi zaradi vseh uporabnikov, ki se na tistem območju gibljejo oziroma vozijo. Pri ogledu lahko samo opozorijo in pošljejo inšpektorico, ki odredi, da  se ta živa meja poreže.

 

Enako velja so hitrostne ovire. Od leta 1998 velja zakon, ki lokalnim skupnostim določa kje postavljati hitrostne ovire.  Te hitrostne ovire sicer zagotavljajo, da vozniki ne morejo hitro peljati, hkrati pa pomenijo tudi hrup v določenem okolju. V Mestni občini Slovenj Gradec ne morejo na vsak odcep in na vsaki cesti, na vsaki ulici postavljati ovire. Te ovire se postavijo v bližini šol in vrtcev oziroma mora biti argument, da se hitrost omejit na 30 km/h . To so  izhodišča na katere je želel opozoriti.

 

Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik se je kot veteran vojne za Slovenijo in kot podžupan zahvalil vsem avtorjem, vsem tistim, ki ste prispevali k postavitvi spominskega parka v Šmartnem. Enako velja tudi za to lipo pri Upravni enoti in za proslavo, ki je bila.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da se počisti kapelica na Celjski cesti, saj je v njej polno smeti.

Odgovor:

Kapelico na Celjski cesti bomo očistili.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da so prejšnji vikend pričeli s slovenjgraškim poletjem in ponosen je na to, da so se na ustrezen način spomnili 30 letnice osamosvojitvene vojne. Menil je, da se lahko Mestna občina Slovenj Gradec pohvali s tem, da je res dala poseben pečat temu praznovanju.

Nato pa je povabil vse, da se udeležijo prireditev v okviru slovenjgraškega poletja.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros je prisotne seznanil, da nova zakonodaja predvideva nov organ nadzora in sicer se ta organ imenuje revizijska komisija. Tudi Komunala je sklenila, da bo imenovala to revizijsko komisijo in na zadnji seji nadzornega sveta je bila imenovana. Sestavljena je iz treh članov, dva člana sta iz članstva nadzornega sveta in pa ena zunanja članica. Naloge te komisije so s področja računovodstva, sodelovala naj bi z zunanjim revizorjem in ga usmerjala pri njegovem delu, pa tudi nadzirala njegovo delo. Po drugi strani bo spremljala tudi poslovanje podjetja, skratka ima možnost vpogleda v kompletno dokumentacijo Komunale. Pregleda pa lahko tudi zadeve, ki se zdijo sporne.  

Odgovor:
Objavljeno:2021-09-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 26.5.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 26.5.2021
Vprašanje:

Boris Raj je opomnil, da so bili po medijih seznanjeni o odločitvi pristojnega ministrstva, da ne bodo več financirali Koroškega radia. Sicer ima informacije, da župan na to temo že pelje že neke aktivnosti, vendar je kljub temu predlagal, da se o tem pogovorijo in sprejmejo kakšno stališče. Sam meni, da Koroški radio potrebujejo in je to eden od pomembnih temeljev informiranja javnosti na območju Mestne občine Slovenj Gradec, pa tudi širše v koroškem prostoru. To je tradicionalno dolgo let prisoten organ informiranja in seveda je pričakovati, da svetnice in svetniki ter tudi vodstvo Mestne občine Slovenj Gradec ne bodo kar tako gledali, da se ta zelo pomemben medij kakorkoli omejuje ali celo ogroža njegov obstoj. Ponovno je predlagal, da v zvezi s tem sprejmejo kakšno stališče glede pomoči za zagotavljanja delovanja tega medija.

Odgovor:

Koroški radio je zasebni radio, ki pa opravlja veliko delo za Koroško. Gre za enega izmed osrednjih informativnih medijev tako v mestni občini, kot tudi širše. Zato je prav, da pokažemo interes in javno podpremo delovanje Koroškega radia. Seveda kot občina in mestni svet ne morejo pri tej odločitvi ministrstva vplivati neposredno. Prav pa je, da nakažejo zaskrbljenost glede te odločitve. Še posebej ob dejstvu, da so bili tudi v lanskem letu popolnoma enaki kriteriji za financiranje in Koroški radio je program izvajal z enako vsebino kot letos, pa so bili upravičeni do finančnih sredstev, letos pa niso več. Predlagamo, da s kakršnokoli pomočjo v drugih oblikah zaenkrat počakamo, ker ima Koroški radio možnost sprožitve upravnega spora na sodišču. O tem bodo razpravljali tudi na Svetu Koroške regije, kjer bodo tudi župani regije opozorili na ta  pomemben medij in mu podali podporo. Želimo si, da ta radio ne glede na lastniško strukturo še vedno deluje in informira vse Korošce in Korošice, pa še širše. Tako v imenu mestne občine kot mestnega sveta bomo podali podporo.

Vprašanje:

Boris Raj se je zahvalil direktorici občinske uprave in strokovnim službam mestne občine, da so v Mestni četrti Polje organizirali sestanek na tem urejanja okolice, ki je bil uspešen. Navedel je udeležence in povedal, da so se po dolgih letih uspeli dogovoriti za sodelovanje, zlasti pa razčistiti kdo od prisotnih subjektov in nosilcev neke lastnine je tam pravi lastnik ter kdo prevzema materialne in kakšne druge odgovornosti. Upa, da bo zdaj to funkcioniralo in menil je, da je to primer dobre prakse pri reševanju problemov v skupnosti, ker je zelo pomembno.

Odgovor:
Vprašanje:

Franc Pečovnik je omenil rastlino Japonski dresnik, ki raste ob reki Mislinji. Že pred leti so izpeljali akcijo, da bi ga iztrebili. Vendar so ugotovili, da se s prekopavanjem še bolj razmnožuje. Prav tako ga niso uničili z regulacijo reke Mislinje. Sam je dolgo razmišljal kako ga uničiti in na koncu je našel enostavno rešitev in sicer vsake 14 dni z košnjo se ga da uničiti. Nekako bi se morali dogovoriti,  da bi lastniki zemljišč to upoštevali. Vprašal je ali ima občina v zvezi s tem kakšne pristojnosti.

Odgovor:

Podan predlog bomo proučili.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je vprašal kako je z izgradnjo mostu pri podjetju Kopur v Pamečah, o katerem se pogovarjajo že nekaj let.

Odgovor:

Projekt za brv v Pamečah je v zaključni fazi, seveda pa čakamo na razpis Eko sklada, iz katerega je bilo do sedaj možno črpati 100 % sofinanciranje, v kolikor gre za navezovalno kolesarsko pot. Projektiramo ga na način, da bo pešpot in hkrati dvosmerna kolesarska pot. Upamo, da bo javni razpis v kratkem.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da si je ogledal videoposnetek načrtovalcev protipoplavnih ukrepov v Mesti občini Slovenj Gradec. Vprašal je zakaj so načrtovalci ukrepov na Homšnici sprejeli odločitev za projektiranje enega zadrževalnika in razbremenilnika. Kateri so bili razlogi za takšno odločitev? Razbremenilnik je kanal, ki spelje vodo iz enega kanala v drug kanal. Namreč v postopkih priprave OPN je mestna občina na zahtevo soglasodajalcev, v tem primeru ARSO in MOP-a naročila izdelavo hidrološko hidravlične študije poplavnih kart na porečju Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in to za najbolj kritične predele poseljenega območja. Kasneje je bila prej omenjenim soglasodajalcem predstavljena in z njihovim soglasjem potrjena v predlogu za OPN. Ukrepi poplavne varnosti, ki jih je mestna občina vnesla v OPN, torej idejne zasnove ureditve Mislinje, so bili delno upoštevani pri načrtovanju ukrepa številka 6, to je tisti ukrep, ki se uradno imenuje projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave in območja Meže z Mislinjo. Pri poplavni varnosti Homšnice pa sta bila v OPN predvidena dva suha zadrževalnika, več nizkih nasipov vzdolž porečja Homšnice, ki ščitijo posamezne objekte in naselja, hkrati pa so v funkciji suhih zadrževalnikov v primeru poplavnih vod. To predstavitev je zelo pozorno poslušal in ni videl oziroma niso bili predstavljeni nobeni strokovni razlogi za sedaj predlagano drugačno rešitev, ki je tudi po mnenju enega od teh strokovnjakov nekako v nasprotju z doktrino hidrologov. Torej ta doktrina pravi, da je potrebno vodo v čim večji meri zadrževati v porečju vodotokov, ne pa je kanalizirati v drug vodotok.

Odgovor:

S projektom »Ureditev visokovodnih razmer v Slovenj Gradcu« je predvidena je zasnova celovitih ukrepov, ki zmanjšujejo poplavno ogroženost na območju Slovenj Gradca. Ukrepi na Mislinji so povezani z ukrepi na Homšnici.
Na Homšnici je predviden en suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica in en razbremenilni kanal iz zadrževalnika proti Mislinji.
Učinek (prostornina) zadrževalnika visokih voda kot protipoplavni ukrep ni zadosten, zato se vode Homšnice delno zadrži, višek pretoka pa se preusmerja z razbremenilnim kanalom v Mislinjo.
Zadošča en razbremenilni kanal - umeščanje trase razbremenilnega kanala je odvisno od več dejavnikov, kot npr. od rabe prostora in drugih načrtovanih posegov v prostor, predvsem južne obvoznice in tretje razvojne osi.  Razbremenilnik bo v funkciji le v primeru visokih voda, ko bo zadrževalnik poln in predstavlja dodatno varnost območja.
Suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica je omilitveni ukrep za (dolvodno) Homšnico. Q100 Mislinje pred dotokom Suhodolnice znaša 180 m3/s, zato lahko štejemo dotok iz razbremenilnika (ca. 7 m3/s) kot sprejemljivo majhen vpliv na Mislinjo.
V predhodnih študijah je bilo predvidenih več zadrževalnikov visokih voda. Izbran je bil en, večji. Njegova velikost je odvisna od lokacije in topografskih lastnosti. Od zadnjih študij se je poselitev v prostoru razširila in s tem se je zmanjšala možnost umestitve razbremenilnika ali več teh v prostor. Ne smemo pozabiti, da morajo zadrževalniki ohranjati prehodnost za vodne organizme ter ne smejo prekinjati transporta sedimentov. En večji zadrževalnik namesto več manjših pomeni bolj varno obratovanje/krmiljenje in nadzor objekta, naplavine in sedimenti se odlagajo in čistijo samo na eni lokaciji. Manjši je tudi poseg v prostor oz. površina, ki jo zadrževalnik zaseda v prostoru.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je že bila izdelana idejna rešitev sonaravne ureditve struge Mislinje, predvsem v tistem delu, kjer gradijo bazen in park urbanih športov. Narejena je bila tako, da bi se uredila več nivojska struga, potem sprehajalne poti, torej parkovne ureditve in bi potem ta struga zgledala malo drugače kot ta, ki so jo zdaj naredili v nižjem delu proti Pamečam. Vprašal je, če je ta projekt še aktualen in če občina pri njem kakorkoli sodeluje.

Odgovor:

Nikakor nismo zavrgli omenjene idejne rešitve in upamo, da jo bomo lahko realizirali v načrtovanem obsegu. Upamo tudi, da bo lahko realizirana sočasno z gradnjo bazena. Sočasno želijo zgraditi tudi nov most od Druge osnovne šole do bazena, ki bo služil kot intervencijska pot.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil še nov zakon o vodah in zanima ga ali je mestna občina kakorkoli udeležena oziroma ima potrebe po gradnji objektov na 40 metrov vodovarstvenem pasu. Vprašal je, če se to kakorkoli dotika projekta ureditve poslovne cone.

Odgovor:

Kot je znano je med nosilci urejanja prostora v fazi sprejemanja prostorskih aktov zelo pomembno vključena Direkcija RS za vode, ki skrbi, da so v odlok vključena določila, ki imajo podlago v njihovem zakonu in podzakonskih predpisih. Sprejem določil, ki ne bi bila skladna s prej omenjenimi predpisi žal ni mogoč.

Območje SG-52, kjer je predvidena nova industrijska cona, je od VC območja oddaljena za več kot 40 m, poleg tega je vmesni pas kmetijsko zemljišče, kjer je gradnja objektov omejena, bolj ali manj onemogočena, tako da novi zakon o vodah nima vpliva na to cono. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil pomoč za oskrbo na domu. Podal je pobudo, da pristojne službe pripravijo konkretno analizo trenutne potrebe po koriščenju storitve oskrbe na domu v Mestni občini Slovenj Gradec. Kolikor vedo, je trenutno za oskrbo na domu tistih ostarelih, ki so ostali doma iz različnih razlogov, bodisi da so domovi za ostarele zasedeni, bodisi da si tega ne morejo privoščiti ali si v dom za ostarele nenazadnje ne želijo vseliti in to oskrbo dejansko potrebujejo,  pristojen Koroški dom starostnikov. Sam ima informacijo, da naj bi v okviru Koroškega doma starostnikov te storitve izvajale tri zaposlene osebe in da naj bi bilo to število premajhno glede na vse potrebe in trenutno povpraševanje po teh storitvah. Ker konkretnih podatkov o tem nimajo, bi predlagal, da se jih na ustrezno primerljiv način pridobi in ocena predstavi mestnemu svetu. Predvsem ga zanima koliko ur oskrbe na dan oziroma na teden je mogoče zagotoviti s tem kadrom trenutno prijavljenih oskrbovalcem in kakšna je dejanska potreba po teh s strani občine sofinanciranih storitvah v naši občini. V kolikor bi bilo povpraševanje starostnikov večje od trenutnih zmogljivosti sedanjega ponudnika, bi bilo pač vredno razmisliti o kakšnem dodatnem ponudniku teh storitev.

 

Odgovor:

Dom za starejše občane je pripravil to analizo in predlagamo, da pride direktor doma na sejo mestnega sveta in predstavi delovanje enote in delovanje oskrbe na domu. Po informacijah izvajalca te storitve, ki jih imamo, izvajajo pomoč na domu zadostno glede na potrebe.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil težave s pitno vodo, kot je verjetno večina že seznanjena, ki jih ima eno naselje v Starem trgu, ki naj bi bilo izven državnih aglomeracij že nekaj mesecev težave s pitno vodo. Gre za okrog 35 občanov in občank oziroma otrok, torej 9 hiš. Do sedaj so bile in so še omenjene hiše priključene na zasebno vodno zajetje, ki leži na zasebnem zemljišču. Tudi sam vplivni pas tega vodnega zajetja je v celoti na zasebnem zemljišču. Ob koncu preteklega leta je prišlo do spora med lastnikom zemljišča na katerem je vodno zajetje in porabniki te pitne vode. Zaradi spleta okoliščin je namreč v vodno zajetje zašla površinska voda, ki je pritekla preko sveže navožene zemljine nad tem zajetjem ter povzročila začasno kontaminiranost vode, izredno umazanost in predvsem smrdeč vonj.  Vsi uporabniki so se povsem logično ustrašili za svoje zdravje in zadevo prijavili tudi pristojni inšpekciji, ki je tudi primerno ukrepala. Ob enem je bil sprejet tudi načelen odgovor, da se bo temu naselju, ki je trenutno še vedno odvisno zgolj od tega zajetja, poskušalo pomagati po najboljših močeh, da bi se do njih nekako čim prej pripeljala voda iz javnega vodovoda. Spor med lastnikom zemljišča in ostalimi je namreč po zadnjih podatkih namreč še vedno zelo aktualen in nič ne kaže, da se bo stanje v kratkem umirilo. Na pomoč je priskočila tudi Komunala Slovenj Gradec pri čemer so določili tudi možno traso položitev vodovoda. Zataknilo pa naj bi se pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, po katerih naj bi ta vodovod potekal. Ker gre za zasebne subjekte, področje pa naj ne bi bilo v aglomeracijah, sam domneva, da Mestna občina Slovenj Gradec ter njene pristojne službe v tem primeru niso ravno dolžne same urejati vso potrebno dokumentacijo za izvedbo priključitve na javni vodovod. Vseeno pa na tem mestu podaja pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Komunalo vendarle aktivno pristopi in pomaga pri ureditvi vsega kar je potrebno, da bodo pitno vodo čim prej pripeljali do teh hiš. Govorijo namreč o več kot 30 občanov, ki iz dneva v dan ne vedo kakšna voda jim teče iz pipe, ali jo lahko pijejo ali ne. Če mora namreč občina sama sanirati plaz za katerega ni bila sama odgovorna in bo ta sanacija stala približno 400 tisoč eur, potem pač meni, da bi morala občina priskočiti na pomoč tudi tem občanom tako pri ureditvi potrebne dokumentacije kot tudi s pomočjo delnega sofinanciranja, če je to mogoče. Konec koncev govorijo o ustanovno zagotovljeni pravici do pitne vode, ki je je v Sloveniji zaenkrat še več kot dovolj, v Slovenj Gradcu pa tudi. 

Odgovor:

K reševanju tega problema je mestna občina pristopila aktivno. Organiziran je bil sestanek, ki ga je vodil podžupan, udeležili pa so se ga občani, ki so to problematiko izpostavili in predstavniki Komunale. Na tem sestanku so bili sprejeti sklepi, ki so bili realizirani. Prvi sklep je bil, da se odstrani material, ki je bil tja naložen. Ta je bil realiziran skladno z odločbo inšpektorice. Drugi sklep je bil, da se prestopi k zbiranju podpisov glede interesa teh občanov, da se priklopijo na javni vodovod. Po zbranih podpisih je bil organiziram sestanek na Komunali. Dogovorili so se, da gredo naprej oziroma občani so zagotovili, da bodo zbrali služnostne pravice pri lastnikih zemljišč, po katerih  bi ta vodovod potekal.  Po zadnjih informacijah je eden od lastnikov zahteval dodatne pogoje, o katerih se bodo ponovno pogovarjali na sestanku na Komunali čez nekaj dni. Tu gre za območje, ki ni v aglomeraciji in v takšnih primerih mestna občina v skladu z zakonodajo ne more direktno financirati oziroma graditi javnih vodovodov. Ne glede na to pa občina poskuša najti rešitev, da bi tem občanom pomagali.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je imel vprašanje glede sklepa ministrstva za prizidek k Tretji osnovni šoli.

Odgovor:

Pravna služba MOSG trenutno podrobno preučuje sklep Ministrstva za šolstvo in šport o zavrnitvi naše vloge za sofinanciranje sanacije Tretje osnovne šole. Ugotovitve pravne službe bodo podlaga za nadaljnje ukrepe, o tem pa bomo javnost tudi obvestili.

Vprašanje:

Andrej Breznik je omenil udor na cesti iz Pameč proti Kremžarjevem vrhu, ki se je zgodil že v jesenskem času lanskega leta. Pristojne službe so potegnile trak in tu se je končalo. Sam si je šel ta del ceste ogledati in je opazil, da se izpod te ceste že ruši pesek in uporabniki te ceste se bojijo, da se bo ta del ceste udrl in bo prišlo do katastrofe. V izogib večjim stroškom pa je predlagal, da se te sanacije čim prej lotijo tisti, ki so za to odgovorni. Zdaj je to možno še z manjšimi stroški, ko se bo pa enkrat udrlo, bodo stroški popravila precej višji.

Odgovor:

Na mestni občini imamo evidentirane vse plazove in vse usade, ki so se zgodili in jih prijavljamo v program ministrstva Ajda. Mestna občina naroči projektno dokumentacijo in ko ministrstvo projekt odobri, dodatna finančna sredstva zagotovimo tudi v proračunu. Za omenjen plaz oziroma usad v Pamečah projektant izdeluje projekt, ki bi naj bil končan v poletnih mesecih.  Če bodo ta plaz potrdili tudi na ministrstvu, bomo potrebna finančna sredstva zagotovili v rebalansu.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je podprl pobudo svetnika Borisa Raja, ki je vezana na delovanje Koroškega radia.  Sam ima z omenjenim radiem precej izkušenj kot bivši direktor in so tudi takrat veliko delali na tem, da so naravnali, predvsem informativni program Koroškega radia, ki so ga v prvih obdobjih sofinancirale vse Koroške občine. Kasneje se je to spremenilo, ampak Koroški radio je še vedno osrednji informativni medij za to območje, ki odmeva tudi širše. Opomnil je, da so glede podpore že marsikaj postorile različne organizacije in javni zavodi v mestni občini, kako vendarle povrnili s strani ministrstva sofinanciranje te ustanove. Strinjal se je, da mestni svet oblikuje stališče v podporo temu kolektivu, pa tudi v podporo temu informativnemu programu.

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je kot predstavnik ustanovitelja v Svetu zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec povedal, da so na zadnji seji sveta zavoda prišli do natančnih stališč glede investicijskih posegov v tej ustanovi. Ta verzija, ki je bila kar nekaj mesecev v zraku, da bi novo bolnišnico gradili na novi lokaciji, v Mislinjski Dobravi, je dokončno zavrnjena in ni več aktualna. Svet zavoda je potrdil investicije za bodoča obdobja, ki so vezana tudi na participacijo evropskih kohezijskih sredstev. Na isti lokaciji pri splošni bolnišnici bodo porušili kirurgijo in izgradili novo poslopje z vso modernizacijo, da bo ustrezala interesom pacientov. Ob enem pa je svet zavoda tudi potrdil  težnje ali želje in namene mesne občine, da pridejo do garažne hiše v neposredni bližini bolnišnice.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik se je v imenu VS Šmartno, vseh domoljubnih organizacij kot so Zveza slovenskih častnikov Mislinjske doline, Zveza vojnih veteranov Mislinjske doline, Društvo Sever za Koroško in  Zveza borcev NOB za ohranjanje vrednot zahvalil svetnikom in svetnicam, županu in drugim službam, da so v Šmartnem omogočili postavitev spominskega parka. Obenem pa je vse povabil na slavnostno otvoritev tega parka, ki bo 24. junija 2021, ob 18. uri.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da okrog Koroškega radia ne bo ponavljal predhodnikov. Dejal je, da letos praznujemo tridesetletnico osamosvojitve in opomnil je kakšno vlogo je pred 30 leti odigral Koroški radio. Pred 30 leti ni bilo mobilnih telefonov, ni bilo interneta, bil pa je Koroški radio in  radioamaterji. To je bilo vse, kar je omogočalo občanom širše regije, ne samo Koroške, da so sproti spremljali dogajanje v teh zelo hudih časih naše osamosvojitve in podpira predloge, ki sta jih dala svetnika Nika R. Kolarja in Borisa Raja.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je občinski prostorski načrt eden temeljnih razvojnih aktov vsake občine in v Mestni občini Slovenj Gradec je bil sprejet pred štirimi leti ter deležen ogromno kritik in sprememb. Župan je najavil z javnim naznanilom, da bo od torka 1. junija 2021 naprej uradno objavljen tudi dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Javna razgrnitev bo trajala 14 dni, v sredo 9. junija 2021 v času javne res razgrnitve bo tudi organizirana javna obravnava. Svetnicam in svetnikom je predlagal, da se poglobijo v to problematiko in se udeležijo javne razprave, da bodo lahko kreativno soustvarjali nadaljnji razvoj mestne občine tudi na tem področju. 

Odgovor:
Objavljeno:2021-06-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

23. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 4. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 23. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 4. 2021
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da bi v naslednjem tednu občinska uprava sklicala sestanek na katerega bi povabila predstavnika Mestne četrti Polje, upravnika PTC Katice, predstavnika Komunale Slovenj Gradec in dva soseda pri PTC Katica. Dogovorili bi se za ureditev okolice in sicer kje bi namestili  koše za odpadke, kakšna zasaditev bi bila itd.. Prav bi bilo, da se sestanejo in se dogovorijo kdo ima kakšne pristojnosti, kdo ima kakšne naloge in usklajeno pristopijo k ureditvi tega območja. Sestanek je lahko tudi v prostorih sveta Mestne četrti Polje.

Odgovor:

Sestanek bomo organizirali z vsemi naštetimi deležniki.

Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na razpravo, ki jo je imel na prejšnji seji glede umeščanja Južne obvoznice, kako daleč je postopek in kje se predvidena južna obvoznica priključuje. Sicer je dobil en precej splošen odgovor, kjer piše, da so za trenutno načrtovano južno obvoznico pridobljena vsa soglasja, seveda če bo ostala ta, ki je načrtovana. Če bo druga, je ponovno potrebno pridobiti vsa soglasja. Zanima ga katera je ta obstoječa trasa za katero so pridobljena soglasja, drugo pa kje naj bi bila rezervna lokacija.

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še ni potrjena,  ponovno smo dali preveriti  na DARS možnost priključevanja na območje Tretje razvojne osi in sicer traso za priključek na počivališče Podgorje. Ko bodo dokončno dorekli tudi z ministrstvom za kmetijstvo o pozitivnem mnenju, vas bomo lahko tudi o tej trasi obvestili.

Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na odlaganje gradbiščnih odpadkov oziroma na odlaganje izkopnega materiala na različnih gradbiščih, tako na gradbiščih investicij Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in vseh zasebnih investitorjev. Problematika odlaganja tega gradbiščnega materiala je ogromna. Številne posledice tega odlaganja so plazovi in udori in posledično veliki finančni stroški. To ne govori zato, da bi nergal in je tudi seznanjen, da je to po trenutni zakonodaji v pristojnosti države. V prejšnjem mesecu je dobil odgovor občinske uprave, da je to vse v rokah države. Res je, ne predstavlja si, da bo Mestna občina kot taka institucija imela prostor, kjer se bo to odlagalo. Ampak nekdo na območju Mestne občine Slovenj Gradec bi pa prav gotovo morali zagotoviti takšen prostor, da se izognejo črnim odlagališčem. To je problem, ki se pojavlja pravzaprav po celi državi. Menil je, da bi moral biti interes lokalne skupnosti, da na svojem področju to problematiko uredi, če drugače ne, pa tudi predlaga spremembo državne zakonodaje. Ljudje imajo tu probleme, tu ima probleme tudi lokalna skupnost. Na splošno trpi naše okolje in pa seveda tudi posamezniki. Vedo, da se je že dogajalo, da se morali navožen material, ki so ga navažali pod takimi drugačnimi pogoji odvažati, da so se sprožili plazovi. Vesel bi bil, če se povežejo ali na skupnosti občin ali na drugih inštitucijah in pričnejo reševati to problematiko. Iz malega raste veliko in morda bi lahko to uredili tudi na nivoju celotne države. Taka situacija, ki je danes, je absurd, vsakdo samo išče stranpoti, posledice pa so v okolju in v naravi. Mogoče bi morali glede tega imeti oddelek v občinski upravi. Sicer je zapisano, da je za to pristojen Oddelek za prostor in varstvo okolja in gospodarstvo gospodarjenje z občinskim premoženjem, ampak v opisu del nalog je samo proti koncu napisano na splošno varstvo okolja. Poudaril je, da je varstvo okolja vedno bolj pomembno in premalo je, če nosijo kot občina različne nazive kot so zelena destinacija, prijazna invalidom itd.. Občina mora biti v kompletu prijazna vsem občankam in občanov in tudi prijazna do okolja in do narave. Bil bi potreben en močen organ, ki bi resnično skrbel za varstvo okolja, pa varstvo okolja ni samo pitna voda, ni samo kanalizacija, je kaj več. Prosim je za konkretno odgovor kako je s tem.

 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec po novem od vsakega izvajalca občinskih investicij zahtevamo, da nam predložijo evidenčne liste kam odvažajo gradbeni material. Tako vemo kdo ima koncesijo za deponijo za ta gradbeni material, kamor ga morajo odlagati, Tipični primer je plaz v Podgorju, zaradi katerega ima stroške mestna občina. Ampak tega se ne držijo še marsikateri drugi investitorji, še posebej zasebni investitorji, ki prenavljajo privatna stanovanja. Ti odvažajo pač tja, kjer je najceneje in v naravi se lahko vse sorte najde. Inšpekcijske službe so na terenu in  jih preganjajo. Na tem področju bo potrebno še kaj več narediti, seveda se bomo trudili po svojih močeh, bo pa na tem področju morala še veliko narediti tudi država.

Vprašanje:

Albert Kotnik se je najprej zahvalil za odgovore iz prejšnje seje, bi pa želel pisni odgovor ali bo v Kranjsko vas narejen vod za kanalizacijo. Krajani bi želeli vedeti ali si morajo priskrbeti čistilne naprave ali bo kanalizacija.  

Odgovor:

Kranjska vas zagotovo ni znotraj aglomeracije, zato je smiselna namestitev malih komunalnih čistilnih naprav. Za več informacij lahko kontaktirajo na MOSG g. Počej Sebastjana ali direktno Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o..

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal, kdaj bodo postavili otroška igrala pri gasilskem domu v Turiški vasi.

Odgovor:

Projekt namestitve igral je potrjen in le ta bodo na štirih lokacijah na podeželju postavljena do konca meseca maja.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se v celoti strinja s tem kar je povedal kolega Peter Cesar. To ni majhen problem, tudi sam ga vidi kot enega največjih okoljevarstvenih problemov. Vsakršna rešitev, ki bo šla v tej smeri, bo dobrodošla in bo dobra. Vendar pa ne smejo pozabiti, da imajo tudi dobre zakone, vendar jih ne izvajajo in ne nadzirajo te dejavnosti. Najprej morajo narediti nekaj s temi orodji, ki jih že imajo, potem pa poiščejo še nova, se strinja s tem.

Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga zanima v kakšni fazi je nov dopolnjen osnutek OPN 1 in kdaj predvidoma ga bomo dobili vpogled.

Odgovor:

Dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (SDOPN1) bo javno razgrnjen od 1. 6. 2021 in pa vse do 16. 6. 2021, tako v avli Mestne občine Slovenj Gradec kot na spletu MOSG. 9. junij-a 2021 bo v prostorih MKC Slovenj Gradec, s pričetkom ob 16:00 uri, organizirana tudi javna obravnava dopolnjenega osnutka SDOPN1, na katero vabimo tudi vse svetnike in svetnice, da se je udeležijo in se na ta način še dodatno seznanijo z njegovo vsebino in se aktivno vključijo v postopek sprejema.

Vprašanje:

Janez Potočnik je predlagal, da se seja Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec prične ob 16. uri. 

Odgovor:

Strokovna služba bo povprašala vse članice in člane mestnega sveta in v kolikor bo večina za, se bo seja mestnega sveta po novem pričela ob 16. uri.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je povedal, da je kot svetnik prejel dopis od Društva RAU AU in sicer  gre za prošnjo za pridobitev prostora za Mladinski svet Slovenj Gradce v stavbi stare Komunale.  Seznanjen je, da je v zvezi s tem rešitev že predvidena in želel pojasnilo.

Odgovor:

Mladinski svet ima v uporabi prostor v MKC-ju, kjer imajo tudi svoj računalnik. Zato smo bili presenečeni zaradi dopisa RAU AU, saj bi pričakovali, da k nam pride predsednica Mladinskega sveta in pove kaj potrebujejo in kaj bi želeli. Na mestno občino bomo povabili predsednico, da nas o tem seznani.  V prostorih stare Komunale trenutno ni prostega prostora za najem.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s projektom izgradnje četrtega kraka v krožišču Šmartno.

Odgovor:

Projekt je izdelan in takoj ko se bo zaključil postopek pridobivanja zemljišča, bomo šli v javni razpis za izvajalca.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je mestna občina pred leti za ureditev term odkupila zemljišče v Mislinjski Dobravi. Širijo se govorice, da bi se naj na tem območju zgradil nov bolnišnični oddelek. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

V zvezi s tem se res širijo govorice, žal pa še ni tako daleč, da bi lahko o tem razpravljali. OPN trenutno na tem območju ne dopušča gradnje nove bolnišnice.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da na njivah s hmeljem v Šmartnem in v Turiški vasi dela ogromno ljudi, ki nimajo sanitarij. Predlagal je, da strokovne službe opozorijo lastnike zemljišč, da tem delavcem le to tudi uredijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec ni pristojna, da lastnike zemljišč na katerih je hmelj opozarja ali od njih zahteva, da njive za delavce postavijo večje število sanitarij. Predlagamo, da se s pobudo obrnete direktno na lastnike zemljišč ali jo poskušate prenesti preko vaških skupnosti.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so pred letom in pol imeli javno razpravo v MKC-ju glede OPN. Takrat je bilo rečeno, da bo v roku enega meseca ponovna javna obravnava. Že pred novim letom je predlagal, da lahko to javno razpravo opravijo tudi preko aplikacije ZOOM. Kakor zgleda, verjetno te javne razprave sploh ne bo. Zanima g kako je s tem.

Odgovor:

Nato se je zahvalil za odgovor na njegovo vprašanje kaj ima namen oziroma ali je občina pripravila spremembo prometnega režima v mestnem jedru. Dobil je odgovor, da se sprememba prometnega režima ne pripravlja, da se za veljavi prometni režim izvaja večji nadzor. Menil je, da nekateri na Glavnem trgu parkirajo neupravičeno.

Vprašanje:

Franjo Murko je pripomnil, da vsi, ki danes tu razpravljajo, vidijo kako se razvija mesto in celotna  občina. Toliko kot se sedaj gradi, niso gradili več desetletij in s tem širijo mesto in spreminjajo krajino. V lanskem letu je bila organizirana urbanistična delavnica in glede nato, da je prostorski razvoj mestne občine v takem zaletu je predlagal, da ponovno organizirajo urbanistično delavnico. Združiti je potrebno vsa znanja, ki povezujejo urbanistično načrtovanje, krajinsko oblikovanje, prometno načrtovanje in še kaj, saj morajo paziti kakšen prostor bodo zapustili zanamcem. Vse to kar se zdaj zgradi, bo trajna dobrina in zadnji čas je, da teh zadevah tudi v direktnih diskusijah s strokovnjaki spregovorijo. Vse pa ni tako idealno, kot se zdaj vidi na terenu.

Odgovor:
Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej zahvalila, ker so na mestni občini razumeli problematiko na Osnovni šoli v Podgorju in začeli z manjšimi obnovami. Nato je prosila za obrazložitev kako je z gradnjo novega prizidka. Če ne bodo uspešni na razpisu, bi se gradnja v nekem delu mogoče vendarle začela.

Odgovor:

Prizidek k Osnovni šoli Podgorje smo prijavili na javni razpis, ampak kaže po vrstnem redu, da ne bomo izbrani za financiranje. Lahko se to zgodi, če bi prejšnji projekti, ki so višje točkovani, ne izpolnjevali pogojev za sofinanciranje. Počakati moramo na zaključek javnega razpisa.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da župan razloži potek projekta obnove ceste Slovenj Gradec - Podgorje s pločnikom. Seznanjena je, da še vedno poteka odkup zemljišč od lastnikov, vseeno pa jo zanima ali se bo gradnja začela v letošnjem letu vsaj na določenih odsekih, kjer je lastništvo že urejeno.

Odgovor:

Pristojne službe od lastnikov zemljišč še pridobivajo soglasja za odstope zemljišč. Ker so večino le teh že pridobili, bo DARS v kratkem objavil javni razpis. V kolikor bo možno, bodo z deli pričeli v jesenskem času. 

Vprašanje:

Lea Čegovnik je omenila, da je v mesecu januarju župan podpisal pogodbe z izvajalci ob pričetku izvajanja pomembnih infrastrukturnih posegov, med temi posegi je v planu tudi rekonstrukcija ceste Vodenik Čuješ. Prebivalce na tem območju zanima kdaj bo izvajalec pričel z izvedbo del in ali drži, da je predvidena dolžina rekonstrukcije te ceste le v dolžini 312 m in ne v dolžini 600 m, kot je bilo prvotno predvideno.

 

Odgovor:

Za cesto Vodenik Čuješ smo v letošnjem proračunu zagotovili finančna sredstva za en odsek. Načrtujemo, da bomo investicijo izvedli v celoti, vendar 600 m v letošnji pozni jeseni in nadaljevali v naslednjem letu, ko bomo nov proračun. Ta cesta bo izvedena v celotni dolžini, bo pa zaključena spomladi v naslednjem letu.

Vprašanje:

Samo Januška se je zahvalil in pohvalil vse udeležence očiščevalne akcije, ki je bila v soboto, 17. aprila 2020,  ki so očistili Mislinjsko dolino, vse vaške skupnosti ter mestne četrti in vsem organizatorjem, ki so se potrudili z vsemi zadevami, tako, da je mestna občina še lepša. 

Odgovor:

Zahvaliti se moramo vsem 670 udeležencem čistilne akcije in ponovno smo pokazali, da nam ni vseeno za naše okolje. Apeliramo na vse, ki se sprehajajo, da ne odmetavajo smeti. Nabrali so  približno 5 ton odpadkov, kar pa seveda kaže,  da je bilo kar onesnaženo. Hvala vsem predsednikom mestnih četrti in vaških skupnosti, da so na svojih območjih poskrbeli za organizacijo, pa seveda hvala vsem, ki so se udeležili in pomagali očistiti okolico. Hvala tudi Turističnem društvu Slovenj Gradec, ki so že en teden prej počistili Dobravo in fitnes z okolico, pa hvala vsem šolam v naši občini, ki so pa tudi 10. aprila počistili Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da mu je zelo blizu razmišljanje kolega Franja Murka glede mestnega urbanizma in širše. Dejstvo je, da se ogromno gradi, mestna občina pelje svoje projekte in tudi zasebni sektor vlaga velika sredstva, kar dolga leta ni bilo zaznati. Vendar se pozidavajo  degradirana območja ali pa lokacije, ki so zazidljive. V bodočnosti bodo pa morali iti tudi iz mestnega obroča in takrat bodo morali dejansko stopiti skupaj in povedati kaj želijo na katerih lokacijah graditi in zelo premišljeno angažirati stroko, krajinarje, urbaniste itd.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je menil, da Mestna občina Slovenj Gradec potrebuje kompletno strategijo razvoja Mestne občine Slovenj Gradec, tako na urbanističnem področju kot na gospodarskem področju in to za daljše časovno obdobje. Če bi imeli takšno strategijo, bi že v tej fazi marsikaj postorili drugače, kar jih bo v prihodnosti še teplo, torej ta občinski proračun in pa odločevalce, ki bodo takrat na tem mestu. Še enkrat bo ponovil, da so zapravili odlično priložnost za ureditev parkirnih mest v pod zemljo. V tem obdobju dokončanja teh blokov, ki so zdaj v gradnji, bodo imeli en kup pločevine po zelenih površinah oziroma po površinah okoli objektov. Normativi so taki, da je predvideno eno parkirišče na eno stanovanje in občina bo pod hudim pritiskom in pod hudim finančnim bremenom, ko bodo ti stanovalci pritisnili na mestno občino, da jim mora zagotoviti parkirišča. Parkirišča bodo iskali na zelenih površinah, namesto da bi izkoristili priložnost, ki se je ponujala pred leti, da bi vso to pločevino ali pa velik del te pločevine spravili pod zemljo. Resnično so to take strateške napake, ki so jih delali, pa jih nekateri niso želeli akceptirati. Zato potrebujejo dolgoročno vizijo razvoja mestne občine, mesta Slovenj Gradec in celotne doline za vsa področja, saj je prostor omejena dobrina. Zavedati se morajo, da je treba s prostorom ravnati odgovorno. Vse kar bodo zdaj »zapacali« in zamudili, je zamujeno za vedno.

Odgovor:
Objavljeno:2021-05-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

22. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 22. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC
Vprašanje:

- Janez Potočnik je najprej omenil, da so svetnice in svetniki po elektronski pošti prejeli pismo g. Dareta Stojan in najbrž polovica novih svetnikov v tem mandatu se v detajle ne spušča, niti ne pozna celotne vsebine. Zato je želel v svojem imenu,  v imenu svetnikov iz prejšnjega mandata in mogoče tudi v imenu občinske uprave podati obrazložitev na to temo. Čuti se dolžnega, da odgovori na te, po njegovem mnenju, žaljive obtožbe. Že od zadnje faze sprejemanja OPN, posebej še po prvi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka odloka OPN, je gospod Stojan na svetnike, župana in občinsko upravo naslavljal pripombe glede obstoja in razvoja žage Bricman v povezavi s projektom njegovega turističnega naselja Sonce. Gospodu Stojanu so vztrajno pojasnjevali način priprave in sprejemanja OPN, posebej pa dejstvo, da so vse pobude občanov in pravnih oseb za širitev stavbnega zemljišča ali spremembo namenske rabe strokovno pregledane in ovrednotene strani izdelovalca strokovnih služb in nazadnje preverjene pri vseh nosilcih urejanja prostora. V primeru vrednotenja pobude gospoda Bricmana za širitev stavbnega zemljišča za razvoj žagarstva je bilo stališče izdelovalca negativno, kar se tiče spremembe namenske rabe v območje proizvodnih dejavnosti. Takšno stališče je bilo izdelano na podlagi strokovnih meril in veljavnih predpisov s področja urejanja prostora. Enak pristop je veljal tudi pri vseh pobudah in oblikovanju odloka v OPN v celoti, se pravi za vse, ki so vložili  pobude. Ureditev je bila vključena v OPN in velja za območje žage Bricman. Podrobno je le to opisala v pojasnilu urbanistka Tina Jeseničnik, dne 11. 3. 2021. Zato so še toliko bolj nerazumljive in do Mestne občine Slovenj Gradec, do strokovnih služb in do svetnikov žaljive ponavljajoče se navedbe gospoda Stojana, da je Mestna občina preko OPN omogočila industrijsko delovanje žage Bricman. To je laž. V odgovoru mestne občine, ki ga je z zapisala gospa Tina Jeseničnik, je nedvoumno pojasnjeno, da prostorski akt, ki so ga svetniki v prejšnjem sklicu soglasno in celo s ploskanjem sprejeli v decembra 2017,  nima nikakršne vzorčne povezave s težavami gospoda Stojana. Se pravi, da gospoda Stojana pač slabo razumevanje postopkov, pristojnosti in nazadnje pojasnila urbanistke Tine Jeseničnik v ničemer ne razbremeni odgovornosti za njegove neresnične in žaljive navedbe o Mestni občini Slovenj Gradce, vodstvu, strokovni službi in svetnikih v prejšnjem mandatu. Želel bi, da se kljub pojasnilu, ki ga je Mestna občina podala zasebniku, do teh obtožb opredeta tudi župan ter mestni svet in to z javnim pojasnilom, ker drugače bodo stvari nekako obvisele v zraku.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je v vlogi mediatorja, poskušamo na najrazličnejših nivojih in upamo, da bomo uspeli razrešiti ta spor.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil plaz v Podgorju. Pravzaprav to zanj sploh ni plaz, temveč naravna nesreča. V tem primeru gre za vdor zemlje, ki ga je povzročila človeška malomarnost. Povzročili so ga gradbinci, ki so na mesto, kjer je vdor, nezakonito navažali svoje gradbene odpadke in vso drugo nesnago. In kaj moti prebivalce Slovenj Gradca in Podgorja ter vse ostale, ki se s to  problematiko  ukvarjajo, namreč to, da mora Mestna občina Slovenj Gradec po v odločbi inšpekcije pokriti stroške sanacije, ki bodo znašali okrog 360 tisoč eur. Seveda se ne more strinjati, da bodo z davkoplačevalskim javnimi sredstvi pokrili lumparije tistih, ki so ta plaz povzročili. Ampak, da bo ironija še večja, tisti, ki je v največji meri povzročil to nenaravno nesrečo, izvaja sanacijo. To je pa absurd. Najprej je nezakonito odlagal, mimo vseh pravil o odvažanju ter odlaganju gradbenih odpadkov, sedaj bo pa še enkrat zaslužil za sanacijo. Menil je, da občina ne more ostati pri tem, občina mora doseči pravico, da bodo za škodo, ki je bila povzročena, odgovarjali tisti, ki so jo povzročili.

Odgovor:

Lastnik zemljišča je ovadil Mestno občino Slovenj Gradec, da naj bi s svojimi investicijami preko gradbincev zasipala teren, kajti vmes gre opuščena javno pot. To seveda ni res. Prijava je bila dana inšpekciji, ki nam je naložila sanacijo terena in kazen. Na to območje so navozili ogromno odpadnega materiala in plaz je ogrozil naselje Podgorje. Mestna občina se je na inšpekcijsko odločbo pritožila, vendar je ministrstvo sledilo  inšpekcijski odločbi, pa se seveda tudi s tem ne strinjamo. Naloga mestne občine je bila, da zaščiti krajane Podgorja na tem delu naselja, zato smo urgentno pristopili k sanaciji. Plaz smo prijavili v program na ministrstvu za okolje in pridobili finančna sredstva za sanacijo. Na javnem razpisu smo izbrali izvajalca, ki je bil najcenejši in je izpolnjeval ustrezne reference. Trenutno gremo naprej po sodni poti, da vidimo kdo bo na koncu odgovoren za nastalo nesrečo. Res je pa, da so se ti odpadki nalagali na zemljišču v lasti zasebnika. Po neuradnih informacijah, ki smo jih uspeli zbrati, so gradbinci nalagali na prošnjo lastnika in z njegovim soglasjem. Manjši opuščen ozek pas javnega dobra, je bil v preteklosti s pogodbo že prenešen na lastnika tega zemljišča. Ampak vsi ti argumenti niso v inšpekcijskem nadzoru žal nič zalegli, ampak bodo  le to morali dokazali po drugi poti. Prepričani smo, da bomo dokazali bistvo oziroma izvzeli odgovornost mestne občine, saj nikomur nismo naročili, da naj tam odlaga gradbene odpadke.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da je v javnih medijih, predvsem v obdobju ko je tekla kandidatura za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, direktor v svojem programu navajal kako bodo gradili bolnišnico nekje v Mislinjski Dobravi ob tretji razvojni osi. O tej stvari je s somišljeniki že pisal v medijih, vendar bi želel, da mu župan pojasni kakšno je pa njegovo stališče oziroma stališče mestne občine, ali se morda na tem res kaj dogaja, ali je bil to samo spin za kandidaturo.

Odgovor:

Tudi na mestno občino je prišla informacija o novi lokaciji splošne bolnišnice. Seveda v tem trenutku gre samo za idejo in je še daleč od realizacije. Če se bodo začeli o tem bolj resno pogovarjati, bodo zagotovo o tem razpravljali na mestnem svetu. OPN na tej lokaciji trenutno ne dovoljuje gradnjo bolnišnic, ampak samo objekte za turistično dejavnost.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec uredi dvigalo.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je pozval k čimprejšnji obnovi stranskih ulic na Ronkovi, Maistrovi in Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu, kar je opredeljeno tudi v letnem proračunu mestne občine.

Odgovor:

Na Komunali bomo preverili kakšen je njihov načrt vzdrževanja omenjenih stranskih ulic na tem območju.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da na križišču med Maistrovo in Tomšičevo ulico skoraj vsakodnevno hodijo otroci iz vrtca in zavijejo na sprehajalno pot proti Homšnici. Vendar ni nikjer prehoda za pešce, zato daje pobudo, da si pristojne službe ogledajo to relacijo in prehod čez cesto ustrezno označijo.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bodo opravili ogled ali je na tem območju možno označiti prehod za pešce.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal obnovo kapele na Celjski cesti in izrekel kritiko, ker k temu še niso pristopili.

Odgovor:

Kapela je v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe so že pridobile ponudbo, po kateri bi sanacija te kapele znašala okrog 16.000 EUR. Ko pa smo za mnenje povprašali Zavod za varstvo kulturne dediščine, na to niso pristali. V kratkem bodo prišli na ogled in povedali na kakšen način sanirati kapelo. Zagotovo bodo potrebna višja finančna sredstva, ki jih bodo morali zagotoviti v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je sklepnik nad vhodom zgradbe mestne občine v zelo slabem stanju in predlagal je, da le to uredijo.

Odgovor:

Projekt obnove smo prijavili na razpis Ministrstva za kulturo in v kolikor na razpisu ne bomo uspeli, bomo morali finančna sredstva zagotoviti v proračunu mestne občine. Obnova je predvidena v letošnjem letu.

Vprašanje:

Franc Pečovnik se je zahvalil in pohvalil vse tiste, ki so prispevali, da se je uredil del reke Mislinje pri podjetniški coni v Pamečah.

Odgovor:
Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da ga zanima rekonstrukcija ceste Slovenj Gradec – Dravograd, še posebej krožišče pri trgovini Konik in pri Gostilni Murko.  

Odgovor:

Pred kratkim je Direkcija za infrastrukturo predstavila sanacijo obstoječe ceste od gostilne Murko do Otiškega vrha. Največji problem je prostorsko umeščanje krožišč in ureditev  krožišča pri gostilni Murko je prostorsko zelo omejeno. Ves parkirni prostor pred gostilno Murko bi porabili za izvozno cesto. Ker pa ga toliko kot bi bilo potrebno ne moremo približati tudi reki Mislinji, bodo naredili dodatne študije. Podobno je pri trgovini Konik, uvoz za Pameče, kajti v sprejemanju vzporedno je tudi državni prostorski načrt umeščanja hitre ceste Slovenj Gradec – Dravograd. Ravno na tem območju gre za idejo izvoza iz avtoceste in ta cesta se bo morala prilagajati. Zato bi bilo nesmiselno zdaj vlaganje v krožišče in ga potem podirati. Vseeno pa iščemo ustrezno rešitev. Nakazali pa smo krožišče pri podjetju Surovina in sicer razširitev zdajšnjega uvoza v podjetniško cono z odstavnimi pasovi. Hkrati pa izgradnjo novega krožišča, kar bo v sklopu projekta razširitev podjetniške cone.

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal kdaj se predvideva pričetek izgradnje kanalizacije od Turiške vasi do Šmonove vasi.  Nadalje ga je zanimalo kdaj se bo priklopila na kanalizacijo Kranjska vas, saj so razgovori s krajani in odstopi zemljišč bili podpisani že pred tremi leti. Priklopile bi se tri hiše iz Tomaške vasi in okrog 11 hiš iz Kranjske vasi in ali je res, da ta kraj ni več v vodovarstvenem območju.

Odgovor:

Kranjska vas zagotovo ni znotraj aglomeracije, drugače pa bo izgradnja večine kanalizacije potekala sočasno s projektom ultrafiltracije.  Ta gradnja bo predvidevam v jeseni letošnjega leta.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da občani, ki se dokaj pogosto odločajo za sprehode oziroma uporabljajo tako imenovano intervencijsko pot za vzdrževanje vodotoka Suhudolnice, sprašujejo kdaj se bo izvedla ureditev tega naprej od mosta pri trgovini Koroške kmetijske zadruge na Podgorski cesti, kakor je bilo pač obljubljeno. Vzpostavitev mejnikov parcel potoka Suhodolnice so namreč pred dobrim letom dni zaključili nekje na dveh tretjinah trase, tako da bi morali to urediti najprej. Vseeno pa je bil ta del poti pohoden vse do lanske jeseni, ko je najemnik površin v spodnjem delu zoral njivo čez stezo, trdo da potoka Suhodolnica in s tem dobesedno preprečil nadaljnjo uporabo te, sicer neuradne peš poti ob potoku, ki se je pred tem vseskozi lahko nemoteno uporabljala. Domneva, da je najemnik zemljišča s tem posegel tudi preko meje kmetijske površine, ki jo ima v najemu, zato bi rad  odgovor ali se je že naredilo kaj v zvezi s tem, da bi se v tem delu vzpostavilo vsaj takšno stanje, kot je bilo pred tem oranjem.

Odgovor:

Na omenjeni poti, ki je res intervencijska pot in uradno ni kolesarska pot, v letošnjem letu ni predvidenih kakšnih finančnih sredstev za urejanje te struge, tako da se letos ne bo nadaljevalo urejanje.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da imajo očitno z ilegalnimi odlaganji gradbenega materiala v mestni občini širšo, če ne že kar sistemsko težavo. Najprej ta zloglasni plaz v Podgorju, ki ga mora kljub temu, da je bolj kot ne neuradno znano kdo vse je tja odlagal, predvsem gradbeni in tudi drug material, sedaj z večjim delom finančnih sredstev sanirati Mestna občina Slovenj Gradec. V zvezi z nedovoljenim odlaganjem gradbenega materiala oziroma izkopane zemljine se pojavila težava tudi v naselju Stari trg in v tem primeru je bila zaradi tega onesnažena tudi pitna voda in sicer iz zasebnega vodnega zajetja, na katerega je priključenih okrog 10 hiš oziroma ga uporablja 32 ljudi. V omenjenem zajetju jim pravzaprav trenutno predstavlja edini vir pitne vode. V zvezi s tem so občani preko njega sicer že stopili v kontakt s Komunalo, pri čemer so sedaj v fazi poskusa trajne  in celovite rešitve oskrbe s pitno vod na tem območju. Ker pa naj bi ta del naselja s hišnimi številkami Stari trg 229 d o 231 a bil izven tako imenovanih aglomeracij, za oskrbo s pitno vodo pa mora poskrbeti občina, je podal pobudo oziroma prosi Komunalo Slovenj Gradec za izdelavo celotne finančne konstrukcije in obenem še časovnice za morebitno izgradnjo javnega vodovoda do tega dela naselja Stari trg, v kolikor bi se krajani, kar jim je bilo tudi že predlagamo, zato odločili.

Odgovor:

Ilegalno odlaganje odpadkov je v pristojnosti inšpekcijskih služb. Na omenjenem območju v Starem trgu, kamor je tudi Komunala pripeljala material na željo lastnika, da bi zasuli eno cesto, so si že ogledali. Vodno zajetje je v zelo slabem stanju in je bilo že pred tem, zato je treba pripraviti oceno stanja in na podlagi te se bodo odločili kako naprej oziroma kako bodo pristopili k reševanju.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj kot na predsednika Odbora za mladinska vprašanja obrnil Mladinski svet Slovenj Gradec, Društvo MAD in Zavod Koroška Pride. Zanima jih stavba starega vrtca. Iščejo namreč prostore za svoje nadaljnje delovanje. Sicer je bil tisti prostor rezerviran za gradnjo nove koncertne dvorane, vendar ni znano kdaj v prihodnosti naj bi se to zgodilo. Mogoče bi pa za to obdobje dali mladini priložnost, da si tam uredi prostore. Prosil je za mnenje pristojnih služb.

Odgovor:

Stari vrtec je v zelo zelo slabem stanju in bi bilo potrebno veliko investicijskih vlaganj, da bi ga spravili v funkcijo. Ob dejstvu, da je predviden za rušenje, ker bo na tem mestu nova koncertna dvorana, ga nima smisla obnavljati, saj bi le to zahtevalo visoka finančna sredstva.  

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z OPN, predvsem kako daleč so z reševanjem pobud in predlogov za dopolnitev OPN oziroma drugih pripomb nanj.

Odgovor:

Pripravljena so stališča na pripombe in predloge podane v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SDOPN1. Glede na pobude, ki smo jih s strani občanov prejeli po javni razgrnitvi in se jih ni moglo reševati v tem postopku, smo se odločili za izdelavo novega dopolnjenega osnutka SDOPN1, katerega podlaga bo vsebina SDOPN1, ki vključuje že sprejeta stališča. Novi dopolnjen osnutek SDOPN1 bo javno razgrnjen. Občani bodo tako seznanjeni na kakšen način so bile upoštevane pripombe podane v času prve javne razgrnitve in pa seveda ponovno bo omogočeno podajanje pripomb in predlogov na njegovo vsebino v času druge javne razgrnitve.

SDOPN3:

Na novi osnutek SDOPN3, smo po pogajanjih z NUP prejeli vsa ostala dopolnilna mnenja, razen dopolnilnega mnenja MKGP, ki pa je po posredovani dopolnitvi še v fazi pridobivanja. Takoj, ko bomo prejeli še odločbo o potrebnosti izdelave CPVO na SDOPN3, bo stekel postopek priprave dokončanja dopolnjenega osnutka SDOPN3 in  javna razgrnitev le tega.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kako daleč so s postopkom rekonstrukcije ceste in izgradnje pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja.

Odgovor:

Projekt za pločnik Podgorje je zaključen, vsi lastniki so dobili pogodbe za odkupe zemljišč. Ko bodo vrnili 80 % pogodb, gre država v javni razpis. Upamo, da bo to še pred poletjem.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da v OPN, ki so ga sprejeli pred leti, ni bilo umeščenih obvoznic, pravzaprav nobene cestne infrastrukture in še marsikaj drugega ne. Že kar nekaj časa govorijo o navezavi hitre ceste, ki je že v izdelavi na velenjskem koncu s priključevanjem naše južne obvoznice na to hitro cesto. Nekateri občani se obrnili nanj in jih zanima kako je z umeščanjem južne obvoznice, kako daleč je ta postopek in kje se priključuje. Predvsem pa ga kot mestnega svetnika skrbi, da je rok za sprejem umestitve južne obvoznice 31. 12. 2021 in na razpolago so zajetna finančna sredstva. Boji se, da bo zaradi morebitnega nepravočasnega umeščanja ceste v prostor, ta denar izgubljen. Prosil je za odgovor.

Odgovor:

Pristojni službi podjetju Lineal smo naložili, da preveri še eno možnost priključevanja  trase Južne obvoznice na traso tretje razvojne osi. Podjetje Lineal bo še enkrat preverilo vse možnosti, priključevanje na območje počivališča, priključevanje polovičnega pasu pri Homcu in pa možnost priključevanja preko krožišča oziroma izvoza iz južne obvoznice. Upamo, da bomo v tem mesecu pridobili vsa mnenja. Za trenutno načrtovano južno obvoznico, so pridobljena vsa soglasja, seveda, če bo ostala ta, ki je že načrtovana. Če bo druga, bodo morali ponovno pridobiti mnenja nosilcev prostora. Ko bodo pridobili mnenje kmetijskega ministrstva, bomo šli tudi javno razgrnitev in takrat se bo lahko vključila javnost.

 

- Predhodnika sta omenila zasipanje raznih odkopnih materialov, ker so to v glavnem materiali iz nekih odkopov pred začetkom gradnje. Sam je v začetku meseca marca naslovil na občinske službe ravno to vprašanje glede ravnanja s tovrstnimi odpadnimi materiali oziroma z deponijami.  Vsako gradbišče, ki se odpre, ima določene količine materiala, ki ga je treba trajno deponirati. Podal je pobudo, da bi Mestna občina Slovenj Gradec uredila trajno deponijo, poiskala prostor, kamor bi seveda izvajalci proti plačilu lahko ta material odlagali. Res je, da je to v pristojnosti države, ampak problemi so na nivoju občine in prihaja do številnih divjih odlagališč. Prihaja tudi do vdorov, plazov, slabe volje, slišati je bilo o tem, da nimajo več pitne vode in take zadeve. Menil je, da bi ta prostor morala zagotoviti mestna občina. To je zagotovo problem po celotni državi in če bi imeli to  dorečeno, bi bilo divjih odlagališč in podobnih primerov bistveno manj. Težko si je predstavljati, da bo izvajalec, ki dela na območju Mestne občine Slovenj Gradec, material vozil v oddaljene občine oziroma nekam daleč.

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil pobudi svetnika Borisa Raja o ureditvi dvoriščnih poti na Kajuhovi in Ronkovi ulici.  Tam je asfalt star 50 let, infrastruktura je stara še kako leto več in ljudje si resnično zaslužijo po toliko letih samoprispevkov in pa s prostovoljnim prispevkom položenega asfalta in infrastrukture, da dobijo nov asfalt in se lahko normalno vozijo. Pozimi so zaradi zmrzali in grbin marsikdo z nizkim avtom ne more več pripeljati na dvorišče.

Odgovor:

Ureditev dvorišč na Ronkovi in Kajuhovi ulici letos ni v proračunu. Zagotovo si vsi zaslužijo nove asfaltne površine, žal pa za vse potrebe ni dovolj finančnih sredstev.

Vprašanje:

Peter Cesar je podprl predlog, da se uredi sklepnik na vhodom v Mestno občino Slovenj Gradec. Na to je opozoril že pred petimi leti, pa le to še danes ni urejeno.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga veseli,  da je poplavna varnost pri podjetju Nieros in še nekoliko naprej, zagotovljena. Upa, da bo tudi delovalo. Moti ga odprt kanal brez rastlinja, brez estetike, enostavno kanal, ki vodo čim prej transportira naprej. Ne razume vodarjev in pa strokovnjakov, da na tak način rešujejo zadeve.

Odgovor:
Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da so na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom predlagali, da se naredi pregled cestne infrastrukture po celi mestni občini in pripravi načrt vzdrževanja in obnove. V zvezi s tem je predlagal,  da pregledajo tudi ali imajo ustrezne intervencijske poti.

Odgovor:

Načrt požarnih poti je bil narejen pred približno tremi leti, zarisane so bile vse trase. Največji problem je tu prometni režim. Najbolj v naselju S8, kjer stanovalci zaparkirajo intervencijske pot. Vsekakor pa si lahko te poti ponovno ogleda Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.  

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal ali se ob prenovi mestnega jedra pripravlja tudi sprememba prometnega režima na Glavnem trgu. Te zapornice ne privlačijo gostov na Glavni trg, prav tako pa ne zasedena parkirišča v mestu.

Odgovor:

Ob prenovi mestnih ulic se spremembe prometnega režima na Glavnem trgu (še) ne načrtuje.

Vprašanje:

 Franjo Murko je predlagal,  da hkrati z obnovo ulic okrog Glavnega trga, uredijo tudi optično omrežje. V centru mesta veliko ljudi nima dostopa do optičnega omrežja.

Odgovor:

Ob obnovi ulic bodo v mestnem jedru položili tudi optiko. V  zvezi s tem že potekajo dogovori z Telekomom.

Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da se razširita izvoza iz parkirišč pri Zdravstvenem domu Slovenj Gradec in iz Splošne bolnišnice na Iršičevo ulico.

Odgovor:

Za razširitev nimajo projekta, niti nimajo zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. To investicijo verjetno ne bo možno izvesti v letošnjem letu, bodo pa le to načrtovali prihodnje leto, ko bodo po tej ulici gradili tudi kolesarko pot. Če bo prišlo do gradnje novega kirurškega bloka na tem območju, bo popolnoma novo ureditev uvoza iz Iršičeva  ulice v bolnišnico.

Vprašanje:

Janez Potočnik je podprl razmišljanje svetnika Petra Cesarja glede odlaganja gradbenih odpadkov. Vendar je v razmislek povedal tole. Vsi gradbinci, ki opravljajo to dejavnost,  bi se morali držati Uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki in Uredbe o obremenjevanju tal z odpadki. Pridobiti bi morali okoljevarstvena dovoljenja za svoje dejavnosti in v skladu z njimi tudi ravnati. To seveda stane, zato se raje izognejo tem stroškov in nasipajo ta material kjerkoli pač je priložnost. Zato potem nastanejo posledično te stvari, o katerih so danes govorili. Tu je pomanjkljivost nadzora inšpekcijskih služb, osveščenosti gradbincev in menil je, da tu občina ni tista, ki bi morala privatnikom zagotavljati nekaj svojih resursov.

Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil plan sonaravne ureditve reke Mislinje. Ta obstaja in tudi sredstva so zagotovljena. Vprašal je kdaj se bo to izvedlo. Ta bo potekala nekje od Merkurja pa do trgovskega centra. Predlagal je, da poskušajo doseči, da bi to sonaravno ureditev Mislinje podaljšali ali izvedli vsaj neke omejitvene ukrepe.

Odgovor:

V letošnjem letu je predvidena ureditev reke Mislinje od Merkurja in do trgovskega centra. Sočasno bi se naj izvajala regulacija med Mercatorjem in nekje do podjetja Modul. Tudi tu so se že izvajale vrtine, dogovarjamo pa se, da prvenstveno gredo v sanacijo brežine, ki poteka mimo bazena in pa nujno potrebnega mostu med Drugo osnovno šolo ter med bazenom. To je prioriteta, seveda bomo pa veseli, če bomo pridobili finančna sredstva in projekt razširili na daljše območje reke Mislinje.

Objavljeno:2021-04-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

21. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10.2.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 21. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10.2.2021
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da pristojna služba oziroma vzdrževalec cestne razsvetljave opravi pregled svetil na območju Tomšičeve ulice in na vmesnih pešpoteh od Tomšičeve ulice mimo otroškega igrišča, mimo vrtca na Maistrovi ulici do Ronkove ulice. Od občanov je prejel več obvestil, da na tem območju manjkajo svetila in bi jih bilo treba popraviti.

Odgovor:

Vzdrževalca javne razsvetljave smo opozorili, da opravi pregled svetil na omenjenem območju in jih ustrezno zamenja.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je v soseski S8 kljub zimskemu času precejšen obisk na otroških igriščih. Starši otrok, ki se tam igrajo, so predlagali, da pristojna služba opravi čiščenje igral in glede na korona krizo po možnosti ta igrala tudi razkužuje.

Odgovor:

Vzdrževalcu otroških igrišč JZ SPOTUR smo posredovali predlog in prejeli smo odgovor, da izvajajo redne tedenske preglede igral, da so le ta varna za uporabo. V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj vandalizma tako, da so bila potrebna določena popravila, katera so tudi izvedli, oziroma jih redno izvajajo.

Vprašanje:

- Silvo Gros je podal pobudo glede izgradnje kanalizacije. Del prebivalcev na Spodnjih Brdah,  to je naselje z 11 stanovanjskimi objekti, so opozorili na pereč problem kanalizacije. Glede na to, da je načrtovan vodovod za ta kraj, vidijo možnost, da bi lahko skupaj z napeljavo vodovodnih cevi položili tudi cevi za kanalizacijo. S tem bi znižali stroške in v kolikor se bo delala kanalizacija Mislinjska Dobrava, pa od Lovrenca do Tiskarne Grešovnik na Brdih, bi se lahko nadaljevala do tega naselja, ki je oddaljeno okrog 300 metrov. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je pregledala pobudo krajanov iz območja Brd glede izgradnje kanalizacije in vodovoda in ugotovila, da se predmetno območje nahaja izven območja aglomeracij, tako pri vodovodu, kot pri kanalizaciji. Prednost pri izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja imajo seveda zaselki, ki so znotraj aglomeracij. Poleg tega je imela Mestna občina Slovenj Gradec dne 23.02.2021 inšpekcijski pregled o realizaciji izgradnje kanalizacijskega omrežja na področju aglomeracij, iz katerega izhaja, da moramo prioritetno zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju aglomeracije Stari trg 1 in Stari trg 2.

 

Za predlagano območje izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na Brdah pa bo Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi gradbenega dovoljenja, upoštevaje dejstvo, da je na območju občine še vsaj cca. 8 takšnih območij, zato je težko predvidevati časovno in finančno dinamiko izvedbe omenjenih investicij.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je bil nedavno zaključen del ceste pri kmetiji Prevolnik v Zgornjem Razborju. Ob zaključku tega se je zdaj pojavil podor, za katerega je že narejen projekt sanacije. Krajani predlagajo, da bi bilo v tem primeru smiselno narediti večjo sanacijo in korenito urediti odvajanje vode na tem delu. V nadaljevanju je senena zložba in grozi, da bo splazilo še več zemlje pod cestiščem. S tem bi preprečili morebitna plazenja oziroma nadaljnje podore. Sanacijo bi morali podaljšati za 100 metrov ceste in temeljito urediti odvodnjavanje in tudi primeren prepust. Predlagal je, da se predlog vaščanov prouči in se pristopi k temu načinu sanacije.

Odgovor:

V proračunu Mestne občine Slovenj Gradec imamo v letu 2021 načrtovana finančna sredstva za sanacijo tega dela ceste in v kolikor se bo izkazalo, da je projekt smiselno razširiti, bodo finančna sredstva zagotovili z rebalansom.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da se na eni prihodnjih sej predstavijo gasilci. Predlagal je tudi, da v Mestni občini Slovenj Gradec organizirajo profesionalno ekipo gasilcev.

Odgovor:

Strinjamo se, da na eni izmed prihodnjih sej svojo dejavnost predstavijo gasilci.

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal kako daleč je s spremembami Občinskega prostorskega načrta.

Odgovor:

SDOPN1 – izdelan je predlog Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec, ki ga bomo posredovali v pridobitev drugih mnenj po potrditvi in seznanitvi vlagateljev s stališči do pripomb. Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora na usklajen predlog odloka, bo gradivo uvrščeno v sprejem mestnemu svetu MOSG.

 

SDOPN3 – pripravljen je dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec in čaka, da bodo izpolnjeni pogoji in ga bomo javno razgrnili. Trenutno potekajo usklajevanja na nivoju župan, minister za kmetijstvo – poteka ponovna preverba trase skozi Dobravo. K tej trasi, se je na zahtevo ministra za kmetijstvo, že opredelil Zavod za kmetijstvo OE Slovenj Gradec, ki je v predhodnem mnenju zapisalo »Predlagana trasa južne obvoznice bi lahko na obravnavanem območju pomembno negativno vplivala na gospodarjenje z gozdovi in na evidentirane funkcije gozdov«. To mnenje smo prejeli s strani MKGP, direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, s pripisom, da ga je potrebno pri nadaljnjih postopkih upoštevati.

Takoj, ko bo ta postopek zaključen, bomo, v kolikor bo sprejeta odločitev, da nadaljujemo na izvedenem postopku SDOPN3, ki je bil posredovan NUP v pridobitev prvih in dopolnilnih mnenj, zaprosili pristojno ministrstvo, da se opredeli glede izdelave CPVO-ja.

 

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil, da Mestna občina Slovenj Gradec prodaja tri parcele na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu. Vprašal je kje bo dovoz za te parcele.

Odgovor:

Dovoz do treh parcel na Podgorski cesti se bo nadaljeval po obstoječi cesti spodnje ulice.

Nadalje pa se je zahvalil vsem svetnicam in svetnikom, ki so se pridružili njegovi akciji in darovali finančna sredstva za osnovnošolske otroke. Dejal je, da je zahvalo prejel od šole.

Vprašanje:

Zdravko Dornik je dejal, da so v objektu pri Glasbeni šoli Slovenj Gradec nad obzidjem za Rotenturnom tri okna in na enem od teh ni več zaščitnih rešetk, ki preprečujemo vstop v kletne prostore. Zato je v kletnih prostorih marsikaj, kar tam ne bi smelo biti.

Odgovor:

Na oknu omenjenega objekta bomo namestili novo zaščitno rešetko in očistili klet.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da je Mestna četrt Polje že pred časom dala pobudo za ureditev kapelice ob Celjski cesti, vendar se še ničesar ne dogaja. Ker objekt močno kazi podobo mesta Slovenj Gradec, je apeliral na občinske službe, da ugotovijo kdo je lastnik in se dogovorijo za sanacijo tega objekta.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Kapelica na Celjski cesti v Slovenj Gradcu je v lasti Mestne občine Slovenj Gradec.  Pridobili smo že predračun za sanacijo, ki bo stala okrog 16. tisoč  eur. Ker v proračunu za leto 2021 te sanacije nismo načrtovali, bomo finančna sredstva poskušali zagotoviti v rebalansu.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je pohvalil izvajalce in režiserja virtualnega prenosa občinske proslave za Prešernov dan. Sam je bil počaščen, da so na tak način proslavili tako pomemben praznik.

 

Odgovor:
Objavljeno:2021-03-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020
Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je izrekel zahvalo za izgradnjo krožišča v Šmartnem. Po dvajsetih letih truda so v Šmartnem končno uresničili ta projekt. To je velika pridobitev tako za Šmartno, kot za celotno regijo. Prav tako se zahvaljuje, da so v proračunu načrtovana sredstva za izgradnjo četrtega kraka tega krožišča, ki je zelo pomemben za naselje Nadhomec. 
Odgovor:
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da je zaščitna ograja pri Šparu v zelo slabem stanju in predlagal, da jo uredijo in poskrbijo za varnost sprehajalcev. Predlagal je, da pregledajo tudi ostale tovrstne ograje po mestu Slovenj Gradec.

Odgovor:

Ker je bila obstoječa ograja v zelo slabem stanju, smo že naročil novo. Prav tako bomo pregledali ostale tovrstne ograje. V spomladanskem času bomo zamenjali dotrajane tudi lesene dele klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da je pri stari Komunali deponija zemljine in mladi so ga nagovorili,  da naj predlaga, da bi  si v spomladanskih mesecih uredili grbine, ki bi jih uporabili za pumptrack. Seveda  v kolikor bo ta zemljina še nekaj časa tam.

Odgovor:

Zemljina pri stari Komunali je bila deponirana pri izgradnji bloka neprofitnih stanovanj in jo bodo kmalu porabili za ureditev okolice bloka. Porabljena bo predvidoma v roku dveh mesecev. Naslednje leto bodo pristopili h gradnji urbanega parka in mladi bodo dobili varno in urejeno igrišče.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v proračunu namenjena finančna sredstva za spodbujanje podjetništva. Predlagal je, da se ta finančna sredstva podeljujejo celo leto, se pravi sproti. V teh časih, ko se podjetniki odločijo, da bodo šli na samostojno pot, potrebujejo finančno spodbudo in bi bilo bolje, da jim ni treba čakati na javni razpis.

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko finančna sredstva podeljuje samo preko javnega razpisa. Strokovne službe bodo proučile možnost in variante, da bi ga objavili večkrat v posameznem letu.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se javna razprava v zvezi s spremembami OPN opravi s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije.

Odgovor:

Zagotovo bomo javno razpravo glede sprememb OPN opravili s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije, v kolikor razmere ne bodo dopuščale javno razpravo, na kateri bi lahko bili občani prisotni.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako izrekel zahvalo za ureditev krožišča v Šmartnem. To je za Šmarčane in tudi ostale velika pridobitev in vredna pohvale. 

Odgovor:
Objavljeno:2021-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020
Vprašanje:

Zdravko Dornik je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec v Slovenj Gradcu v letošnjem letu postavila drsališče.

Odgovor:

Za drsališče se nismo odločili, ker v tem trenutku zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa ne sme biti postavljeno. Vprašanje je kdaj bodo ti ukrepi toliko sproščeni, da bo drsanje dovoljeno. Poleg tega postavitev drsališča zahteva kar velika finančna sredstva, ki pa jih trenutno v proračunu ne zagotavljamo.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je bil v Slovenj Gradcu pred tremi leti postavljen japonski paviljon, to je paviljon prijateljstva in plod sodelovanja ljubljanske fakultete ter pa tokijske univerze in to je bilo darilo Mestni občini Slovenj Gradec. Pred časom je hodil na Štibuhu in videl, da je ta paviljon v klavrnem stanju. Potreben je zaščite, zato je predlagal, da si odgovorni ta paviljon ogledajo in ga primerno zaščitijo.

Odgovor:

Šolski center Slovenj Gradec je tisti, ki japonski paviljon pospravi v zimskem času. Vendar je dogovorjeno, da bomo v sklopu ureditve celotnega parka menjali dotrajane deske. Vsekakor pa bomo pred zimo naredili ogled. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili, da pogrešajo klopi ob Suhodolnici, to je predvsem od Name do pokopališča, torej po levem bregu Suhodolnice. Starejši se želijo tam spočiti, malo posedeti in bi na tem delu bila vsekakor dobrodošla kakšna klop.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno pot in poiskale prostor, kjer bodo v spomladanskem času postavili nekaj klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil oglasne deske, ki jih ima Mestna občine Slovenj Gradec po mestnih četrtih in po vaških skupnostih. Te oglasne deske samo delno opravljajo svojo funkcijo. Predvsem pa občane moti zanemarjenost oglasnih desk. Treba bi jih bilo očistiti, še posebej takoj po poteku dogodka, ki se na teh tablah oglašuje.

Odgovor:

Za oglasne deske skrbijo sveti mestnih četrti in vaških skupnosti. Predsednike le teh in strokovno službo, ki pokriva področje mestnih četrtni in vaških skupnosti, bomo opozorili, da pregledajo te oglasne deske.

 

Vprašanje:

Helena Breznik je vprašala, če je možno v tem času koronavirusa ukiniti plačevanje vstopa v mestno središče. Večinoma so  v tem času trgovine zaprte, ljudje obiskujejo predvsem lekarno in pa banko v samem središču. Vemo, da se okužba prenaša in če ne bo potrebno pritiskati aparat za listek, s tem preprečijo prenos le teh.

Odgovor:

Občine po lastni presoji oproščajo parkiranje v mestnih jedrih. Spomladi, ko je bilo le to brezplačno, smo imeli nemalo problemov s tem. Kar nekaj stanovalcev, ki so kupili letno karto, so želeli, da jim vrnemo sorazmeren delež. Hkrati pa je bilo mestno jedro ves čas zaparkirano. Trenutno se parkirnina med tednom pobira do 16. ure, med vikendom pa je ni. Kljub temu bomo predlog proučili.

Vprašanje:

Simon Smolak je dejal, da so v času zdravstvene krize in zdravniki so zelo obremenjeni. Zato morajo zdravnikom in medicinskemu osebju omogočiti čim bolj prijetno bivanje tu med njimi. Tistim, ki imajo možnost odločati pri izbiranju vodstva bolnišnice, je podal pobudo, da pri tem upoštevajo mnenje kolektiva.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je dobil pismo sedanjih najemnikov vrtičkov na Celjski cesti, kjer bodo gradili nov trgovski center in sprašujejo kakšna bo njihova usoda. Povedal jim je, da na mestni občini že iščejo nadomestno zemljišče za vrtičkarje. Vendar skupina ljudi, ki ima po pobudi bivše garniture občine, nakupljene lesene hiške, ne želijo te hiške kar zavreči. Seveda bi bilo prav, da jim občina v nekem doglednem času vsaj sporoči kaj naj pričakujejo tisti, ki nimajo hišk in tisti, ki take hiške imajo.

Odgovor:

Za vrtičke na Celjski cesti intenzivno iščemo novo lokacijo. Za tiste vrtičkarje, ki ne bodo postavili vrtnih utic, smo zemljišče že našli in kmalu bomo podpisali pogodbo. Za vrtičke, na katerih bi občani želeli postaviti vrtne utice, mora biti stavbno zemljišče. Vrtnih utic ni dovoljeno postavljati na kmetijsko zemljišče. Našlo smo že nekaj lokacij in se dogovarjamo z lastniki. Primerno lokacijo bomo našli predvidoma meseca marca prihodnje leto. 

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se kljub korona krizi, delno okrasijo tudi območja mestnih četrti, saj v simboličnem smislu. Pobud je pobudo, da se na vsaj treh točkah okrasi v Mestni četrti Polje. Predlagal je, da se smrečica okrasi pred vrtcem na Maistrovi ulici in pri parkirišču v bližini Doma starostnikov.

Odgovor:

V Slovenj Gradcu smo 1. decembra 2020 uradno prižgali praznične luči in okrasili Glavni trg, Trg svobode in še nekaj drugih zaselkov po celotni občini. Preverili bomo možnosti, če je možno okrasili še kakšen zaselek v mestni občini. Prireditev je bila virtualna preko spleta.  V mesecu decembru bomo nekaj programa izvedli preko spleta, tudi Božiček se bo zapeljal po vseh vaških skupnostih in pustil darila za otroke. V mestnem jedru bo postavljena Božičkova vas. Nekaj finančnih sredstev bodo namenili za dobrodelne namene in simbolično darilo podarili eni Enoti VVZ Slovenj Gradec in kakšni družini, ki potrebuje pomoč.

Vprašanje:

Boris Raj je že predlagal rešitev problema parkirišč na Tomšičevi ulici št. 43 in št. 45. Pred časom so že imeli variante, pa so ugotovili, da je z bivšim prostorskim načrtom načrtovano otroško igrišče, ki tam zdaj zavira rešitev. Predlagal je, da si pristojni skupaj s predstavniki Mestne četrti Polje to ogledajo in poiščejo rešitev.

Odgovor:

Strinjamo sem, da moramo čim prej poiskati ustrezno rešitev za ureditev parkirišča na Tomšičevi ulici št. 43 in 45. Res pa je, da je na delu območja, kjer bi se po predlogu naj uredilo parkirišče prostorsko predvideno  otroško igrišče in parkirišča  ni možno urediti.  V kratkem bomo opravili ogled še kakšne morebitne lokacije.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se v okviru mestne občine organizira mini prireditev  oziroma manjši koncert za starostnike pred Domom starostnikov.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Domu starostnikov oziroma pristojnim javnim zavodom.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala na kakšen način se bo izvajala sanacija plazu v Podgorju, kdo jih bo izvajal, iz katerih virov se bodo financirala, kdaj bodo dela potekala in kakšen je plan.

Odgovor:

Na to območje so gradbene odpadke vozili kar nekaj let. Ko se je sprožil plaz, je lastnik zemljišča naredil inšpekcijsko prijavo, češ da ne ve, da so tja vozili omenjen material. Dejal je, da je mislil, da je mestna občina zasipala opuščeno javno dobro, ki gre po sredini in to je že v postopku menjave. Inšpektorica je zahtevala od gradbincev, ki so bili nekako navedeni, da so tja vozili, evidenčne liste in nekateri jih niso imeli v celoti. Inšpektorica je odločila, da je mestna občina kriva za nastanek plazu in predpisala globo ter sanacijo tega. Seveda se s tem na mestni občini ne strinjamo. Na odločbo smo se pritožili, vendar je ministrstvo sledilo pritožbi inšpektorice in nam podaljšalo rok sanacije. Ta plaz smo prijavili v program Ajda pri Ministrstvu za okolje in prostor in uspeli smo pridobiti finančna sredstva za sanacijo. Pri prvem razpisu so bili dani dve ponudbi, ki pa sta bili višji od zagotovljenih sredstev. Zato smo javni razpis razveljavili in šli v ponovni razpis in pridobili izvajalca.  Letos bomo izvedli sanacijo predvidoma v višini 160. tisoč eur, nekaj več kot 160. tisoč pa bo sanacija stala še naslednje leto. Večino sredstev bomo pridobili od Ministrstva za okolje in prostor, nekaj pa ga bo potrebno zagotoviti iz proračuna. Razmišljamo pa tudi o tožbi, saj mestna občina ne more prevzeti odgovornost za ta plaz.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da bo že kmalu dve leti od izdaje Sklepa o pričetku postopka sprememb in dopolnitev OPN po krajšem postopku. Tudi je minilo že več mesecev, odkar je bil osnutek javno razgrnjen. V času javne razprave je bilo podanih veliko utemeljenih pripomb. Vprašal je, če so bila izdelana stališča do pripomb in če so bila, zakaj z njimi niso seznanjeni  vlagatelji pripomb. Namen tega postopka je bil odpraviti nehotne in naključne napake v OPN. Mirno lahko trdi, da gre za slabo delo izvajalca in tudi strokovne službe mestne občine pri pripravi predloga odloka OPN, ki so ga takrat v dobri veri, da je gradivo dobro pregledano, soglasno sprejeli svetniki prejšnjega sklica.

Odgovor:

Še vedno s strani Zum-a nimamo vseh odgovorov na vsa prejeta stališča. Dvakrat smo že sklicali urgentni sestanek in jih zadolžili, da stališče čim prej pripravijo. Strinjamo se, da je pri pripravi OPN prišlo do večjih strokovnih napak.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal zakaj so v dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN 1, ki teče po skrajšanem postopku, vključene vsebine, ki jih zakon za tak postopek ne dovoljuje. Predvsem pa širitev zadev ovira sprejem nujnih popravkov OPN. Podobno prakso zaznajo tudi v spremembah in dopolnitvah OPN 3, ki so se glavnemu namenu umestiti južno obvoznico, pridružile dodatne tudi problematične vsebine, ki podaljšujejo postopek.

Odgovor:

V OPN 3 umeščamo celotno cestno infrastrukturo, tudi južno obvoznico in vse spremembe usklajujemo z nosilci prostora. Južna obvoznica še vedno ni potrjena.

Objavljeno:2020-12-09T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020
Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi je postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN 3. Omenil je mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na poslan osnutek. V mnenju so v celoti proti predlaganim rešitvam umestitve južne in Legenske obvoznice, kot tudi na določitev območij za dolgoročni razvoj naselij. Tudi elaborat z naslovom Analiza stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic, ki ga je mestna občina dala izdelati Kmetijskemu zavodu Celje, kaže na veliko prizadetost kmetijskih gospodarstev, ki bi jih obvoznice povozile. V študiji je napisano, da so potrebni sanacijski programi za prizadete kmetije, kar pomeni, da jim je treba ponuditi enakovredna kmetijska zemljišča, teh pa v Mislinjski Dolini pravzaprav ni več. Zato meni, če bi mestna občina kljub tem opozorilom šla v nadaljevanje in umeščala ceste tja kamor načrtuje, bi tak odlok na sodišču lahko izpodbijali ravno iz teh naštetih razlogov. Sam je seznanjen, da se je mestna občina pogovarjala po strankarski liniji pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi morda spremenili to mnenje, ni pa seznanjen koliko so bili pri tem uspešni. Nadalje je dejal, da obstajajo tudi alternativne rešitve, kjer bi južno obvoznico, ki je resnično pomembna, vendarle umestili.  O legenski obvoznici pa ne bo govoril, ker se mu zdi nesmiselna. Nekatere nakazane rešitve o umestitvi južne obvoznice so že tudi v investicijskem programu, ki so ga sprejemali pred dobrim letom in pol. Ta trasa, ki je v tem programu že omenjena, gre delno po trasi južne obvoznice, se z njo pokriva, poteka po dobrovskem robu na to južno, zaobide pod Homec in se po obstoječi trasi lokalne ceste priključuje na krožišče, kjer se stikata hitra cesta in državna cesta. Sam je narisal kako bi to zgledalo. Najbrž ni smiselno trmariti še naprej s tem in izgubljati čas, morda bi dosegli isti cilj z malo drugačnim pristopom in z drugačnim načinom umeščanja. Če bi cesto umeščali na njegov predlagan način, bi bila mogoče rešitev hitro potrjena pri vseh nosilcih urejanja prostora, škoda na kmetijskih zemljiščih bi bila bistveno manjša, prometno bi razbremenila mesto, naselje Podhomec pa bi se lahko direktno priključilo na to obvoznico. Od tega naselja pa se uredi kolesarska pot in pešpot od Podhomca do šole Šmartno. Ta verzija trase bi omogočala neoviran promet in gradnjo v primeru izgradnje hitre ceste proti Dravogradu in bi hkrati omogočala prehode kmetijske mehanizacije po izgradnji hitre ceste proti Dravogradu. Torej je naštetih kar nekaj prednosti. V neodvisni listi Slovenjgraška lista za mesto in podeželje menijo, da so predlagane rešitve vredne širše diskusije, če res želijo v najkrajšem času priti do rešitev, ki bodo kolikor toliko sprejemljive za vse. Namreč vedo, da kmetje zdaj v nobenem primeru niso pripravljeni odstopiti teh zemljišč.

 

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še ni niti določena niti potrjena. Na mestni občini smo naročili veliko študij,  ker želimo, da dobimo obvoznico, ki bo najbolj ustrezna. Te študije se med samo zelo razlikujejo, predvsem na področju kmetijstva. Zelo v prid določenim trasam govorijo študije na področju prometa, na področju hrupa, na področju zdravja in seveda se bodo poskušali čim bolj približati vsem tem študijam in južno obvoznico umestiti kar najbolje. Dvakrat smo bili na sestanku na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bili smo tudi na koordinacijskem sestanku z vsemi nosilci urejanja prostora. Na skupnem sestanku so na določeno traso imeli največ pomislekov kmetijci. Vsi ostali govorijo zelo v prid določeni trasi, kateri na mestni občini ostro nasprotujemo, da bi južno obvoznico približati trdo k naselju S8. Povedali smo jim, da take trase ne bomo delali, niti je ne bomo dali v razpravo ali v analizo. Tako, da kar se tiče umeščanja trase, so verjetno še daleč, da bomo imeli dokončno verzijo. Strokovne službe delajo intenzivno na tem, da jo umestijo v prostor in sprejetje SDOPN 3 načrtujejo v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Predlagamo, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje strokovnim službam predstavi svojo traso. 

Prav pa je tudi, da v prostor umestijo tudi Legensko obvoznico, realizacija pa zagotovo ne bo hitra.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal zakaj fontana pri bivši Nami že en mesec ne deluje.

Odgovor:

Fontana pri bivši Nami ne deluje, ker je okvara na strojnici in je že v teku poprava. Okvara je namreč nastala zaradi vandalizma – odtujitve led luči, kar je povzročilo okvaro. Apeliramo na občane, da se obnašajo odgovorno in ne povzročajo škode na družbeni lastnini in s tem dodatnih stroškov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da se je podoba SGlasnika v zadnjem času korenito spremenila, tako po obliki kot tudi načinu tiska in materialov. Svetniško skupino Slovenjgraška lista za mesto in podeželje zanima, če so se s tem povečali stroški. Prosil je za odgovor v pisni obliki.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile pisni odgovor.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako vprašal zakaj fontana pri bivši Nami ne deluje, saj se je nanj s tem vprašanjem obrnilo kar nekaj občanov.

Odgovor:

Odgovor že podan pri Boštjanu Rigelniku.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da so na sestanku VS Pameče Troblje obravnavali problematiko  vodotokov, ki se zlivajo v reko Mislinjo in prišli so do ugotovitve, da je kar nekaj vodotokov v takem stanju, da ob obilnejših padavinah, ogrožajo krajane, ki živijo ob tej reki. Ob enem teh potokov so imeli v mesecu avgustu težave. Potok, ki je v bistvu  zelo miren, je takrat ogrožal nekaj kmetij in Mesarijo Cehner. Bili so zgroženi, ko so si to območje ogledali in ugotovili, da nekateri krajani ne skrbijo za te vodotoke, oziroma še slabše, ob te vodotoke odlagajo različne stvari, ki jih potem voda odnese in se zamaši. V vaški skupnosti dajejo pobudo, da župan ustanovi komisijo, ki si bo skupaj s predstavniki vaških skupnosti, v katerih imajo probleme, šli ogledat in popisati težave, da se takšne stvari ne bi dogajale. Tak vodotok seveda najprej ogroža in naredi stroške tistim ljudem, ki ob teh potokih živijo, dolgoročno pa seveda ima stroške tudi mestna občina. VS Pameče pa ima tudi željo, da inšpekcijska služba na tem področju tudi kaj ogleda. Hkrati pa je predlagal, da bi mogoče nekaj več sredstev v proračun zagotovili za urejanje takih hudournikov, ker vsi vedo, da kolikor nameni mestna občina, da tudi Vodna skupnost Drava. V drugih občinah nekaj več sredstev za take stvari namenijo in je prepričan, da bi se takšne stvari dale na takšen način tudi urediti, da bi ljudje, ki tam živijo, imeli malo boljše pogoje.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so sprejele pobudo in jo bodo poskušale realizirati.

Vprašanje:Andrej Breznik je vprašal ali imajo v mestni občini odlok, ki prepoveduje košenje trave ob nedeljah. 
Odgovor:

Odlok o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 9/2016) v v 28. točki 5. člena določa, da je prepovedano uporabljati vrtne kosilnice z motorjem na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage v strnjenih naseljih ob nedeljah in praznikih. Prepoved ne velja za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin;

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil pobudi Andreja Breznika in se navezal na pretekli vikend, ko je bilo kar precej močno neurje, predvsem na območju Sel, Razborja in pa Velunje. Ve, da so občinske službe, Komunala in vsi, ki so za to pristojni, bili na terenu, pristopilo se je k sanaciji, veliko tega je že saniranega. Opozoril pa je spet na hudournik v Starem trgu pod gradom, to je  že večkrat opozoril, bili so tudi neki uradni dopisi z Vodne skupnosti oziroma od vodarjev, ki so za to odgovorni. V tem deževju je tam spet bil plaz. Pravzaprav je že odneslo del steze, ki vodi na grad, tam je tudi križev pot in želel bi, da si to strokovne službe ogledajo, da pokličejo vodarje in to rešijo, preden bo škoda še večja. To govori zato, ker ga na to opozarjajo krajani Starega trga. 

Odgovor:

Pobudo smo že nekajkrat posredovali pristojnim službam, to je VGP Drava in obljubili so, da bodo omenjen hudournik uredili v letu 2021. VGP Drava bodo na to še enkrat opomnili. Glede škode po zadnjem neurju pa so dejali, da v kolikor se je stanje toliko poslabšalo, bodo le to intervencijsko opravili še letos. Predviden ponovni ogled strokovnih služb s predstavnikom VGP ja je predviden za petek, 2. 10. 2020.

Vprašanje:

Samo Januška je dejal, da sta pri cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu oziroma pri župnišču dva doprsna kipa, ki se pogosto ne vidita, ker so tam parkirani avtomobili. Predlagal je, da občinski redarji na tem mestu opravijo ogled. V nadaljevanju pa je predlagal, da bi se  v sklopu projekta ureditev mestnih ulic postavili temelji za ta dva omenjena doprsna kipa na travniku pred ubožno hišo.

Odgovor:

Občinski redarji opozarjajo na območju, kjer so pristojni, vendar je tam del privatnega zemljišča od župnišča, se pa strinjamo, da bo potrebno urediti, da tam ne bodo parkirali avtomobili. Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec smo že predlagali, da pred kipi postavi betonske gobice.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da je med Notarjem Grešovnik in Mizarstvom Jeromel območje, ki kazi izgled Slovenj Gradca. Vprašal je ali je kakšna možnost, da bi lastnik uredil vsaj fasado.

Odgovor:

Lastnik se je enkrat že oglasil pri nas in podal pobudo, da bi šli v menjavo. Ta objekt bi prišel v last mestne občine, on pa bi prejel drugo nepremičnino.  Z lastnikom bomo razgovor ponovno opravili.

Vprašanje:

Samo Januška je vprašal,  kje bodo našli nadomestna zemljišča za vrtičke, ki so trenutno od bivšega podjetja Zipo navzdol ob rekli Mislinji in so bili urejeni po navodilih mestne občine.

Odgovor:

Strokovne službe zelo intenzivno iščemo nadomestno zemljišče, saj se zavedamo, da je vrtove s prodajo različnih zemljišč v zadnjih letih izgubilo precej občanov. Nujno je, da občanom omogočimo samooskrbo in pridelavo hrane in že potekajo pogovori o nadomestnem zemljišču.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da si strokovna služba ogleda kolesarsko in sprehajalno pot ob Homšnici. Tam je pač prišlo do povoza v bližnji in daljni preteklosti s strani traktoristov in še koga še in je nastalo kar precej poškodb na tej asfaltni površini.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled.

Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je Društvo MAD v fazi selitve iz sedanjih prostorov na Celjski cesti 22. Pred nekaj dnevi si je skupaj s predstavnicami Mocis-a in tistimi, ki še imajo tam prostore, ogledal okolico tega objekta. Glede na to, da sta tam zgrajeni dve novi stolpnici in so lepo uredili tudi okolje, je predlagal, da mestna občina formira delovno skupinico, ki bi si ogledala to območje in poiskala rešitev za ureditev okolice tega pri tem objektu, ki bo pač zdajle tvoril skupni prostor z novo zgrajenimi stolpnicami.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je že pred časom podal pobudo za ureditev hiše nasproti pošte, ki jo je omenil kolega Samo Januška. Tisto hišo, ki tam stoji, je treba popraviti, prav tako pa betonsko škarpo, ki je v tem križišču. Oba objekta krnita ugled in resnično je potrebno to prvotno urediti z lastniki. Pa tudi, če bo potrebno to z intervencijo mestne občine. To vpliva na podobo mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da imajo v Mestni četrti Polje znamenito kapelico, ki stoji ob Celjski cesti in je kot taka očitno že pod spomeniškim varstvom, vendar je v zelo slabem stanju. Okolica je kulturno urejena, Komunala skrbi za zelenice, ostali skrbijo za bloke, cesto, ta kapelica pa propada pred očmi vseh. Ker pa meni, da je to arhitekturno in tudi spomeniško skoraj biser tega okolja, kjer ni kakšnih zgodovinskih objektov, je podal pobudo, da mestna občina preko strokovnih služb ugotovi kdo dejansko je lastnik in kakšen je status tega objekta. Čim prej bi jo morali sanirati  ali urediti vsaj v taki fazi, da ne bo več propadala.

Odgovor:

Kapelica je pod spomeniškim varstvom v lasti Mestne občine Slovenj Gradec (EŠD 12347 - kapelica ob Celjski cesti). ZVKD je potrebno predhodno  seznaniti z vzdrževalnimi deli (natančnim opisom) minimalno 15 dni prej izvedbo, da pridobimo njihovo soglasje in navodila kako je potrebno vzdrževanje izvesti. Strokovne službe bodo tako najprej opravile ogled, popis stanja in formalne postopke z ZVKD.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se ob košarkarskem igrišču na Tomšičevi ulici namestijo vsaj tri klopi, saj se tam zadržuje veliko otrok, pa tudi staršev.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in določile točno lokacijo za postavitev klopc. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil vrtičke in že včeraj je govoril z županom in direktorico na to temo in je tudi dobil odgovor glede tistih, ki imajo zdaj v najemu parcele na območju t.i. Zipa. Vprašal je ali zagotovo drži, kot je dobil odgovor, da se za eno leto odloži njihova preselitev in se bo v tem času poiskalo nove parcele in novo rešitev za te, ki imajo zdaj tam svoje hiške, ki so zgrajene skladno z veljavnim občinskim odlokom. Opozoril je, da so v preteklosti animirali ljudi in jim predpisali ureditev vrtov.  Občani so investirali v hiške, zato morajo poiskati tako opcijo in rešitev, da bodo te objekte lahkot tudi na ustrezno mesto preselili.

Odgovor:

Odgovor podan pri Samu Januški.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je izrekel izredno pohvalo za izvedbo svečane seje, ki so jo opravili v počastitev občinskega praznika. Mora reči, da tako kulturnega in kvalitetnega proslavljanja že dolgo niso imeli, vključno s prireditvijo na Glavnem trgu.

Odgovor:
Objavljeno:2020-10-05T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil krožišče Šmartno in seznanjeni so, da bi naj uredili tudi četrti krak, se pravi izvoz za naselje Podhomec. Krajane, ki živijo v tem zaselku, zanima kako daleč je to, ali se kaj dela na tem. Najbolj pa jih skrbi to, da se bodo meseca novembra dela na tem krožišču končala, izvajalci bodo pospravili stroje in odšli in se na tem kraku, ki bi naj bil dovoz za naselje Podhomec, ne bo postorilo kar pričakujejo. V zvezi s tem je želel odgovor.

 

Odgovor:

Trenutno v Šmartnem poteka izgradnja trokrakega krožišča in naselje Podhomec se bo v tej fazi priključevalo na starem priključku. Prav tako so v fazi projektiranja četrtega kraka, ki je v celoti strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Stroške izvedbe sedanjega krožišča je 80 % s strani Direkcije za ceste, mestna občina je dolžna nositi strošek ureditve kolesarskih poti, pločnikov, avtobusnih postajališč in podobno. S strani države so imeli že kar nekaj sestankov kako urediti četrti krak in na mestni občini so obljubili tako predsedniku Vaške skupnosti Šmartno kot vsem krajanom, da bodo pristopili k izvedbi četrtega kraka. Z Direkcijo za ceste so dosegli dogovor, da bo v tej fazi že nakazan izvoz za četrti krak, je pa res, da bodo izvajalci, ki jih je izbrala Direkcija za ceste, odšli. Mestna občina bo morala pripraviti nov razpis in poiskati novega izvajalca. Tega sočasno ni možno graditi, ker izvedba krožišča poteka znotraj varovalnega pasa ceste in ga je možno izvajati brez gradbenega dovoljenja. Četrti krak bo potekal izven varovalnega pasu in bo potrebno pridobivati gradbeno dovoljenje, za kar pa potrebujejo tudi poseben projekt. Mestna občina bo pristopila k temu, zagotovo pa to ne bo urejeno sočasno.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je velik problem zasejana koruza ob kolesarski stezi. Koruza zastira pogled vsem kolesarjem in avtomobilistom na vseh odcepih, ki se navezujejo na kolesarsko pot. Sreča do zdaj je bila, da do težjih prometnih nesreč in padcev še ni prišlo. Kjer cesto prečka kolesarsko pot,  imajo prednost vozniki avtomobilov. Kolesarji bi morali ustaviti in le to je označeno tudi s prometnimi znaki. Veliko kolesarjev se pelje z veliko hitrostjo, predvsem na relaciji Mislinja - Slovenj Gradec in veliko kje zastira pogled koruza. Sam ni proti temu, da  kmetje sadijo koruzo, vendar bi bilo treba urediti pas ob kolesarski stezi. Pred časom so imeli na kolesarskih poteh ovire, na vseh vpadnicah, pa so jih odstranili. Zdaj je prosta pot in iz avtomobila kolesarja enostavno ne vidiš.

 

Odgovor:

Predlog bo podan Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu, da ugotovi na kakšen način je možno urediti varno prečkanje kolesarjev čez glavno prometno cesto. Prav tako si bodo ogledali kako blizu kolesarske steze je zasajena koruza. Pobuda bo podana tudi Medobčinski inšpektorat Koroške, ki je pristojen za oglede v zvezi z zmanjšano preglednostjo na občinskih cestah.

Vprašanje:Zvonka Marhat je dejala, da jo občani in občanke pogosto sprašujejo kje vse se lahko priklopijo na kanalizacijo. Prihaja čas, ko bodo morali urediti male komunalne čistilne naprave in predlagala je, da bi strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec ali Komunale o tem podale informacijo v SGlasnik ali na seji mestnega sveta. Nekateri občani bi svoje hiše želeli priklopiti na kanalizacijsko omrežje in s tem bi tudi lahko pridobili nekaj finančnih sredstev v proračun. Zanima pa jo predvsem za Turiško vas in Brda.  
Odgovor:

Priključki na kanalizacijsko omrežje so možni znotraj agromelioracij in v Mestni občini Slovenj Gradec za dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja znotraj vseh aglomeracij bi potrebovali še okrog 1,5 mio eur finančnih sredstev.

V naseljih v Turiški vasi in Brdih, kjer je področje izven aglomeracije, se bodo krajani morali odločiti za skupno malo komunalno čistilno napravo ali individualno malo komunalno čistilno napravo, za kar pa imajo seveda tudi možnost sofinanciranja na Mestni občini Slovenj Gradec. Za vse informacije se lahko občani obrnejo na Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec in na strokovne službe v Oddelku za prostor, varstvo okolja in gospodarjenje z občinskim premoženjem pri Mestni občini Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Zdravko Dornik se je najprej zahvalil tako v svojem in kot v imenu VS Pameče Troblje za res lepo rešitev problema okoli Osnovne šole v Pamečah, tako, da je pot bolj varna.

Odgovor:
Vprašanje:

Zdravko Dornik je omenil občana, lastnika hiše na Gradišču, ki mu ob večjih nalivih že več let udari voda v stanovanjsko hišo.  Občan ne ve na koga naj se še obrne in kakšne so rešitve, zato ga je prosil, če lahko to tudi izpostavi na seji.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni. Tu je težava zaradi druge individualne hiše, ki je na tem območju in ta problem že rešujemo.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so se v zadnjih dveh letih po več krajih po Sloveniji začele organizirane skupine, ki močno spominjajo na paravojaške enote zaradi maskirnih uniform in orožja, ki ga imajo pri sebi. Skupine se združujejo pod imenom Slovenska varda, delujejo pa predvsem na obmejnih območjih. V več občinah so že organizirali tako imenovane tabore, kjer se urijo v vojaških disciplinah. Med več dnevnim zadrževanjem na posameznih območjih vardisti taborijo na osamljenih območjih, po skupinah se gibljejo tudi po naseljenih območjih. S svojim zadrževanjem in videzom zbujajo nelagodje in večkrat tudi strah med lokalnim prebivalstvom. Z dejanjem, ko so v Slovenski Bistrici obkolili policijsko postajo in se nedostojno vedli do policistov, prav tako so poskušali nasilno stopiti v prostore Občine Slovenska Bistrica med občinsko sejo, še stopnjujejo prestrašenost ljudi pred njimi. Pripadniki teh vard se pojavljajo tudi na različnih turističnih točkah, kjer zbujajo s svojim videzom in prisotnostjo ter tudi komuniciranjem, tudi pri turistih, predvsem tujih, strah in ogroženost. Na takšen način tudi zelo slabo vplivajo na razvoj turističnih destinacij. Kljub temu, da je sedanji obrambni minister izrazil dobrodošlico članom varde v vrstah slovenske vojske, ljudje vedo, da sta vojska in policija tista, ki skrbita za varnost države ter ljudi in so pojavi raznih paravojaških formacij povsod nezaželjeni. Zaradi takšnega stanja in povzročanja incidentov z lokalnim prebivalstvom, sta občinska sveta Občine Ormož in Slovenske Konjice že sprejela sklep, da so pripadniki Slovenskih vard na območju njihove občine nezaželjeni. Podobno naj bi razmišljali tudi župan in svetniki v mestni občini Maribor. V lokalnem odboru LMŠ Slovenj Gradec dajejo pobudo, da bi tudi Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejel podoben sklep. Predlog sklepa je: »V Mestni občini Slovenj Gradec odločno nasprotujemo in obsojamo širjenje strahu in nestrpnosti. Paravojaške formacije v naši občini niso zaželjene.«

Odgovor:

Predlagamo, da se o podanem predlogu pogovori kolegij svetniških skupin.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da se je nedavno nazaj v Suhem dolu utrgal oblak. Obilne padavine so poškodovale cesto pri Umeku, ki je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna sanacije.  

Odgovor:

Poškodbo ceste pri Umeku so vnesli v program Ajda na ministrstvu. Seveda pa temu  sledi priprava projekta oziroma je potrebno čim bolj natančno popisati vsa dela, ki bodo potrebna, nato pa pristopiti k sanaciji.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da je v zelo slabem stanju cesta Podgorje – Suhi dol. V zaselku od Breznikove kapelice do gostilne Kovač je že sedem malih otrok, ki bodo čez dve ali tri leta morali sami v šolo. Po tej cesti je to zelo nevarno. Enkrat so se že tudi pogovarjali, da so ti otroci upravičeni do prevoza s kombijem. Kolikor je seznanjena, če nimajo dovolj kilometrine do šole, morajo starši plačevati en eur. Menila je, da dokler ne bo pločnika ali varne poti do šole, bi morali biti ti otroci upravičeni do prevoza brez doplačila.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno cesto in ugotovile ali to res ni varna šolska pot in na podlagi ogleda pripravile ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Helena Breznik je dejala, da živi v Podgorju pod »zloglasnim« plazom, ki je bil pred časom velik boom in celo medijsko izpostavljen. Nikjer še ni zasledila kaj so rekli inšpektorji, ker je pa opazila, da se le ta sanira, jo zanima kdo to sanira in pa kdo bo to plačal. Ob nedavnem, ko se je  utrgal oblak, je Suhodolnica zelo narasla in ta plaz je bil pri tem ovira.

Odgovor:

Na območje v Podgorju, kjer se je sprožil plaz, so več leti vozili različen gradbeni material. Ko se je ta plaz sprožil, so bile intervenirane inšpekcijske službe, ki so opravile razgovore.  Lastnik zemljišča je dejal, da ni seznanjen, da so na to območje kaj vozili oziroma, da je so tja vozili odpadni material izvajalci mestne občine. Zato je inšpekcijsko službo napotil na mestno občino. Na sredini tega zemljišča je opuščeno javno dobro in lastnik je dejal, da je mestna občina zasipavala svoje javno dobro, kar pa seveda ni res. Inšpekcijska služba nam je naložila sanacijo, na katero smo se pritožili, (odgovor inšpekcije še čakamo). V tistem času smo za dežurstvo aktivirali gasilce, sanirali strugo, da ni prišlo do poplavljanja celotnega območja Podgorja. Mestna občina je ta plaz prijavila v program Ajda na ministrstvo. Celotna sanacija plazu stane približno 400. tisoč eur in ministrstvo kot krilo stroške sanacije do projektantske vrednosti. Mi smo pripravili javni razpis, kamor sta se prijavila dva ponudnika, ki sta presegla zagotovljena finančna sredstva oziroma projektantsko oceno. Javni razpis smo razveljavili in je trenutno objavljen nov razpis. Mestna občina ni odgovorna za ta plaz in tudi ne more imeti stroškov, če pa ta finančna sredstva prejmemo s strani države, je pa prav, da jih počrpamo, ne glede na to, kdo je odgovoren. Odgovornost bodo pa tudi iskali. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi se na tem območju trenutno izvajala kakršnakoli dela.

Vprašanje:

Helena Breznik je povedala, da so se nanjo obrnili krajani Šmartna, to je od Lipe proti Šmartnu. Tam je strnjeno naselje, kjer živijo ob glavni cesti in včasih so lahko tam prečkali glavno cesto. Ob tistih njivah so bile vseskozi tako imenovane »zare«, kolovoz, da so otroci lahko šli v šolo, starejši ljudje pa v cerkev ali v trgovino. Po tem kolovozu so lahko varno šli čez glavno cesto, prišli do stare železnice, zdaj pa tudi do kolesarske steze. Nedavno nazaj je prišlo do prodaje zemljišča in novi lastnik je združil obe dve njivi in ta kolovoz preoral. Tako je dostop onemogočen. Predlagala je, da se strokovne službe oglasijo pri lastniku zemljišča in mu ponudijo odškodnino, na primer vrečo koruze, da bi krajani zopet lahko uporabljali ta kolovoz.

Odgovor:

Podan predlog bomo proučili.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja s cesto Jenina - Završe, kjer naj bi potekali pogovori z Občino Mislinja o neki zamenjavi.

Odgovor:

Ceste Janina - Završe leži v Občini Mislinja, uporabljajo jo pa občanke in občani Mestne občine Slovenj Gradec. Mestna občina ne more asfaltirati ceste v Občini Mislinja. V kolikor bodo našli rešitev, bodo pristopili k sanaciji te ceste.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal če so se na mestni občini kaj pozanimali v zvezi z razpisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede sofinanciranja projekta za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in zagotavljanje začasnih namestitev za osebe starejših od 65 let. Razpis je aktualen oktobra.

Odgovor:

To je javni razpis za nepovratna sredstva, ki so odobrena za 100 % pokrivanje investicije za ureditev dnevnega varstva in začasnih nastanitev v okviru doma starostnikov. Lahko se prijavi le tisti, ki ima koncesijo za izvajanje teh dejavnosti,  tem primeru Koroški dom starostnikov. Koroški dom starostnikov se je odločil, da bo tovrsten dom gradil na Ravnah, Zato je Slovenj Gradec pri tem projektu izpadel, je pa velika verjetnost, da ta sredstva ne bodo porabljena in bo še en razpis.  

Objavljeno:2020-09-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se v zadnjem času ukvarja z analizami sejnin in poskuša analizirati tudi sejnine članov svetov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec. Pri tem  ugotavlja različno prakso, v nekaterih izplačujejo sejnine, v kar precej javnih zavodih in tovrstnih organih pa ne. Zaradi tega prosi strokovne službe, da pripravijo informacijo o tem kakšno je stanje na tem področju v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Pristojne službe bodo pridobile podatke glede izplačevanja sejnin od javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.  Podatke vam bomo posredovali takoj, ko bomo imeli vse zbrane.

Vprašanje:

Simon Smolak je podal pobudo, da na mestni občini začnejo razmišljati o tem, kje bodo prostori za sedež regije.  Pri tem je omenil grad Sv. Pankracija v Starem trgu in mogoče bi se ta namenil za galerijo in za muzej, regijsko središče pa se mogoče uredi v prostorih, kjer sta zdaj galerija in muzej. Dobro bi bilo, da so prostori v bližini prostorov mestne občine.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se izgradnja kolesarske steze - odsek tri in štiri, ki poteka od pokopališča v Starem trgu pa do lesenega mostu čimprej zgradi in se lahko kolesarje usmeri tja, da ne bodo izpostavljeni nevarnostni na Podgorski cesti.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina dala Kmetijskemu zavodu Celje v izdelavo študijo stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic. Zanimalo ga je, če je že narejena in če si jo lahko svetniki pogledajo.

Odgovor:

Študija še ni narejena in je še nismo prejeli ter je ne moremo posredovati svetnikom. Ko pa jo prejmemo, pa jo bomo posredovali svetnikom, ki so izrazili prošnjo za vpogled.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal kaj je z začasnim ukrepom v Starem trgu glede hmeljišča, ker vidi, da  načrtovana nova obvoznica ne poteka po tem zemljišču.

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še v Starem trgu ni natančno umeščena. Hmeljarju je bila izdana odločba, vendar je le ta ne spoštuje. Prav tako ne spoštuje odločb inšpekcijskih služb, ki mu izdajajo globo zaradi nespoštovanja.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je predlagal, da vzdrževalec drevoreda ob Suhodolnici, na levi strani ob pokopališču, uredi drevesa. Nekatera so že čisto upognjena proti reki.

Odgovor:

Komunala redno opravlja ogled dreves in ureja tista, ki so polomljena ter upognjena.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil most čez Suhodolnico pri pokopališču. Po travniku je steza v makadamski obliki. Predlagal je, da jo uredijo in sicer, da jo asfaltirajo ali pa tlakujejo.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in ocenile strošek ureditve. Potka se bo dolgoročno smiselno uredila, glede na to, da bo v bližini potekala tudi nova kolesarska steza.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil še tablo pred pokopališčem, ki je pri glavnem vhodu iz parkirnega prostora na pokopališče. Pod število 14 je zapis »pokop pomembnih občanov«. Predlagal je, da se spremeni v zapis »pokop zaslužnih občanov ali častnih občanov«.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe Komunale bodo preverile napis in ga popravile v kolikor bodo ugotovile, da je le to smiselno.

Vprašanje:

Silvo Gros je predlagal, da se uredijo klopce okoli dreves na Glavnem trgu.

Odgovor:

Zaradi izredne situacije koronavirusa klopce v zgodnjem spomladanskem času niso bile popravljene oz. dotrajane zamenjane. Le – to bomo uredili v poletnem času.

Vprašanje:

Urška Štumplf Prevorčič je povedala, da je ravno danes šla prva izmena otrok v kolonijo v Počitniški dom Fiesa, ki jo organizira JZ Spotur. Zelo je bila začudena, ko je videla, da jih ni peljal prevoznik iz Mestne občine Slovenj Gradec. Še huje pa je, ko izve, da nekateri naši prevozniki še nikoli niso prejeli povpraševanja za ponudbo manjše vrednosti. Še posebej v teh težkih časih bi bilo to nujno potrebno. Zakaj je temu tako? Enako je mnenja za vse druge vrste dejavnosti, da je v povpraševanje potrebno nujno vključiti domačine.

Odgovor:

Vzrok za to, da je otroke v kolonijo peljal prevoznik iz občine Dravograd je dejstvo, da razpolaga s 58 sedežnim avtobusom. Povpraševanje smo poslali dvema ponudnikoma in izbrali najugodnejšega. Vprašali smo tudi še preostala dva ponudnika iz Slovenj Gradca, ki ponujata avtobusne prevoze in tako velikih avtobusov nimata. Tako lani, kot tudi letos, smo popolnoma zapolnili razpoložljiva mesta za kolonijo, poleg tega je bilo potrebno v Fieso peljati tudi animatorje in vzgojitelje. Poleg 58-sedežnega avtobusa smo potrebovali še dodaten prevoz s kombijem, ki pa ga je opravil ponudnik iz naše občine.

Drugače pa v okviru našega javnega zavoda večkrat organiziramo tudi razne druge aktivnosti, kjer potrebujemo avtobusne prevoze (na primer udeležbe na srečanjih pobratenih mest, strokovne ekskurzije,…). Vedno poskrbimo za to, da najprej vključimo domače ponudnike.

Vprašanje:

 

Franjo Murko je opomnil, da se zadnje čase veliko pogovarjajo o poimenovanju ulic, cest, javnih zavodov itd.. Menil je, da bi bilo prav, da mestni svet imenuje delovno telo kot pomoč županu in strokovnim službam in razpravlja o vseh teh pobudah. Menil je, da je kar nekaj Slovenjgradčanov, žal tudi že pokojnih, ki bi si zaslužili taka in drugačna poimenovanja, pa ne samo s področja kulture. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in kot vsi vedo, je Slovenj Gradec mesto, ki je dalo največ mrtvih v tej osamosvojitveni vojni kot mesto.

Odgovor:

Strinjamo se, da župan imenuje delovno telo, ki bo opravila razpravo o vseh podanih pobudah glede poimenovanja.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je na začetku Meškove ulice tržnica. Ureditev le te se je treba resno lotiti. Že pred leti je bil izdelan idejni načrt, da bi na sedanji Poštni ulici bila tržnica. Menil je, da je treba to ponovno proučiti, saj si mesto Slovenj Gradec zasluži dobro tržnico.

Odgovor:

Občinska uprava je projekt obnove oz. ureditve tržnice umestila v nabor projektov naslednje finančne perspektive.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je podprl predlog Franja Murka glede poimenovanja delovne skupine, ki bo proučila predloge za razna poimenovanja. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in je že  pred leti bil podan predlog o poimenovanju na mestnem svetu, vendar niso našli skupnega jezika kaj bi poimenovali ali ulice, šole, javne ustanove itd. Domoljubne organizacije v Mestni občini Slovenj Gradec in tudi v Mislinji delujejo in tudi pripravljajo predlog, da bi drugo leto že delno realizirali kakšen predlog na tem področju in pa vsaj naredili en korak k temu bližje. Prisotne je seznanil tudi s tem, da si v Šmartnem želijo, da naslednje leto odprejo spominski park s poudarkom osamosvojitvene vojne izpred 30 let, kjer imajo tudi spomenik vsem padlim žrtvam vseh vojn, ki so se pač odvijale.

Odgovor:
Objavljeno:2020-08-13T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je opomnil, da se približuje 100-obletnica rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, zato je predlagal, da pričnejo s pripravami za obeležitev te obletnice. Začnejo naj se tudi priprave, da tako po prof. Karlu Pečku, kot tudi slikarju Jožetu Tisnikarju poimenujejo kakšno območje, ulico ali institucijo. Predlagal je, da po prof. Karlu Pečku poimenujejo Koroško galerijo likovnih umetnosti. Župan naj imenuje strokovno komisijo, ki bo predloge proučila in prav tako pripravila predloge za poimenovanje.

Odgovor:

Glede obeležitve 100-obletnice rojstva Karla Pečka je epidemija malenkost prekrižala načrte, kot jih je prekrižala tudi pri praznovanju 160-letnice rojstva Huga Wolfa. Trenutno je v Koroški galeriji likovnih umetnosti razstava del Karla Pečka in otvoritev je bila virtualna preko interneta. Za poimenovanje galerije je že oblikovana komisija in je že tudi bil uradno vložen predlog okoli katerega se bo ta komisija opredelila. Razmislili pa bodo tudi o poimenovanju dela naselja. Načrtujemo, da bi na stavbi galerije v mesecu septembru uredili spominsko tablo Karlu Pečku kot ustanovitelju in postopki v zvezi s tem že tečejo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil urejenost nekaterih zgradb v mestu. Še vedno ga je sram, ko se pelje mimo zgradbe Pošte Slovenj Gradec, še vedno ga je sram, ko se pelje skozi križišče pri Pošti in vidi na eni strani škarpo, ki ne sodi v jedro mesta Slovenj Gradec. Predlagal je, da se imenuje skupina strokovnih ljudi, pregleda vse stavbe po mestu in zapiše te anomalije. Ne glede na to kdo so lastniki in kdo so upravljalci objektov, naj jih mestna občina pisno pozove, da jih ustrezno uredijo. Če jih ne bodo, naj se predvidijo ustrezni ukrepi s strani mestne občine. 

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil Trajnostno urbano strategijo in vprašal če že za naslednjo finančno perspektivo izdelujejo novo strategijo. V tem primeru ga zanima kdo jo izdeluje in kateri projekti so načrtovani. Vprašal je še ali delajo na tem, da bi določili nova degradirana območja.

Odgovor:

Trajnostna urbana strategija je bila sprejeta v prejšnjem mandatu in velja do leta 2030. V njej je začrtan razvoj Mestne občine Slovenj Gradec. Omenjena strategija je pogoj za črpanje sredstev znotraj mehanizmov CTN in velika verjetnost je, da bo tak mehanizem CTN obstajal tudi v naslednji finančni perspektivi. Zaenkrat je še ne bi spreminjali, mogoče bi bilo pa smiselno, da jo v jesenskem času pregledamo in v kolikor bi se pokazalo do konca leta  dopolnimo in pa spremenimo. Glede degradiranih območij bo Združenje mestnih občine Slovenije podalo predlog, da bi skozi ta CTN mehanizem lahko financirali celotna območja znotraj mestnih občin, ne samo mestna jedra in tudi za to črpali finančna sredstva. Ko bo potrjen  nov mehanizem, bo imenovana posebna komisija, ki bo potrjevala degradirana območja in do takrat bomo pripravili degradirana območja in jih tudi predlagali tej komisiji v potrditev.

Vprašanje:

Janez Potočnik je izrekel kritiko glede Oddelka za okolje in prostor, vedno ne deluje dovolj strokovno, niti transparentno in skriva informacije tako pred svetniki, kot tudi pred javnostjo. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so člani večkrat izrazili željo, da bi jih ažurno seznanjali z nastajanjem novih prostorskih dokumentov in jih morda vključili tudi pri njihovem nastajanju. Vendar strokovna sodelavka vedno znova najde izgovore, da to ni možno, ker za to ni zakonske podlage, da stvari še niso tako daleč in da niti ne ve kdaj bodo in da se nenehno spreminjajo in tako naprej. Čemu potem imajo odbore, čemu služi tak odbor, če so zato tam, da štempljajo gradivo za seje. To se mu ne zdi smiselno in če bi vsi skupaj delovali na drugačen način, ne bi prišlo pred kratkim do blamaže občine in njene pravne službe, ko je urad informacijske pooblaščenke moral posredovati, da je občanka prišla do informacije javnega značaja. Povedal je, da je občanka, ki bi ji mi z novim prostorskim aktom odvzeli velik del zemljišča, s katerimi se preživljajo, za umestitev južne obvoznice. Seveda ji ni bilo vseeno, najprej so geodeti hodili po njenem zemljišču, ni vedela zakaj in brez njenega dovoljenja. Potem je prišla vprašat na mestno občino in so ji povedali, da gre za nastajanje novega prostorskega akta in je želela vpogled vanj. Seveda so ji z odločbo to zavrnili. Pritožila se je in je bila znova zavrnjena, zato je poiskala pomoč pri Uradu informacijskega pooblaščenca. Občina je pravzaprav njej kršila pravice do informacij javnega značaja in Urad informacijskega pooblaščenca je odpravil to odločbo. Ko prihajajo občani po nasvete, dovoljenja in napotke v to pisarno za prostor, so mnogokrat odpravljeni z veliko razlogi kako se nekaj ne da narediti in niti z enim samim kako bi se pa nekaj dalo narediti. V tem primeru, ki ga je opisal, je bilo enako. Menil je, da morajo to delovanje spremeniti, delo mora biti bolj transparentno. Vendarle so tukaj zaradi občanov in so se zavezali, ko so nastopili svoje mandate, da bodo delali v njihovo dobro.

Odgovor:

Strokovne službe so zagotovo dolžne občanom posredovati informacije, je pa res, da so včasih postopki v taki fazi, da to ni možno. V konkretnem primeru je šlo za traso južne obvoznice, ki še ni potrjena. Informacijski pooblaščenec je samo deloma dovolil dostop do informacij javnega značaja, ne pa v celotnem zahtevku, kot je stranka želela.

Strinjamo pa se, da Odbor za urejanje in gospodarjenje s prostorom bolj aktivno vključijo pri pripravi prostorskih aktov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na spletni strani Komunale prebral kako je treba ravnati z valovito kritino, to je salonitko, ki vsebuje azbest. Kar nekaj navodil je potrebno upoštevati, da takšno kritino pripeljejo na deponijo Komunale in ustrezno oddajo. To je odlaganje na paleto, primerno povito zaščitno folijo, prevoz s tovornim vozilom, ki ima dvigalo, predhodni telefonski dogovor s pooblaščeno osebo  za prevzem kritine in nazadnje tehtanje ter plačilo le te. Verjetno pri tem ni nobenih težav kadar gre za večje količine kritine, ko se na primer nekdo odloči za obnovo celotne strehe in se že prej pripravi na ta poseben protokol in tudi za plačilo. Pa še tukaj domneva, da marsikoga zbode v oči plačilo za prevzem in se odloči za kakšno drugo, povečini nelegalno pot, na primer zakop ali odvoz na divje odlagališče, ki jih je v okoli Slovenj Gradca kar nekaj. Večja težava se najbrž pojavi pri ljudeh, ki imajo doma zgolj nekaj kosov takšne kritine, še vedno je namreč zelo popularna za pokrivanje suhih drv ali za sušenje na prostem. V tem primeru se večina odloči, da se zaradi celotne kolobocije v zvezi s pripravo  za prevzem in še plačilom ne bo ubadala in tako večina takšnih nekaj kosov izgine tam, kjer ne bi smela, to je v naravi. Zanima ga ali so na Komunali, ki se že nekaj časa zavzemajo za čim bolj trajnostno in zeleno naravnano okoljsko politiko, razmišljali tudi o tej problematiki. Nekatere občine na primer subvencionirajo prevzem azbestne kritine in drugih nevarnih odpadkov iz gradbeništva vsaj do določene količine in menil je, da je tudi v mestni občini vredno razmisliti v tej smeri. Na spletnih straneh Komunale je zasledil tudi, da vsako leto v mesecu maju organizirajo brezplačno akcijo odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstva. Zanima ga zakaj podobna akcija ni tudi za nevarne gradbene odpadke, oziroma vsaj za valovito azbestno kritino. Tega na spletnih straneh nisem zasledil. Menil je, da bi s predlaganim pristopom občanom in predvsem naravi naredili zelo veliko uslugo in korist.

Odgovor:

Na spletni strani Komunale Slovenj Gradec je napisano na kašen način je določeno ravnanje s salonitko v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Najprej bi pojasnili, da Komunala Slovenj Gradec v okviru javne službe in obstoječe cene za uporabnika prevzema komunalne odpadke, to so odpadki, ki so uvrščeni pod št. 20 iz seznama odpadkov v skladu z zakonodajo. Med te odpadke spadajo npr. mešani komunalni odpadki, embalaža, kosovni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, nevarni odpadki iz gospodinjstev (baterije, čistila, olja, ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Salonitka pa spada pod št. 17 iz seznama odpadkov, to so gradbeni odpadki, zato tudi niso vključeni v ceno ravnanja s komunalnimi odpadki in jih je potrebno plačati po veljavnem ceniku. Od Komunale Slovenj Gradec te odpadke, proti plačilu prevzame pooblaščen odstranjevalec, to je podjetje Saubermacher d.o.o. ali Kocerd d.o.o.

Ravnanje z odpadno salonitno kritino ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest  (Uradni list RS, št. 34/08).

Strinjamo se, da je ravnanje s salonitko nekoliko bolj zapleteno,  vendar je to zaradi tega, ker salonitka spada med nevarne gradbene odpadke in so ti ukrepi potrebni zaradi zaščite zdravja uporabnikov in delavcev. Kar pa zadeva, da je ravnanje za tiste uporabnike, ki so se odločili za zamenjavo celotne strehe lažje, kot za tiste, ki imajo samo nekaj te kritine, se ne strinjamo. Ravnanje z nevarnimi odpadki mora biti pravilno in odgovorno tako do družbe in okolja, pa naj gre za večje količine odpadkov ali pa samo za eno kritino. V podjetju nikakor ne toleriramo nepravilnega ravnanja z odpadki in delamo vse kar je v naših pristojnostih, da uporabnike

 

 

vzpodbujamo glede pravilnega ravnanja z odpadki. Seveda pa je še kar nekaj uporabnikov, ki se odločijo za napačno pot in odlaganje odpadkov v naravo. Vse te primere, ki jih odkrijemo sami, ali pa nas o tem obvestijo uporabniki, posredujemo v obravnavo Medobčinskemu inšpektoratu Koroške.

Podeljevanje subvencij glede ravnanja s salonitko je v pristojnosti občin in ne izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da so v Slovenjgraški listi za mesto in podeželje zasledili razpis za gradnjo enot za dnevno varstvo in začasne namestitve vseh starejših od 65 let. Razpisuje ga ministrstvo za delo. Razpisana so sredstva v višini maksimalno 1,4 mio eur za dve enoti, ena za dnevno varstvo, druga za začasne namestitve. Krije se 100 % v upravičenih stroškov. Glede na to, da je bilo za gradnjo bivalne enote za starejše osebe z motnjami v razvoju v prejšnjem mandatu celo pridobljeno še zmeraj veljavno gradbeno dovoljenje, daje pobudo, da se vpogleda v že pridobljeno dokumentacijo in pristopi k nadaljevanju ustavljenega projekta ter konkretno razmisli o prijavi na trenutno aktualni razpis. Zadnji rok prijave naj bi bil oktober 2020. Prav bi bilo, da natančno proučijo nove razpisne pogoje in razmislijo o tej možnosti, občina namreč takšno enoto potrebuje.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec se je skupaj z CUDV Črna že prijavila na ta razpis za gradnjo bivalnih enot na Ozarah. Ministrstvu so ponudili celotno območje, ki je bilo za to predvideno, vseh pet parcel. Čeprav je zdaj praksa ministrstva, da bodo gradili manjše enote in na tem območju bodo zgradili samo dve enoti. V eni enoti lahko biva samo šest varovancev in tako bi na tem območju lahko bivalo 12 varovancev v dveh ločenih enotah, ostale tri parcele pa bi spremenili v park oziroma v neke druge površine zraven teh bivalnih enot.

Vprašanje:

Franjo Murko je prav tako omenil Trajnostno urbano strategijo in predlagal, da se resno lotijo ureditve tržnice na Meškovi ulici. En projekt je že obstajal in ga je treba prilagoditi ali na novo pripraviti, skratka to gre tudi v program TUS, prav tako bi se morali pogovarjati o garažni hiši. Prav je, da se ta dva projekta čim prej začneta.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da je v poročilu Komunale zasledil, da so organizirali druženje delavcev Komunale po načelu spodbujanje zmanjšanja uporabe plastičnega pribora na javnih prireditvah ali zmanjševanje plastičnega onesnaževanja. Prav bi bilo prav in da se tudi mestna občina tega loti in pripravi odlok s to problematiko. Nekatere mestne občine že imajo te odloke in se tega  držijo.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil pot ob Suhodolnici in če gredo čez nov most v Starem trgu, je proti pokopališču drča. Predlagal je, da to drčo ustrezno uredijo, prav tako uredijo stopnice za ljudi, ki morajo precej naokrog, da pridejo do vhoda na pokopališče.

 

Odgovor:

V omenjenem delu je predvidena nova kolesarska steza proti Podgorju. Stopnice se bodo izvedle v sklopu ureditve pokopališča - raztros pepela.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je dejala, da so že lani v jeseni na VS Podgorje podali pobudo za ureditev vodovoda na pokopališču v Podgorju. Pokopališče ima namreč le eno pipo na začetku pokopališča, zato bi prosili, če se lahko namesti še ena pipa na koncu oziroma na drugem delu pokopališča.

Odgovor:

Po pregledu pokopališč v Mestni občini Slovenj Gradec ugotavljamo, da je dostopnost do vode iz skrajnih krakov pokopališča v Podgorju primerljiva z ostalimi lokacijami. Investicija v dodatno fontano, ki nebi bila mala, po našem mnenju ni smiselna.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da se na cesti mimo cerkve v Podgorju uredi cona 30 km/h, za zmanjšanje hitrosti.

Odgovor:

Pobuda realizirana.

Objavljeno:2020-06-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da ga krajani Starega trga sprašujejo kako je z ureditvijo hudournika v Starem trgu. Že v lanskem letu je načel to temo in bilo je obljubljeno, da bodo vodarji v letu 2020 izvedli sanacijo. Zanima ga ali bo to v letošnjem letu, gre za to, da so ogrožene kapelice križevega pota. Tam se je pojavilo plazišče oziroma udor in bi bilo to treba nujno sanirati, preden bo nastala večja škoda.

Odgovor:

Omenjen hudournik je v upravljanju VGP Drava in v kratkem bomo z njimi imeli sestanek glede urejanja vodotokov. Na Mestni občini Slovenj Gradec nismo najbolj zadovoljni z višino finančnih sredstev, ki jih nam namenjajo. Vztrajali bodo pri tem, da se tudi ta hudournik uvrsti v njihov plan, vendar bo to najbrž v naslednjem letu.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga krajani iz območja Turiške vasi oziroma živeči krajani ob kolesarski stezi opozarjajo, da je slabo vzdrževan sadovnjak ob kolesarski poti. Prav bi bilo, da se tudi to uredi oziroma, da nekdo prevzame vzdrževanje le tega.


Odgovor:

Martina Šisernik se je pridružila pobudi svetnika Petra Cesarja glede ureditve sadovnjaka ob kolesarski stezi. Tudi v Ekološkem društvu so opozorili, da je omenjen sadovnjak neurejen in so apelirali, da se dogovorijo kako bi ta sadovnjak vzdrževali. Mora povedati, da je župan z občinsko upravo odredil, da za ta sadovnjak skrbi Komunala. 

Vprašanje:

Boris Raj je najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih nekaj dneh v Mestni četrti Polje zelo kvalitetno uredila zelene površine in igrala. Istočasno pa je seveda zelo zadovoljen, da je strokovna služba mestne občine pripravila dodatno ureditev igral na glavnem igrišču na Tomšičevi ulici, kar bodo realizirali v naslednjih dneh. Postavili bodo nekaj novega za igranje in posedanje otrok poleg igral.


Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo občanov iz Legna, da si strokovne službe ogledajo dovozno pot na igrišče pri vrtcu na Legnu. Treba bi bilo proučiti in ga ta dovoz urediti, da bo uporaben.

Odgovor:

Na tem dovozu je prejšnji teden Komunala zamenjala tlakovce,  tako, da je dostop za mamice z vozički in s kolesi normalen, z avtom pa je po brežini, ker zaenkrat ni druge možnosti.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da na Partizanski cesti v Slovenj Gradcu želijo občanke in občani pred stolpnico številka 10 in pred stolpnico številka 11, da se jim uredili dovozna pot z asfaltno površino na način, da ne bo ob vsakem dežju blato in onemogočeni dohodi do blokov. Strokovne službe naj uredijo, da bodo strokovne službe Komunale kot vzdrževalec poiskale predstavnike teh dveh hišnih in se dogovorile kako bodo to uredili.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Komunali, da bodo opravili ogled in pripravili predlog, kako je možno to urediti.

Vprašanje:

Andrej Breznik je pohvalil župana in zaposlene na Mestni občini Slovenj Gradec ob tej krizi, saj so opravili veliko delo za vse občane. Pri tem je posebej izpostavil Civilno zaščito, zaposlene v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, izredna pohvala tem, ki so zaposleni v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Predlagal je, da svetnica Danica Repas kot predstavnica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec javnost seznanil, da je ta virus resna zadeva.

Odgovor:

Danica Repas se je zahvalila za vse pohvale v zvezi z delom v času epidemije in v kratkem predstavila kako je potekalo delo v tem času in kako poteka trenutno.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da občani, ki imajo pripravljene parcele ali željo graditi na območju Ozar sprašujejo, kako bo regulirano plačilo in pa izvedba te infrastrukture.

Odgovor:

Na mestni občini v kratkem načrtujemo sestanek z lastniki zemljišč, na katerem se bomo dogovorili glede izgradnje komunalne infrastrukture.

Vprašanje:

Franjo Murko je vprašal kdaj bo zagledala luč sveta idejna zasnova obnovitve ulic okoli Glavnega trga.

Odgovor:

Idejna zasnova glede ureditve ulic Glavnega trga v Slovenj Gradcu bo predvidoma predstavljen na seji občinskega sveta 1. julija 2020. 

Vprašanje:

Franjo Murko je ugotavljal, da je v rebalansu nekaj finančnih sredstev za izvedbo Slovenjegraškega polega. Letos je namreč 20 obletnica teh prireditev. Sam je optimist in verjame, da bodo razmere ugodne in bodo lahko v mestnem središču izvedli kakšen kulturni program.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je predlagal, da se Šolska ulica od bivše čevljarske delavnice proti mestu uredi in bo izgled mesta lepši. Na tej ulici je pred časom že bil en del minimalistične urbane opreme po vzoru Židovske ulice v Ljubljani in zdi se mu, če bi tja postavili kakšno lončnico, mogoče klopco, bi takoj ta ulica zgledala prijaznejša. Menil je, da bi se to z minimalnim vložkom dalo urediti.

Odgovor:

V zvezi z ureditvijo Šolske ulice od bivše čevljarske delavnice proti mestu, podaja Svet za invalide naslednje mnenje:

 

Za potrebe gibalno oviranih je potrebno zagotoviti minimalno 100 cm in maksimalno 150 cm praznega prostora po širini, da se lahko le ti z invalidskimi vozički oziroma drugimi pripomočki neovirano gibljejo po ulici. Prav tako je potrebno zagotoviti prav toliko praznega prostora še za kolesarje, ki so na tej ulici precej frekventni.

Za potrebe slabovidnih ljudi je potrebno s kontrastno barvo označiti vodilno pot, po kateri se lahko le-ti gibljejo, za popolnoma slepe ljudi pa označiti vodilno taktilno pot ob steni stavbe z minimalnim razmikom, da s palico lahko zaznajo ovire na poti (gre za urbano ureditev in ureditev taktilnih oznak, ki vodijo slepe ljudi po tem območju).

Podesta pred obojimi vhodnimi vrati je potrebno ustrezno (kontrastno) označiti in zaščititi. Če je mogoče, predlagamo, da se vsaj tega v stanovanjski del odstrani, saj je moteč tako za gibalno ovirane, kakor tudi za slepe in slabovidne ljudi.

V kolikor bodo v ulici načrtovane kakršnekoli označbe, je pri tem potrebno upoštevati ustrezne smernice za ljudi z oviranostmi.

Vprašanje:

Simon Smolak je izrekel pohvalo, da je mestna občina uredila igrišče za kužke. Nadalje je občane pozval naj ne nastavljajo strupa in hkrati vse ostale, da pobirajo pasje iztrebke.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan. 

Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da so se na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom pogovarjali, da bi članom odbora predstavili OPN. Mogoče bo zanimalo tudi koga od ostalih svetnikov.

Odgovor:

Strokovne službe bomo tako svetnikom kot članom Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom predstavile OPN, prav tako njegove spremembe in dopolnitve.

Vprašanje:

Silvo Gros se je najprej zahvalil županu in občinskim službam za opravljeno delo v času krize, prav tako tudi ostalim službam na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Silvo Gros je opozoril na tržnico na Meškovi ulici. Vsak dan spremlja ponudnike, ki tam prodajajo svoje izdelke. Tam so sicer postavljene hišice,  vendar niso vse funkcionalne. Ti ponudniki imajo probleme in si sami postavljajo mize, jih vsak dan umikajo in imajo težave s tem. Predlagal je, da bi mogoče stojnice, ki jih ima mestna občina, postavile tam, pa dam jim omogočijo malo bolj funkcionalne pulte. Največji problem je, ko je slabo vreme.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec iščemo ustrezno rešitev kako bi ponudnikom bolje uredili prodajni prostor in s tem tudi izboljšali izgled tržnice.

Objavljeno:2020-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da v teh dneh občani kurijo zeleni odpad, vrtni odpad, kadi se skratka po celi dolini, ponekod bolj, ponekod manj. Podjetje Koceord zeleni odpad pobira in si želijo, da ga občani vozijo tja, tudi Komunala ima zbiranje le tega urejeno. Predlagal je, da apelirajo na občanke in občane, ki kurijo kar ne bi smeli in opozarjajo na škodljivost tovrstnega kurjenja, ampak ni pa kontrole, nadzora in neke rešitve. Tudi to je en mali prispevek razogljičenju, mali prispevek k zdravju v tej dolini in pa k izboljšanju pogojev življenja.

Odgovor:

Občane v medijih in ostalih sredstvih javnega obveščanja vseskozi seznanjamo in osveščamo o skrbi za čistejše okolje in tako bomo postopali tudi vnaprej.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je pripomnil, da po dolgih letih lahko v menda Šmartnem pričakujejo, da bodo pričeli z gradnjo krožišča. Prebivalce iz zaselka Nadhomec zanima, ne glede na vse predstavitve, ki so jih imeli, kako in na kakšen način bi se naj to krožišče gradilo. Najbolj jih zanima kako se bodo navezovali na ta rondo, torej kako bodo prihajali iz stranske ceste na cesto G1. Po nekaterih kartah zanje naj ne bi bilo spremembe, na to cesto naj bi se navezovali prav tako kot se sedaj. Seveda se s tem ne strinjajo, ker bodo enake imeli probleme z čakanjem na vključitev na obstoječo cesto. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je državni projekt, ki ga pelje DRI – Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. in pogodba o začetku gradnje krožišča je že podpisana.

Projekt in opis si lahko občani ogledajo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec v načrtu dobrodelni koncert za novo dvigalo. Predlagal je, da se denar zagotovi iz proračuna.

Odgovor:

Po letošnji analizi šolskih objektov in seveda že pred tem smo zaznali tudi to potrebo. Ker že imamo grobo oceno investicije in le-ta ne bo zanemarljiva, bomo situacijo dobro proučili (moramo pa poudariti, da 1.osnovna šola že ima dvigalo in da se otroci s PP lahko vključijo tudi na to šolo), poskušali bomo  najti vire in projekt vključiti v katero izmed naslednjih proračunskih obdobij.

Vprašanje:

- Zvonka Marhat je vprašala kako je z rekonstrukcijo ceste Černivnik-Slemenik v Golavabuki. V proračunu za leto 2020 so za omenjeno cesto zagotovljena finančna sredstva v višini 50. tisoč eur.

Odgovor:

Trenutno smo v fazi projektiranja obnove vseh desetih cest, ki so načrtovane v letošnjem letu. V roku največ dveh mesecev bodo projekti zaključeni, izdelani popisi in objavljen bo javni razpis za izvajalce del. Predvidoma v mesecu maju bodo znani izvajalci in v začetku poletja bodo pričeli z gradnjo na vseh desetih lokacijah.

Vprašanje:

 - Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej tako v svojem imenu kot tudi v imenu ravnatelja OŠ Podgorje zahvalila, da so pričeli z obnovo sanitarij na POŠ Razbor in upajo ter pričakujejo, da se bo obnova začela tudi na OŠ Podgorje.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila obnovo ceste in izgradnjo pločnika od odcepa za Raduše proti Podgorju.  Občani in občanke smatrajo, da bi to cesto morali obnoviti pred začetkom gradnje tretje razvojne osi, ker je zelo nevarna. Še pred tem bi moral biti zgrajen pločnik, urejeni prehodi za pešce in opozorilni znaki, skratka poskrbljeno mora biti za varnost. DARS je zagotovil, da bo poškodbo ceste, ki bi se morebiti zgodila med gradnjo tretje razvojne osi, saniral. 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec smo dale pobudo, da se DRI sestane z DARS-om in se dogovorijo o gradnji tretje razvojne osi in obnovi ceste proti Podgorju. Vsekakor se strinjamo, da mora biti ob gradnji tretje razvojne osi na tej cesti poskrbljeno za varnost.

Vprašanje:

 Dr. Peter Pungartnik je iznesel vprašanje v imenu svetnice Danice Repas. Dejal je, da 18 otrok na območju Šmartna zaradi zasedenih kapacitet nima možnosti, da bi se vpisali v vrtec Šmartno. Starši so sicer dali vloge, pa so zavrnjeni, ker ni prostora oziroma bi bilo potrebno organizirati dodatni oddelek. Ali je sploh možnost, da tudi te otroke sprejmejo v vrtec.

Odgovor:

Strokovne službe VVZ Slovenj Gradec sporočajo, da imajo trenutno v vrtcu še 12 prostih mest po različnih enotah, vendar so to oddelki drugega starostnega obdobja in so prosta mesta v bistvu za starejše otroke, katerih pa trenutno ni na čakalnem seznamu. Na čakalnem seznamu je 19 otrok, rojenih leta 2018 in leta 2019, ki so bili vpisani med letom, nekateri šele januarja in nekateri februarja in niti niso izpolnjevali pogojev za vključitev v vrtec. Po zadnjem poročilu je izpolnjevalo pogoje 1. februarja  12 otrok, 1. marca pa vsi ti otroci izpolnjujejo pogoje za vključitev v oddelek prvega starostnega obdobja. Menimo, da bodo vsi otroci lahko sprejeti.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je povedal, da so na Podgorski cesti pri Zadrugi postavili dodatno tablo za merjenje hitrosti. V delu pa je idejni projekt za ureditev križišča in upa, da bo dokončan do jeseni, realizirali pa ga bodo v naslednjem letu.

 

- Nato je prisotne obvestil, da bodo na Podružnični osnovni šoli v Pamečah na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu uredili dovoz za prevoze otrok oziroma uredili prometni režim pred osnovno šolo.

 

- Prisotne je še seznanil, da so uspeli prepričati občana, lastnika ceste na relaciji od Raduš do zaselka Sv. Duh, da je ta cesta ponovno odprta za promet in bodo v teh dneh postavili prometne znake.

Odgovor:
Vprašanje:

 - Boris Raj je omenil, da prihaja pomlad in s tem sezona na igriščih. V ČS Polje imajo kar nekaj igral in igrišča so posuta s peskom oziroma  z drobnim kamenjem. Predlagal je, da si jih pristojne službe ogledajo in zamenjajo kar je potrebno oziroma jih počistijo in igrala ustrezno uredijo.

Odgovor:

Za otroška igrišča skrbi JZ Spotur. V lanskem letu je bilo narejeno A testiranje vseh obstoječih igral v Mestni občini Slovenj Gradec in nekaj igral bo treba odstraniti, ker niso več primerna. Seznam igral, ki jih bodo odstranili ali obnovili, je že pripravljen. Pridobljena je bila tudi že ponudba in izdana naročilnica za obnovo obstoječih in za odstranitev igral. 

Na eni prihodnjih sej bo predstavljena tudi analiza športne infrastrukture in otroških igral v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da župan pove kdaj bo začetek gradnje mostu pri domu starostnikov.

Odgovor:

Predvidevamo, da bo začetek gradnje konec meseca avgusta 2020.

Objavljeno:2020-05-04T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je v soseski S8 trenutno v teku kar nekaj gradenj. V povezavi z gradnjama obeh stanovanjskih blokov pa je prišlo do zapore dela ceste, ki je med obema gradbiščema, kar je tudi prav. Že v preteklosti pa je tekla diskusija o tem, da je premalo parkirišč in da je spor glede uporabe parkirišč med stanovalci stanovanjskega bloka Tomšičeva 45 in 43, ker so pač prvi v enem pomembnem deležu lastniki parkirnega prostora pred svojim blokom. Zdaj se je povezovalna cesta naredila ravno preko tega območja, čemur seveda ne nasprotujejo, ker je to potrebno, vendar vidi v tem tudi možnost, da se razmišlja proti zaključku gradnje v tej smeri, da se ob sistemu ureditve dovoza in parkirišč v povezavi z obema gradbiščema pozneje upošteva tudi ta problematika na območju med številkama 43 in 45. Naj se povezovalno najde opcija za zagotovitev potrebnih parkirnih prostorov za stanovalce, ki so sedaj ostali brez teh parkirišč. Tu v Četrtni skupnosti Polje so se pripravljeni vključiti v ogled in izraziti  svoja stališča in predloge, ki jih v tej zvezi imajo. V preteklosti so to zgodbo že obravnavali na občinskem svetu in zdaj vidi, da je tu podana možnost, da se ta problem dolgoročno tudi razreši.

Odgovor:

Glede zapore ceste so občanom podali opravičilo in bodo tudi reševali nastalo problematiko. Žal je pogosto ob gradnji moten cestni promet in poskušali bodo skupaj iskati rešitve.

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da nabavijo ustrezen koncertni klavir in ga postavijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti za izvajanje različnih glasbenih programov. Klavir, ki ga v galeriji trenutno imajo, ne ustreza visokim standardom. Še posebej pa bo to pomembno v letošnjem letu, ko bodo prireditve ob 160-letnici rojstva Huga Wolfa in se bodo odvijale različne prireditve.  

Odgovor:

Zavedamo se smiselnosti postavitve koncertnega klavirja tudi v KGLU, vendar nam pomanjkanje sredstev v proračunu za nujne in evropsko vezane investicije trenutno onemogoča nabavo le-tega.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da se jih nekako zima izogiba in vsi gledajo našo okolico. Vsako leto enkrat si vzame čas in opravi ogled mesta, kar je storil tudi letos. V zvezi s tem je podal pobudo, da se formira delovna skupina, ki se naj sprehodi od gostišča Murko pa do ruševine na Celjski cesti. Pripravi naj popis stanja. Sam ga je že naredil in ni preveč optimistično. Želel bi, da ključne anomalije v dveh mesecih popišejo in pripravijo rešitve, da bodo pomlad pričakali z ustreznimi ukrepi za izboljšanje. Skoraj vsako leto v preteklosti je na to opozarjal in nikamor se ne premaknejo zadeve. Prepričan je, da bodo zdaj znali vsaj tiste najbolj sramotne, med katere šteje bivšo policijsko postajo, križišče nasproti pošte itd., primerno urediti.  

Odgovor:

Stanje je evidentirano, za obnovo bivše policijske postaje bomo z rebalansom poskušali zagotoviti sredstva, zemljišče nasproti pošte pa je v privatni lastnini.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili na nujnost izgradnje pločnika od krožišča Colatio Stari trg do naselja na Klancu. Tam je manjši zaselek in ljudje hodijo peš po tej prometni cesti. Ob robu je še površina, ki je v lasti cestnega podjetja in predlagal je, da se razmisli v okviru varnih poti, v okviru trajnostne mobilnosti ali na kakem drugem področju, da bi uredili ta pločnik.

Odgovor:

Cestni odsek predstavlja državno cesto, ki je izven območja naselja, tako, da je to v celoti v pristojnosti države oz. upravljavca državne ceste Direkcije RS za infrastrukturo.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako se rešuje problematika glede cesti pri kmetiji Prevalnik iz Zgornjega Razborja.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec iščemo skupno rešitev za sanacijo in v ta namen je bilo že kar nekaj sestankov. Ker bo sanacija zahtevala visoka finančna sredstva, iščemo tudi možnosti za sofinanciranje. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na vzdrževanje podpornega zidu ob kolesarski poti, to je nad industrijsko cono v Pamečah, nad podjetjem Nieros. Tam je star železniški podporni zid, ki se močno kruši. Kot prvo  je lahko to nevarno, kot drugo pa je to kulturna dediščina, ki jo morajo ohranjati in vzdrževati. Predlagal je, da si pristojne službe to ogledajo in pripravijo rešitev za sanacijo.

Odgovor:

Za sanacijo zidu je potrebno pridobiti pogoje ter soglasje Zavoda za kulturno dediščino in predračun za sanacijo. Je pa javno podjetje komunala v fazi čiščenja zidu – odstranitev vej.

Vprašanje:

Silvo Gros je omenil, da so okrog dreves na Glavnem trgu pozidave in na teh leseni podstavki ali klopce, ki pa so zelo dograjane. Predlagal je sanacijo le teh.

Odgovor:

Dotrajane klopce se bodo v pomladnem času zamenjale z novimi.

Vprašanje:

 Andrej Breznik je omenil, da je na Iršičevi ulici, ki pelje od krožišča proti Športni dvorani, izvoz na parkirišče za potrebe zdravstvenega doma in bolnice. Vendar je ta izvoz na parkirišče bil zgrajen že pred časom in takrat je bil načrtovan za precej manjša vozila. Danes opažajo, da se tam velikokrat ustavlja promet, ker so pač težave z izvozom na parkirišče. Predlagal je, da bi se izvoz razširi.

Odgovor:

Ob Iršičevi ulici je predvidena izgradnja kolesarske steze (kolesarska povezava sklop 3), zato zaenkrat rekonstrukcija ceste v tem delu ni smiselna.

Vprašanje:

- Andrej Breznik je iznesel pobudo krajanov, da bi skladba ansambla Štirje kovači »Luči Slovenj Gradca«  postala himna Mestne občine Slovenj Gradec.  

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko ima svojo himno. Vendar je potrebno to najprej zapisati v Statut Mestne občine Slovenj Gradec, kjer so opredeljeni simboli mestne občine. Nato pa mora občinski svet sprejeti Odlok o himni Mestne občine Slovenj Gradec. V odloku se zapiše katera skladba se določi za himno oziroma morda samo del te skladbe in kdo je njen avtor. Avtor pesmi mora podati posebno pisno izjavo, da se s tem strinja in tudi navesti ali želi materialno povračilo za uporabo skladbe oziroma se temu odreka. Najprej pa se občinski svet mora odločiti ali bo Mestna občina Slovenj Gradec imela svojo himno.

Vprašanje:

- Simon Smolak je opomnil, da je v mesecu decembru poslal pobudo občane, da bi se na odseku ceste med pokopališčem v Starem trgu in med Kmetijsko zadrugo, en pločnik rezerviral za kolesarje. Če gredo iz smeri pokopališča proti centru desna stran ni primerna, ker je preozka. Na levi strani pa je pločnik in levo od pločnika je travnik. Večine zemljišč je lastnica mestna občina, razen manjšega dela pred Kmetijsko zadrugo. Če se ta pločnik malo razširi, bi lahko kolesarje usmerili na to stran.

Odgovor:

Odgovor (Bine Bevcl, univ. dipl. ing. grad., projektant):

Izvedba kolesarske povezave na odseku od pokopališča v Starem trgu do Zadruge

1. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na LEVI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev , ureditev kolesarskega prometa ob parkiriščih Zadruge)

- urediti dodatni prehod za pešce na cesti R1-227 pri izvozu ceste, ki poteka ob pokopališču (navezava do brvi čez Suhadolnico), kar pa bo težko utemeljiti, ker je obstoječ prehod že pri izvozu iz pokopališča.

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na desni stran ceste, kar pa bo težko uresničiti.

 

2. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na DESNI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- izvesti dodatna prehoda za pešce -2x, za prehod pešcev iz priključnih cest do pločnika na nasprotni strani ceste,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev)

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na levo stran ceste.

 

3. V primeru izvedbe obojestranskih pasov na vozišču je potrebno vozišče razširiti za širino 2x1.00m in izvesti vsa potrebna gradbena dela, vključno z ureditvijo prometne signalizacije.

V vsakem primeru je potrebno predhodno izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti mnenja vseh pristojnih soglasodajalcev in pridobiti zemljišča.


Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da ga je občan Raduš vprašal, če bodo zgradili igrišče pri gasilskem domu. Zemljišče menda imajo pripravljeno in ga je lastnik pripravljen prodati.

Odgovor:

Pri gasilskem domu je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, kjer ni dovoljena gradnja športnih igrišč. Predsednik GD je s tem seznanjen.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je že pred enim letom predlagal, če bi se članom odbora in svetnikom predstavil OPN, predvsem zato, da vidijo kakšna je vizija za naprej, kakšno stanje imajo na terenu, kje so problemi. Prav tako bi sami podali kakšne predloge in bi se lahko OPN spremenil, da bo za vse bolje.

Odgovor:

Veseli smo predloga gospoda Smolak-a, da se svetnikom predstavi Občinski prostorski načrt  in jih na ta način seznani z njegovo vsebino tako v strateškem kot tudi izvedbenem delu. Da bi bilo srečanje čim bolj učinkovito, bi v kolikor bi bilo sprejemljivo, predlagali, da bi združili tako predstavitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec s seznanitvijo zakonodaje, ki ureja to področje kot tudi glede na številna odprta vprašanja v naši občini s področja kmetijstva, še predstavitev strokovne podlage Analize kmetijstva v naši občini in njegova prihodnost, ki jo bomo v kratkem prejeli s strani izdelovalca. Danes je vloga kmetijstva prepoznana  v povsem novi luči.  Navkljub zmanjševanju gospodarskega pomena kmetijstvo ohranja svoje prostorske in socialne razsežnosti, hrana pa ostaja strateška dobrina. Poleg gospodarske (strogo predelovalne) se kmetijstvu vse bolj pripisujejo tudi druge družbeno pomembne funkcije kamor sodijo ohranjanje biodiverzitete, številne ekosistemske funkcije, vplive na socialno ravnovesje, na podobo kulturne pokrajine, na ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot. 

Vprašanje:V okviru tega je Simon Smolak tudi opomnil, da so v Podjetniški coni Pameče že dve seji nazaj predlagali, da se načrtovano krožišče premakne čim bolj proti odcepu Fuks. Z lokacijsko preveritvijo se je dalo urediti pri mostovih in sam meni, da bi se verjetno dalo tudi to. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so dobili odgovor, da to ni možno, sam pa bi vseeno rad argumente, zakaj to ne gre na takšen način.«
Odgovor:

Pri gradnji krožišča v Pamečah na območju EUP SG-51 in SG-52 gre za vzdrževalna dela v javno korist, ki se jih izvaja v skladu s Pravilnikom za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).

S tem pravilnikom so za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist natančno določeni način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsta in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda ter način in postopek prevzema.

 

Na odboru smo člane odbora seznanili s tem podatkom kot tudi s podatkom, da je upravljalec ceste Direkcija za infrastrukturo RS, ki načrtuje celotno rekonstrukcijo te ceste in vseh priključkov nanjo vse od meje z občino Dravograd, pa do odcepa k Pamečam in da je predhodno lego krožišča bilo potrebno uskladiti z upravljalcem. Pri čemer je potrebno posebej izpostaviti, da je pri zasnovi krožišča potrebno ne le upoštevati vse omejitve v prostoru, ki so razvidne iz izseka Prikaza območij enot urejanja prostora ter območij varovanj, omejitev in regulacij OPN MOSG, ki ga prilagamo zgoraj, temveč je v skladu z zakonom o cestah, potrebno v to območje zajeti in na primeren način urediti tudi vsa priključevanja na glavno cesto in to ne zgolj priključek proti odcepu Fuks, temveč tudi vsa priključevanja na glavno cesto, ki so v njegovi neposredni bližini, kar konkretna rešitev krožišča tudi upošteva.

 

Glede predloga gospoda Smolak, da bi se z lokacijsko preveritvijo dalo urediti kot smo to naredili pri mostovih tudi prestavitev krožišča podajamo naslednji odgovor.

Lokacijska preveritev je nov zakonski instrument prostorskega načrtovanja, ki ga je prinesel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZUreP-2) in je zajet od 127. do 133. člena tega zakona, z jasno zapisanim namenom in postopkom, kot tudi veljavnostjo lokacijskih preveritev in je pod strogim nadzorom Ministrstva za okolje in prostor in ga torej ni možno uporabiti prosto. 

Lokacijsko preveritev lahko občina izvede zgolj:

-        za namen izvajanja gradenj prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi;

-        za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev kot so določeni v tem aktu;

-        za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoča začasno rabo prostora.

 

Konkretno se krožišče ureja in sama gradnja bo potekala v okviru vzdrževalnih del v javno korist na osnovi Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12) in v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi v ta namen izvedli postopek lokacijske preveritve.

 

Da bomo lahko podali natančnejši argumentiran odgovor glede ustreznosti načrtovanega krožišča na glavno cesto, prosimo gospoda Smolak-a, da nam posreduje grobo skico, kje naj bi po njegovem bila bolj ustrezna lega krožišča in kako bi potekal potek ostalih cest vključno s priključevanji na glavno cesto, da bomo lahko predlog predali izdelovalcu projektna dokumentacije, da ga pregleda in se opredeli do predlaganih rešitev. Na osnovi prejetega stališča projektanta, bomo lahko tudi podali natančnejši odgovor glede ustreznosti lege predlaganega krožišča.  

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v predstavitvi dela župana videli tudi pridobitev gasilske lestve, ta teden so slišali tudi, da se financiranje gasilstva nadaljuje. V zvezi s tem je vprašal ali obstaja načrt opremljanja gasilskih društev. Interes mestne občine mora biti, da gasilska društva zagotavljalo najboljšo požarno varnost.

Odgovor:

Branko Smrtnik je prisotne seznanil, da so vsa gasilska društva opredeljena po kategorijah. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorijo 1,2 in 4. Gasilsko društvo Slovenj Gradec je v četrti kategoriji in je temu primerno tudi opremljeno. Gasilska avtolestev pripada četrti kategoriji za reševanje ljudi iz višin in je bila nabavljena ne samo za Slovenj Gradec, ampak za celo Mislinjsko dolino, kakor tudi širše. Določeno je tudi kakšna vozila imata prva in druga kategorija. Na podlagi tega se na občinskem poveljstvu gasilske zveze natančno držijo tega kako se nabavljajo zaščitna oprema in ustrezna gasilska tehnika.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je zraven zemljišča, kjer se gradijo novi stanovanjski bloki, stara stanovanjska hiša. Vprašal je kaj bo s tisto hišo, ko bodo bloki dokončani.

Odgovor:

Hiša je v privatni lastnini. Bo pa v kratkem na sestanek na MOSG povabljen lastnik zaradi urejanja nekaterih drugih razmerij z MOSG.

Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal še ali bo javna predstavitev projekta izgradnje kotlarne na biomaso na Štibuhu.

Odgovor:

Predstavitev projekta bo na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec in na Četrtni skupnosti Štibuh. O terminih predstavitve se bomo dogovorili z županom.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil,  da se je na Legnu v vrtcu pojavil smrad iz kanalizacije. Šlo naj bi za napake pri izgradnji kanalizacije, ki jih mora odpraviti koncesionar. Zanimalo ga je, če to že poteka.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni in smo koncesionarja o tem že obvestili. Napak je več in zahtevali bomo, da jih bo koncesionar v čim krajšem možnem času odpravil.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je svetnica Lea Čegovnik opozorila na problem odtoka za smeti na Cankarjevi ulici in njo pozvala, da pomaga razrešiti to problematiko. Povedala je, da se je že povezala z Komunalo in si bodo to ogledali. Nato se je navezala na prejšnje pobude s tega področja in dejansko se bodo morali dogovoriti na kakšen način bodo osveščali občane. Očitno jih v preteklosti niso dovolj naučili in ta problematika odlaganja smeti na otokih je prisotna po vsej mestni občini.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič se je dotaknila sprememb in dopolnitve OPN. Gre za popravke tekstualnega dela, ki bi moral biti že končan, saj sedanje besedilo predstavlja oviro za določene gradnje. Zanima jo v kakšni fazi so posamezni postopki dopolnitve in kaj je vključeno v osnutek. Sama opaža, da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij. Vprašala je zakaj in s kakšnim namenom, ali zato, da bi te kmetije sčasoma ugasnile in se bodo lahko te površine stanovanjsko pozidale, ali z namenom širitve trajnostnih nasadov. Kajti druge možnosti kmetu, ki je trenutno na takem območju, ni dane.

Odgovor:

Pred odgovorom želimo ponovno podati splošno pojasnilo glede priprave prostorskih aktov:

 

Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. V sistemu prostorskih aktov je vgrajeno načelo hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, kakor tudi, da izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. V postopku sprejemanja poleg pripravljavcev, izdelovalcev različnih gospodarskih in drugih subjektov ter javnosti, sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora in s svojimi zahtevami , usmeritvami in pogoji varujejo javne interese.

 

Veljavni Prostorski red Slovenije zlasti v poglavju "Načrtovanje območij namenske rabe v sistemu poselitve", določa splošna pravila, kako naj občine in izdelovalci prostorskih aktov občin načrtujejo zelene površine in druga območja namenske rabe. V 33. členu je natančno zapisano, da se morajo na stiku območij proizvodnih dejavnosti, kamor se lahko šteje tudi primarno kmetijsko pridelavo (vzpostavitev hmeljišč)  in območij stanovanj zagotoviti ustrezni odmiki in zeleni pasovi. (3. odstavek 33. člena), ki se lahko na kmetijskem zemljišču prikažejo s pomočjo EUP ter ustreznimi PIP glede dopustnih posegov v njej.

Občine so dolžne načrtovati odmike/zelene pasove kot ločevalne pasove v prostorskih izvedbenih aktih občin, zaradi varovanja zdravja ljudi ter ohranjanja ustreznih bivalnih razmer v naseljih. Z vidika ohranjanja zdravja v poselitvenih območjih/ naseljih, ki mejijo na območja kmetijskih zemljišč, na katerih se izvaja intenzivna kmetijska proizvodnja ter uporabljajo fitofarmakološka sredstva,  je potrebno na teh zemljiščih dosledno načrtovati in vzpostavljati  zelene varovalne pasove med naselji in intenzivnimi kmetijskimi območji. V teh zelenih varovalnih/ varstvenih/ ločitvenih pasovih se dopušča manj intenzivna, sonaravna, ekološka kmetijska pridelava, brez uporabe FFT sredstev. V kolikor smeri vetra potekajo neposredno proti naselju, bo potrebno zagotoviti učinkovit ločitveni zeleni pas tudi z zasaditvijo dreves v primerni širini. Načrtovati ga je potrebno na podlagi ustreznih strokovnih podlag in analiz ustvarjenih in naravnih lastnosti prostora.

 

Omejitve, ki jih vključujemo v Spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1) zgolj upoštevajo zahteve, ki so podane v hierarhično nadrejenemu prostorskemu aktu na nivoju države in smo jih dolžni vključiti v naš odlok. Ker pa v postopku SD OPN 1 ne spreminjamo namenskih rab prostora, le to na ustrezen način vključujemo v tekstualni del odloka.

 

V teh stičnih območjih gre zgolj za omejevanje intenzivne kmetijske predelave, ki sodi med proizvodne dejavnosti in še to v skladu z omejitvami, ki so podane v PRS. Občina znotraj tega postopka ne spreminja namenskih rab zemljišč, zato v nobenem primeru ne drži trditev ».., da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij.« Nasprotno Mestna občina Slovenj Gradec, je v sklopu izdelave SD OPN (tako 1, 2 in 3), pod sedanjim županom, se zavedajoč pomena kmetijstva, odločila in pri KZ Območni enoti Celje, naročila posebno strokovno podlago, za področje kmetijstva. S pridobljeno strokovno podlago Analiza kmetijstva v Mestni občini Slovenj Gradec in njegova prihodnost, bomo prvič imeli jasno sliko kmetijstva v naši občini in bomo na osnovi te analize lahko pri SD OPN, ki so v teku in kasneje, zelo natančno predvideli širitve zemljišč z jasnim namenom, da bomo omogočili nadaljnjo rast in širitev teh kmetij. Sami kmetje se vse premalokrat zavedajo pomena stavbnih zemljišč za nadaljnji razvoj kmetij. Vse prevečkrat jih je strah obdavčitev, ki so vezana na stavbna zemljišča, zato se zelo poredkoma odločajo in dolgoročno planirajo rast in usmeritev kmetovanja in v odprtih postopkih za zagotovitev ustreznih površin vlagajo pobude za spremembo rabe prostora. Vse prevečkrat je še v glavah ljudi prisotna miselnost, da lahko na svoji zemlji postavim kar želim. Žal pa ni več tako. Že sprejeta zakonodaja na področju prostora, je precej stroga in počasi bo prišlo v zavest ljudi tudi, da si bodo morali za objekte pridobiti ustrezna dovoljenja, saj bodo drugače precej omejeni.

 

Sam postopek izdelave prostorskih aktov je precej vezan na hitrost pri pridobivanju mnenj s strani nosilcev urejanja prostora. Konkretno načrtujemo še en usklajevalni sestanek na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in le tega bomo lahko izvedli, ko bomo prejeli s strani KGZ OE Celje naročeno strokovno podlago. Predaja gradiva nam je bila obljubljena koncem leta 2019, a so nam sporočili, da jo bomo prejeli konec tega meseca. Takoj po uskladitvi bomo predali dopolnjen osnutek SD OPN 1, ki je v zaključni fazi izdelave, v javno razgrnitev. V okviru javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava, na katero vljudno vabimo vse svetnike, da se je čim bolj številčno udeležijo, saj bodo na obravnavi prisotni strokovnjaki, ki prostorski akt izdelujejo in bodo lahko na zastavljena vprašanja tudi podali ustrezne odgovore.  

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je ob dejstvu, da se jih zima izogiba letos predlagala, da se finančna sredstva, ki jih ne bodo porabili za pluženje, porabijo za obnovo sanitarij v Osnovni šoli Podgorje.

Odgovor:

Za prepotrebno obnovo sanitarij bomo sredstva zagotovili z rebalansom.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je v razmislek predlagal, da bi se renovirala cesta skozi Kaštel in bi tako razrešili problem pri kmetiji Prevalnik v Zgornjem Razboru.   

Odgovor:

Omenjena cesta je bila po ujmi zelo uničena. Njena obnova bi zahtevala ogromna sredstva. Trasa je dolga, poleg tega bi morali pridobiti številna soglasja. Zato ne vidimo smiselnosti v izvedljivosti tega predloga.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je omenil cesto Bukovska vas – Sele. Dejal je, da bomo morali urediti nove smernike ali odsevnike. Le ti so izjemno pomembni, predvsem v tistih obdobjih, ko je zmanjšana vidljivost.  Predlagal je, da v bližnji prihodnosti to realizirajo in s tem zagotavljajo ne tej cesti večjo varnost.

Odgovor:

Strokovne službe bodo na terenu preverile stanje in podale poročilo oz. izvedle ukrepe.

Objavljeno:2020-03-02T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 11. seji občinskega sveta ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2020-01-06T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

- Boris Raj je predlagal, da stroka, ki pripravlja načrt kolesarskih poti in pešpoti po Slovenj Gradcu, posebej prouči povezanost soseske S8 z območjem, kjer sta Trgovski center Mercator in Lidl. Pločnik na mostu čez reko Mislinjo je zelo ozek in po njem na drugo stran komaj pridejo pešci, kaj šele kolesarji. Na tem območju je čez reko Mislinjo potrebno urediti nemoteno kolesarsko pot oziroma je potrebno zgraditi dodaten most ali razširiti že obstoječega.

Odgovor:

Izgradnja novega mostu in s tem tudi širši pločnik ter kolesarka steza pri TC Mercator je že načrtovana v projektu.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da novoletno okrasijo tudi naselje S8 in mogoče še kakšno bližnje naselje v bližini Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Razmisliti bi bilo potrebno, da se v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za novoletno okrasitev zagotovi več finančnih sredstev

Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal ali je gradnja mostu čez reko Mislinjo v Pamečah načrtovana v projektu za regulacijo reke Mislinja oziroma je mogoče načrtovana v projektu izgradnje kolesarskih poti. Vprašal je kdaj bo prišlo do izgradnje?

Odgovor:

Izgradnja mostu v Pamečah žal ni del državnega projekta oz. regulacije reke Mislinje in bo finančna sredstva potrebno zagotoviti v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je kot predsednik Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom opomnil, da so že na enem od prejšnjih sestankov sprejeli sklep, da jim strokovne službe predstavijo načrt sonaravnega urejanja brežine reke Mislinja oziroma projekt regulacije reke Mislinje. Vprašal je kdaj se bo to zgodilo.

Odgovor:

Projekt bodo pristojne službe predstavile takoj ko bo pripravljen do takšne faze.

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da so člani Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom na zadnjem sestanku predlagali tudi, da bi zaradi vsesplošnega interesa širše javnosti, pristojne službe, ki so izvajale meritve vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja v mesecu avgustu 2019, predstavile rezultate in odgovorile na vprašanja, ki se porajajo v zvezi s tem. Menil je, da bi ta  informacija družbenega značaja bila potrebna ta hip, ker vedo, da so kar nekaj denarja za te meritve namenili iz proračuna.

Odgovor:

Kolegij svetniških skupin je na svojem sestanku soglasno sklenil, da v tem trenutku na seji občinskega sveta ne bi predstavljali rezultatov meritev vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja.

Vprašanje:

Simon Smolak  je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se čez reko Mislinjo uredi širša pot za pešce in kolesarje. Nadalje pa je predlagal, da se spremeni prometni režim v križišču pri TC Katica tako,  da ne bo več prednostna cesta v smeri proti TC Mercator, ampak naprej po Celjski v smeri Mislinje.

Odgovor:

Ker je to državna cesta, smo predlog posredovali Direkciji za ceste in čakamo na odgovor.

Vprašanje:

Simon Smolak je opozoril, da je v Uredniškem odboru SGlasnika tudi lastnik portala Koroške novice in vprašal ali morda za njega ne velja omejitev poslovanja. 

Odgovor:

Omejitev poslovanja ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije - ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/11–uradno prečiščeno besedilo) in po vsebini pomeni prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali prepoved podeljevanja koncesij subjektom, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član v njih udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je funkcionar udeležen pri ustanoviteljskih pravicah v več kot 5 odstotnem deležu (35. člen ZIntPK). V primeru imenovanja člana uredniškega odbora torej ne gre vsebinsko za naročanje blaga in druge oblike pridobivanja sredstev oziroma podeljevanjem posebnih ali izključnih pravic (koncesij). Prav tako član uredniškega odbora ni funkcionar, namreč občinski funkcionarji so v skladu s 34. a členom Zakon o lokalni samoupravi-ZLS (Uradni list RS, št. 94/07–uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12–ZUJF, 14/15–ZUUJFO, 11/18–ZSPDSLS-1 in 30/18) člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Odlok o izdajanju javnega glasila Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 26/14, 52/15 in 22/19 ) določa, da Glasilo ureja uredništvo glasila, ki ga sestavljajo uredniški odbor in odgovorni urednik (8. člen Odloka). Pri čemer predmetni odlok med drugim ureja vprašanje katera oseba ne more biti odgovorni urednik. Tako odgovorni urednik ne sme biti politični funkcionar ali član politične stranke ter ne sme sodelovati pri pripravi in izdajanju publikacij in gradiv političnih strank. Odgovorni urednik ne sme biti družinski član občinskega funkcionarja. Pojem družinski član se presoja v skladu z določili zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po katerem so družinski člani funkcionarja zakonec, otrok, posvojenec, starš, posvojitelj, brat, sestra in oseba, ki s funkcionarjem živi v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti (12. člen Odloka). Navedene omejitve se tako ne nanašajo na člane uredniškega odbora.

 

Vprašanje:

Simon Smolak je v rebalansu proračuna zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

Odgovor:

V rebalansu proračuna je zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

 

V okviru te postavke je zajeto tudi:

-          Idejna zasnova za pridobivanje projektnih pogojev za navezovalno cesto Legen na hitro cesto;

-          Geodetski načrt za navezovalno cesto Legen;

-          Obrazložitve in opredelitve posebnih PIP za navezovalno cesto Legen na hitro cesto.

Vprašanje:

Albert Kotnik je omenil, da se zmeraj več otrok vozi v srednjo šolo v Velenje in niti v Tomaški vasi in niti v Turiški vasi avtobusno postajališče na desni strani ni pokrito. Dijaki čakajo na levi strani in ko pripelje avtobus, gredo čez cesto. Prav tako čez cesto ni prehoda za pešce, zato je cesta zelo nevarna.

Odgovor:

Gre za državno cesto G1/4, ki je v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Za rekonstrukcijo križišče v Turiški vasi so pred tremi leti že izdelali projektno dokumentacijo in jo predstavili lastnikom zemljišč, vendar se nekateri lastniki zemljišč niso strinjali z rešitvijo in niso želeli odstopiti svojih zemljišč za ureditev križišča. Po nam znanih podatkih pri Spobjanu DRSI zaenkrat ne načrtuje kakšnih večjih rekonstrukcij. Večja investicija, ki se obeta na navedeni cesti je rekonstrukcija križišča v Šmartnem.

Vprašanje:

 

- Albert Kotnik je dejal, da so ga pred sejo obvestili, da s 1.1.2020 zapirajo trgovino v Turiški vasi. Povedal je, da je ta trgovina edina od Mislinje do Šmartna in pokriva celo Vaško skupnost Turiška vas, pa še del  Šmartna. Ne ve zakaj je prišlo do tega, zavedati pa se morajo, da je zmeraj več ljudi, ki so starejši in hodijo v to trgovino peš ter se ne morejo voziti v Slovenj Gradec. Predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Danica Repas je dejala, da so že pri osnutku proračuna za leto 2020 kar nekaj časa razpravljali o monitoringu zraka v mestu oziroma v tej dolini, zelo malo pa so naredili tako posamezniki kot občina za čistejši zrak. Že pet let sedi v tej sobi in opozarja kako pristopiti do občanov, da bi bil zrak čistejši. Predlagala je, da bi mogoče občina pristopila z kakšno finančno spodbudo posameznikom, da se priključijo na daljinsko ogrevanje oziroma da si vgradijo ogrevanje iz obnovljivih virov, nadalje bi lahko namenili finančni spodbudo, da zamenjajo stare kurilne naprave, predvsem tisti, ki kurijo na drva v individualnih hišah, pa seveda večji nadzor nad tem kaj ljudje mečejo v peči. Sama živi v naselju, ki je v kotlini in res dihajo slab zrak.

Odgovor:
Vprašanje:

Danica Repas je vprašala kako daleč so z živilsko trgovino v mestnem jedru. Že v prejšnjem mandatu je večkrat izpostavila, da se naj v mestnem jedru uredi trgovina. V mestu je ogromno ljudi, predvsem je veliko starejših, ki težko pridejo do trgovskih centrov.  

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec namerava v proračunu rezervirati finančna sredstva za spodbujanje tako živilske trgovine v mestnem jedru, kot tudi zapolnitev vseh praznih lokalov.

Vprašanje:

Ponovno kot pri proračunu je Danica Repas predlagala, da se v proračun umesti izdelava projektne dokumentacije za ureditev prostorov za Fakulteto za zdravstvene vede in sicer za rekonstrukcijo in adaptacijo stare stavbe šolskega centra, ki bo ostala prazna ob dokončanju prizidka k šolskemu centru. Že več let govorijo o tem, da bo ta stavba namenjena tej fakulteti.

Odgovor:

Strinjamo se, da ima Fakulteta za zdravstvene vede slabe prostorske pogoje za svoje delo in jim je  potrebno čim prej zagotoviti ustrezne prostore. V proračunu je postavka A754, splošna postavka za projekte in v kolikor bodo dorekli, da bo Fakulteta za zdravstvene vede imela prostore v stari stavbi šolskega centra, bodo finančna sredstva za ureditev namenili iz te postavke. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je prosil za informacijo kaj se dogaja s projektom izgradnja pločnika od odcepa Raduš do Gostilne Rogina, o katerem se pogovarjajo že tri leta in je projektna dokumentacija že pripravljena. Ali se ve kdaj torej pričakovati nadaljevanje projekta ali izgradnje?

 

Odgovor:

Dokumentacija še ni v celoti pripravljena, prav tako se nekoliko spreminja ta projekt, verjetno pa bo zaključen v kratkem. Direkcija za infrastrukturo bo s tem postopkom nadaljevala in prosila za izdajo gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Urška Štumpf Prevorčič  je vprašala ali je na pokopališču v Starem trgu pri mrliški vežici že oživela cvetličarna, ker naj bi bilo zanimanje za te prostore. Nekdo bi rad imel, pa baje ni posluha za to.

Odgovor:

Na pokopališču v Starem trgu žal ni več prostora za ureditev cvetličarne, saj je omenjeni prostor zaseden za dejavnost Komunale.

 

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila predel Velunja Razbor in vaščani so ji dejali, da naj bi že pred leti Termoelekrarna Šoštanj izplačala odškodnino za degradacijo gozdov. Lastniki gozdov iz Občine Šoštanj so neposredno prejeli plačilo te odškodnine, za lastnike gozdov iz Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi odškodnino prejela občina. Ampak z namenom, da jim bodo s tem denarjem asfaltirali ceste na območju Razborja in Velunje.  Vprašala je če to drži in kam naj bi ta denar bil namenjen.

 

Odgovor:

MO SG je res prejela odškodnino s strani termoelektrarne Šoštanj. Iz preglednice v nadaljevanju je razvidna višina vlaganj na območju Razborja po letih in višina prejete odškodnine. Vse vrednosti so preračunane v evre. Poraba je evidentirana na proračunski postavki A405 Zgornja vas – Razbor oziroma Podgorje – Velunje.

 

 

Leto:

Odhodki:

Prejeta sredstva s strani Termoelektrarne Šoštanj:

1998

91.804,37 €

 

1999

88.827,41 €

 

2000

65.303,12 €

 

2001

120.759,20 €

 

2002

77.114,46 €

 

2003

195.217,18 €

 

2004

144.645,47 €

62.593,89 €

2005

13.231,63 €

20.864,63 €

2006

69.616,32 €

 

2007

51.514,69 €

 

 

Iz preglednice je razvidno, da je Mestna občina Slovenj Gradec prejete odškodnine vložila v obnovo cest na območju Razborja, obenem pa še dodala svoj del iz proračuna.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil zapiranje trgovin v Podgorju, na Selah in v Turiški vasi. Težko je razumeti, da tistim, predvsem kmetom, ki jih financirajo in zagotavljajo obstoj, zapirajo trgovine.  Koroška kmetijsko gozdarska zadruga jih ukinja svojim ljudem, ukinja jim možnost nakupa nujnih osnovnih potrebščin, pa tudi gnojil, krmil in seveda vsega ostalega. Mestna občina se trudi, da bi na Glavnem trgu zagotovili tem ljudem, ki niso toliko mobilni, neko dostopnost. Tu pa gre za podeželjske kraje in za kmetije, ki so pa še bistveno bolj oddaljene kot pa nekdo na Glavnem trgu do TC Špar. Zato je nerazumljivo in tudi nepravično do vseh tistih, ki so desetletja vlagali v Kmetijsko gozdarsko zadrugo. Kot podžupan se je najavil pri direktorici Koroške kmetijske zadruge in upa, da bodo našli skupni imenovalec. Na Selah, v Turiški vasi in v Podgorju je revolt teh uporabnikov res velik.  Če bi mestna občina na tak način gledala občane Podgorja, se zagotovo ne bi zgodilo, da bi namestili bankomat. Zakaj bi ga pa v Podgorju imeli, če pa morajo krajani itak v mesto po nakupih.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Zvonka Marhat je vprašala ali imajo strokovne službe mestne občine v povezavi s Centrom za socialno delo podatke o občanih, ki so v tej občini onemogli in pomoči potrebni. Še posebej v tem času, ko se bližajo prazniki, bi jih bilo potrebno obiskati. Pogosto berejo v časopisih, da ti ljudje ostajajo v stanovanjih ali v hišah in si ne morejo sami nič pomagati.  Zato morajo pristojne službe pogledati na starejše ljudje, če so bolni, sami, ali imajo vse kar potrebujejo. Na tem področju bi želela, da bi nekako vstopili v stik.

Odgovor:

Odgovor, ki je bil podan na seji, je bil sledeč: Center za socialno delo, Zdravstveni dom preko patronaže in tudi Dom starostnikov preko oskrbe na domu lepo skrbijo za te onemogle, vsekakor pa bodo podali še kakšno spodbudo vsem, ki opravljajo to dejavnost, da v mesecu decembru še posebej pogledajo na njih.  Glavni vzrok, zakaj se informacije o občanih in občankah, ki se nahajajo v različnih socialnih stiskah (bodisi zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ipd.), ne pretakajo prosto med posameznimi institucijami, organizacijami in društvi je vezan na varstvo osebnih podatkov oziroma na uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba namreč zavezuje vse institucije, ki razpolagajo z osebnimi podatki posameznikov, na kar se nanašajo tudi podatki o osebnem in socialnem položaju posameznikov, ki se nahajajo v stiski, da le-teh ne posredujejo tretjim osebam, če se dotični posamezniki s tem pisno ne strinjajo. To je tudi razlog, da se različne institucije, organizacije, društva in posamezniki vsak na svoj način spopadamo s tem, kako na zakonit način pristopiti k posameznikom, za katere vemo, da se nahajajo v zares hudih socialnih stiskah in ki so kakršne koli pomoči in pozornosti, ne samo v teh prazničnih dneh, v glavnini tudi zelo veseli. Ko govorimo o ljudeh, ki prebivajo v institucionalnem varstvu, predvsem v domovih za starejše, si lahko predhodno pridobimo le informacijo o temu, koliko naših občanov prebiva v njihovi ustanovi. Ko jih pridemo s predstavniki društev upokojencev na vnaprej določen dan nato obiskati, našega obiska do danes ni zavrnil še nihče. Ko pa govorimo o ljudeh, ki živijo na terenu, imajo najboljšo, pa čeprav nepopolno evidenco o temu, koliko in kateri občani ter občanke se nahajajo v socialni stiski, center za socialno delo, patronažna služba, služba pomoči na domu, različna društva upokojencev, Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec, župnijska Karitas ipd. Na njih se njihovi člani in članice obračajo prostovoljno, zaradi česar še vedno obstaja zelo velika verjetnost, da v občini obstaja še kar precej ljudi, ki si pomoči drugih bodisi ne želijo ali pa sploh ne vedo zanjo.  Zavedamo se, da je vprašanje, ki ga je postavila gospa Zvonka Marhat, zelo na mestu, po drugi strani pa smo vse institucije zavezane k spoštovanju določil uredbe EU o varstvu osebnih podatkov, zato tudi osebnih podatkov o posameznikih v stiski ne smemo brez njihovega pisnega soglasja, pa čeprav za dobrodelne namene, posredovati tretjim osebam, organizacijam in ne nazadnje tudi posameznikom.

Vprašanje:

Zvonka Marhat  je podprla svetnika Alberta Kotnika, da je avtobusno postajališče v Turiški vasi zelo nevarno.

 -  Podprla je tudi svetnika dr. Petra Pungartnika, da se trgovine ne smejo ukinjati. Kmetje zjutraj ko peljejo mleko gredo po blago, ki ga potrebujejo. Tam se zberejo in družijo, tako da to veselje tem podeželjskim ljudem ne bi smeli vzeti. Predlagala je, da strokovne službe mestne občine apelirajo na lastnika, to je Koroška kmetijska zadruga, da trgovine v omenjenih krajih ostanejo odprte.  Tudi starejši ljudje hodijo v te trgovine.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil, da so pred leti visoka finančna sredstva namenili v t. i. Terme v Mislinjski Dobravi. Projekt je v zadnjih petih letih enostavno obstal. Tri leta nazaj je bilo rečeno, da bi tam nastal rekreacijski center, nekaj se je delalo na tem, ampak zopet do danes ni narejeno nič. Vedo, da je mestna občina vložila visoka finančna sredstva v ta projekt, zato ga zanima ali v prihodnjih letih na tem območju kaj načrtujejo.

Odgovor:

S tem projektom je zagotovo potrebno nadaljevati in neka idejna zasnova je bila že v prejšnjem mandatu zasnovana in podana lobistični firmi, ki naj bi poskušala pridobiti  kakšnega investitorja. Žal pa investitorja do danes še niso našli.

Vprašanje:

Lea Čegovnik je podala pobudo za postavitev prometnega ogledala na  začetku Levovnikove hiše. To ogledalo bi omogočalo boljšo preglednost pri zavijanju oz. vožnji in tudi hoji v in iz Cankarjeve ulice.

 

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo proučil ustreznost namestitve ogledala na začetku Levovnikove hiše.

Vprašanje:

- Lea Čegovnik je imela vprašanje glede varnosti pitnika, ki je nameščen pri stavbi na Meškovi ulici 24, to je na novi tržnici, kjer so postavljene lesene hišice. Ta pitnik nima ustreznega odtoka, saj voda teče direkt v zemljo. Zraven tega pitnika oziroma pol metra vstran pa je postavljena prostostoječa elektro omara. Ker vemo, da elektrika in voda ne gresta skupaj, da lahko to predstavlja nevarnost za občane, me zanima kdo je naročnik postavitve te kombinacije elektrike in vode in ali obstaja za takšno postavitev ustrezno dovoljenje.

Odgovor:

V sklopu sanacije pročelja na Meškovi 24 je bila montirana pipa na zidu. To ni pravi pitnik ampak je samo pipa na zidu, ki je namenjena samo tržnici za zalivanje cvetja, ki se v letnih mesecih tam prodaja, zato tudi nima nobenega odtoka.

Vpliv vode na prostostoječo omarico ni mogoč, saj je le ta ustrezne IP zaščite (vodotesna), saj mora kljubovati tudi vremenskim razmeram (dež, sneg).

Objavljeno:2019-12-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da je že na prejšnji seji županu postavil vprašanje glede umeščanja južne in Legenske obvoznice. Odgovora ni dobil, pač pa so mu rekli naj si pogleda posnetek seje novinarske konference, kjer je ta odgovor. Na omenjeni konferenci je župan pojasnjeval novinarjem, da pri umeščanju obvoznic le sledi Celostni prometni strategiji, ki je bila sprejeta  leta 2017. Na strani 52 te strategije so res omenjene vzpostavitve novih cestnih povezav, vendar bistveno drugače, kot je to interpretiral župan. V strategiji piše, da se cesta G1, to je glavna cesta mimo Merkurja, poveže z Legnom pri Trgovskem centru Merkur. Kdor je pozoren, je najbrž že videl, da je slepi krak tam že narejen, pripravljen za to povezavo na Legen. To je pa povsem nekaj drugega kot pa trasa o kateri je govoril župan in jo že obdelujejo projektanti in odmerjajo geodeti. Če bi do realizacije te obvoznice, ki je zdaj načrtovana, prišlo, potem bi dobili samo še eno vzporedno cesto, vendar nekaj sto metrov nižje. Menil je, da župan zavaja tako javnost kot tudi novinarje, ki dokumenta niso preverili, ampak so povedano nekritično povzeli. Ta dokument Celostno prometno strategijo ima s seboj in je tudi sodeloval pri pripravi. Prometno študijo, ki jo je za potrebe Slovenj Gradca leta 2013 naredila projektantska družba PNZ pravi izrecno, da trenutni promet in projekcija bodočega prometa ne opravičuje novih obvoznic okoli mesta. Načrtovanje tako imenovane Legenske obvoznice je po njegovem strokovna blamaža Oddelka za okolje in prostor. Zato ponovno postavljam vprašanje in prosi, da dobi odgovore. Kako je lahko župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni seji letos spomladi. Kdo bo odgovarjal za neupravičeno porabo denarja za stroške geodetskih meritev na trasi od toplarne proti G1,  torej proti Legnu. Prvič, ker te trase niso strokovno utemeljene, razen te famozne Celostne prometne strategije in ker idejne zasnove cest z zahtevano natančnostjo za prostorsko umestitev, ki kasneje omogoča pridobivanje izvedbene dokumentacije lahko projektirajo s pomočjo brezplačnih programov Lidar za posnetke terena. Stroški za geodetske meritve so torej nepotrebni. Prosil je, lahko dobi za ta vprašanja odgovore. Še vedno posluša o mikrolokacijah, pa da trasa še ni določena in tako naprej. Sam niti ne ve kaj je to mikrolokacija in ni res, da še ni določena in da je projektanti še niso narisali. Danes je pridobil dokument od Ministrstva za gozdarstvo in prehrano, kjer pravijo, da so dobili to v obravnavo, kjer so pač navedene te možne bodoče trase.

Odgovor:

Iz zabeležke gospoda Janija Potočnika so izpostavljena tri vprašanja na katere podajmo odgovor, hkrati pa podajamo tudi komentar k posameznim navedbam.

 

Pred zapisanimi odgovori želimo, za lažje razumevanje, na kratko podati splošno pojasnilo glede priprave prostorskih aktov:

Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. V sistemu prostorskih aktov je vgrajeno načelo hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, kakor tudi, da izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. V postopku sprejemanja poleg pripravljavcev, izdelovalcev različnih gospodarskih in drugih subjektov ter javnosti, sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora in s svojimi zahtevami , usmeritvami in pogoji varujejo javne interese. Prostorske akte sprejemajo organi odločanja na podlagi razvojnih potreb, pripravljenih strokovnih rešitev ter strokovnih argumentov ob upoštevanju zakonov in drugih predpisov z različnih področij, ki kakor koli vplivajo na prostor.

 

1.       Vprašanje: Kako je lahko župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni seji letos spomladi?

 

Odgovor:

Trditev, da je župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni izmed sej letos spomladi, ne drži.  Sklep o postopku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec – SD OPN 3 (Uradni list RS, št. 28/2018), ki ga je sprejel prejšnji župan, ni razveljavljen in je še naprej v veljavi ter je podlaga za izpeljavo postopka Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec za spremembo namenske rabe prostora za potrebe celovite prometne infrastrukture (v nadaljevanju: SDOPN3).

Iz ocene stanja in navedbe razlogov za pripravo SD OPN MOSG je razvidno, da se je občina kljub številnim izdelanim strokovnim podlagam za promet, v želji po celostni rešitvi – načrtovanju prometa, v zaključnem postopku izdelave OPN MOSG zavestno odločila, da bo to področje reševala celostno in to samostojno v okviru SD OPN. Občina se je s sprejetim sklepom zavezala, da bo predmet SDOPN3 ne samo umestitev južne obvoznice v prostor, kot se to želi prikazati, temveč tudi preostala prometna infrastruktura.   

 

Je pa vodenje postopka in sprejem SD OPN 3, glede na dejstvo, da v OPN MOSG le ta sploh ni umeščena in jo umeščamo povsem na novo, izredno težko in vezano s precej večjimi stroški kot bi jih občina morala za to nameniti, v kolikor bi bile v OPN MOSG vključene trase načrtovanih cest – povzete iz dolgoročnega in srednjeročnega plana.

 

Koncept prometne dostopnosti je eden izmed bistvenih pri načrtovanju prostorskega načrtovanja. Boljša prometna dostopnost tako vpliva na nižje stroške gospodarstva, večjo družbeno pravičnost in manjše pritiske na okolja. Prostorska dostopnost kot prostorska komponenta torej vpliva na najširši spekter razvojnih možnosti nekega območja, zato predstavlja pomembno sestavino pri urejanju prostora.

Slaba prometna dostopnost zmanjšuje razvojni potencial regije in vpliva na povečanje razvojnih težav. Kot je razvidno v luči aktualnih dogodkov oblikovanj regij v Sloveniji – le to vpliva tudi na upad števila prebivalstva v prihodnje na Koroškem in nedoseganje kriterijev za samostojno regijo (100.000 prebivalcev) (intervju državnega svetnika gospoda Goloba na Koroškem radiu 4.11.2019).

 

Načrtovana cestna infrastruktura je sestavni del grafičnih prilog prostorskih aktov Mestne občine Slovenj Gradec, vse od sprejema prvega tovrstnega prostorskega akta Urbanističnega načrta Slovenj Gradec (slika 1) in se je kasneje s sprejemom novih ali sprememb in dopolnitev le teh (slika 2 in 3), na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag samo spreminjala njihova lega ali umeščenost v prostor ter se dograjevala na osnovi potreb in to vse do sprejema Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPN MOSG) (slika 4), kjer razen predvidene deviacije državne ceste na Legnu in krožišča v Šmartnem ter državne hitre ceste ni drugih načrtovanih cest umeščenih v prostor. Kot smo že pojasnili zgoraj, je bila to zavestna odločitev občine, ki pa ima za posledico bistveno težja izhodišča s katerimi se sedaj srečujemo na občini, ko le to povsem na novo umeščamo v prostor.

 

Grafična kronologija izsekov veljavnih prostorskih aktov pred sprejemom OPN MOSG s prikazom prometne infrastrukture v prostor:

 

Severna obvoznica- delno realizirana

Vzhodna obvoznica – v celoti realizirana

Južna obvoznica

 

Slika 1: Urbanistični načrt Slovenj Gradec

 

 

V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine slovenj Gradec (UL RS 93/1999, 23/2000) je poglavje prometne infrastrukture podrobno

obdelano. V posebnem poglavju je tako zapisano:

»Cestni promet

Rešitve na cestnem sistemu obsegajo vse ravni cest, od magistralnih, regionalnih do lokalnih. Bistven poudarek na glavni cesti je, da se reducira število zasebnih priključkov na ustrezno število večjih, tehnično urejenih in varnih križanj z glavno cesto, in da se s tem racionalizira raba ceste. Do izgradnje železnice in zmogljivejših cestnih povezav, bo sedanji sistem cest tisti, ki bo prevzemal vse obremenitve po tovornem in osebnem prometu v občini. Posamezne gozdne ceste bo treba prekategorizirati v turistične ceste.

Najpomembnejši elementi v cestnem sistemu so naslednji:

– korekture v trasi glavne ceste pod Pamečami, racionalizacija rabe in dostopa do industrijskih in komunalnih površin na zahodu,

– izgradnja severne obvoznice skozi industrijski kompleks do ceste Slovenj Gradec-Ravne in naprej do Podgorske ceste,

– izgradnja južne obvoznice,

– izgradnja ceste na Legen,

– izgradnja krožišča na Celjski cesti, G1/4 in R1/227 po predhodnih prometnih študijah,

– rekonstrukcija lokalnih cest, ki povezujejo južno obvoznico oziroma naselje Slovenj Gradec z razpršenimi zaselki in lokalnimi središči v Mislinjski dolini (s Šmartnim, Žabjo vasjo, Turiško vasjo in Tomaško vasjo) z redukcijo in racionalizacijo individualnih dostopov na glavno cesto,

– razširitve in posodobitve obstoječih cest sočasno z stavbnimi zapolnitvami.«

 

 

Spodaj prilagamo tudi grafične izseke namenske rabe prostora dolgoročnega in srednjeročnega plana, iz katerega so jasno razvidne vse trase načrtovanih cest (slika 2 in 3).

Slika 2: Osrednje območje mesta v nadaljevanju proti Šmartnem

 

Slika 3; Zbirna karta s prikazom plansko umeščene na novo načrtovane infrastrukture in infrastrukturo, ki se še umešča v prostor

Sprejeti DPN Velenje jug do Slovenj Gradec jug

 

 

Slika 4: grafični prikaz podrobne namenske rabe veljavnega Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec z umeščeno Hitro cesto Velenje jug do Slovenj Gradec jug v prostor

 

 

Kot je razvidno iz grafičnih prilog pred sprejetjem OPN MOSG, je bila v prostor umeščena tudi prometna infrastruktura, ki je omogočala realizacijo ne le prometne infrastrukture in izboljšave prometne dostopnosti in na ta način tudi kvalitete življenja občanom na tem področju,  temveč je ta bila tudi pogoj za kar mnogo realizacij posameznih pozidav, ki so bile predvidene s prostorskim aktom občine (poslovna cona Ozare in pa z njo povezna izgradnja severne obvoznice je ena izmed teh, itd..). Da je to medsebojno povezano, kaže tudi sprejeti Sklep o programu priprave prostorsko izvedbenih aktov v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2000–2015 (Uradni list RS, št. 62/2000). S tem sklepom se je določil program priprave prostorsko izvedenih aktov (v nadaljevanju: PIA) do leta 2015 in pa prednost izdelave posameznega PIA v planskem obdobju.  Tako pa imamo v OPN MOSG območja namenskih rab, kjer so predvidene nove pozidave brez na novo predvidenih cest, kar pomeni, da le teh v praksi sploh ne bo možno realizirati brez SD OPN MOSG (primer zazidava v EUP SG-57). Cestne infrastrukture namreč ni mogoče načrtovati na kmetijskih zemljiščih, temveč je potrebno predhodno za ta namen spremeniti namensko rabo zemljišč. Le to pa zahteva čas in seveda denar.

 

Kot je razvidno iz slike 4 je sprejeti DIIP lahko upošteval traso južne obvoznice, ki je bila takrat v času sprejema DIIP-a šele v fazi usklajevanja z DARS – to je zgolj enim nosilcem urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) in ne gre za cesto, ki bi bila umeščena v prostor. Poleg tega je DIIP zgolj podlaga za črpanje sredstev. Po sprejetem DIIP-u je občina opravičena, da se stroški projektne dokumentacije, ki so vezani na južno obvoznico, financirajo iz teh sredstev. Glede na dejstvo, da cesta ni umeščena v prostor in za to cesto tudi ni sprejetih izvedbenih pogojev, na osnovi katerih bi se lahko izdelala projektna dokumentacija za gradnjo južne obvoznice, rok za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je izredno kratek, je pod velik vprašaj postavljeno črpanje teh sredstev, na kar pri vseh naših odgovorih tudi opozarjamo. Sprejem prostorskih aktov, je kot vsi vemo dolgotrajen postopek in vezan v veliki meri na odzivnost NUP, zato končnega rezultata ob tolikih neznankah ne moremo napovedati.

 

Če bi bile obvoznice (četudi stare trase v delih, kjer njihov potek ni bil v nasprotju državnih tras – slika 2, 3) povzete v OPN MOSG, bi bilo črpanje, pa četudi ne za celotno traso, bistveno bolj izvedljivo. Tako pa temu ni tako. Po svojih najboljših močeh se ves čas trudimo, da bi bili pri sprejemu SD OPN3 uspešni. Kot smo že zapisali zgoraj,  umeščanje tras povsem na novo predstavlja veliko večji napor in zahteva tudi več sredstev kot pa preoblikovanje tras, še posebej pri usklajevanju z NUP. Poleg tega se ves čas srečujemo z različnimi pritiski posameznih interesnih skupin v občini, ki temu nasprotujejo. Le te svoje aktivnosti tudi intenzivno usmerjajo in pritiskajo na posamezne nosilce urejanja prostora (med drugim še posebej na MKGP) kar še dodatno otežuje delo.

 

2.       Vprašanje: Kdo bo odgovarjal za neupravičeno porabo denarja za stroške geodetskih meritev na trasi od toplarne proti G1,  torej proti Legnu. Prvič, ker te trase niso strokovno utemeljene, razen te famozne Celostne prometne strategije in ker idejne zasnove cest z zahtevano natančnostjo za prostorsko umestitev, ki kasneje omogoča pridobivanje izvedbene dokumentacije lahko projektirajo s pomočjo brezplačnih programov Lidar za posnetke terena.

 

Te trditve ne držijo. Vse trase, ki jih umeščamo so strokovno utemeljene in imajo tudi podlago v sklepu, ki ga je sprejel župan in je tudi podlaga za vodenje postopka. Da so bile te trase načrtovane že v prejšnjem dolgoročnem in srednjeročnem planu,  je razvidno tudi iz grafičnih prilog (slika 2 in 3). Črpanje sredstev bo zahtevalo tudi, da trase ne bodo samo umeščene v OPN MOSG ampak, da bodo tudi izvedbeno pokrite, za kar je potrebno izdelati podrobne PIP-e. da se izognemo postopku sprejemanja OPPN, lahko le to naredimo zgolj, v kolikor so izdelane na grafičnih podlagah v natančnosti za OPPN. Za slednje pa ne zadošča Lidar posnetek terena, kot se to trdi, temveč je potrebno imeti geodetski posnetek v obsegu in natančnosti za izdelavo OPPN.

 

Pri tem bi še izpostavili, da gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih, pogosto nasprotujočih si interesov. Posamezni svetniki upravičeno zastopajo interese posameznih skupin. Dolžnost župana in občine pa je, da zagovarja javni interes, torej interes vseh občanov Mestne občine Slovenj Gradec še posebej na področju prostorskega načrtovanja in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in gospodarsko rast, ne le na področju kmetijstva, temveč tudi na področju vseh ostalih dejavnosti. To, da je kmetijstvo zelo pomembna panoga, se v celoti zavedamo in s ponovnim umeščanjem tras tudi ne želimo kakor koli po nepotrebnem ogrožati njihovega nadaljnjega obstoja in razvoja. Za ta namen smo, za razliko od prejšnjega vodstva, se odločili in naročili tudi celovito strokovno podlago, ki bo posebej obdelala področje kmetijstva in na osnovi zaključkov, tudi v prostorskih aktih teh ali pa v nadaljevanju sprejetih na podlagi ZUReP-2, določila območja takšne namenske rabe, da bo zagotovljen tudi dolgoročen razvoj kmetij. Zaključke vseh strokovnih podlag, bomo tudi, ko bodo izdelane v fazi, da bo mogoča javna predstavitev, z njimi seznanil tako svetnike kot  tudi ostalo javnost. Do tedaj pa prosimo za razumevanje in zaupanje.

 

Poleg odgovorov na zastavljena vprašanja, podajamo še komentar na spodaj zapisano trditev in oceno:

 

»Na strani 52 te strategije so res omenjene vzpostavitve novih cestnih povezav, vendar bistveno drugače, kot je to interpretiral župan. V strategiji piše, da se cesta G1, to je glavna cesta mimo Merkurja, poveže z Legnom pri Trgovskem centru Merkur. Kdor je pozoren, je najbrž že videl, da je slepi krak tam že narejen, pripravljen za to povezavo na Legen. To je pa povsem nekaj drugega kot pa trasa o kateri je govoril župan in jo že obdelujejo projektanti in odmerjajo geodeti. Če bi do realizacije te obvoznice, ki je zdaj načrtovana, prišlo, potem bi dobili samo še eno vzporedno cesto, vendar nekaj sto metrov nižje. Menil je, da župan zavaja tako javnost kot tudi novinarje, ki dokumenta niso preverili, ampak so povedano nekritično povzeli. Ta dokument Celostno prometno strategijo ima s seboj in je tudi sodeloval pri pripravi. Prometno študijo, ki jo je za potrebe Slovenj Gradca leta 2013 naredila projektantska družba PNZ pravi izrecno, da trenutni promet in projekcija bodočega prometa ne opravičuje novih obvoznic okoli mesta. Načrtovanje tako imenovane Legenske obvoznice je po njegovem strokovna blamaža Oddelka za okolje in prostor.«

 

Kot je razvidno iz slike 3, preko predvidene ceste na Legen v nadaljevanju južne obvoznice poteka nadaljevanje hitre ceste iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Zaradi novih načrtovanih prostorskih ureditev (določene so že sprejete (HC Velenje jug – Slovenj Gradec – jug), določene so še v fazi sprejema) in nujnega upoštevanja načela hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, smo dolžni potek južne obvoznice in ceste na Legen v prostor umestiti na način, da bo to skladno tudi z rešitvami, ki jih določajo hierarhično višji prostorski akti (hitre ceste), kar občina v fazi sprejemanja SD OPN 3 tudi izvaja. Povsem napačno in neodgovorno bi bilo, da bi iskali rešitve v nasprotju z zahtevami nosilcem urejanja prostora, kar se je izkazalo v preteklosti, ko smo iskali rešitev južne obvoznice mimo podanih zahtev DARS-a  in za to porabili ne malo denarja in tudi časa. Nezmožnost najti skupno rešitev v samem izhodišču, je imela za posledico tudi, da smo prometno infrastrukturo povsem izvzeli iz vsebine OPN MOSG in se v celotnem obdobju sprejemanja OPN MOSG ukvarjali zgolj z eno cesto – traso, pri tem pa povsem zanemarili izdelavo tovrstnih študij na ostali prometni infrastrukturi. Strokovne službe smo ves čas sprejema OPN MOSG na to poleg posameznih svetnikov opozarjale. Vendar smo bili pri tem neuspešni (dokaz podane pripombe na dopolnjen osnutek OPN MOSG in pa nenazadnje umeščenost severne obvoznice v prostor). Slednja je bila sprejeta že v osnutku OPN MOSG na 28. redni seji Občinskega sveta in je bila iz osnutka predloga izločena z amandmajem pri sprejemu predloga OPN MOSG.

 

Izvzetje prometne infrastrukture brez celovito izdelane strokovne podlage (le to ni samo štetje prometa iz leta 2013) je resnično neodgovorno in nenazadnje tudi razvojno zaviralno za nadaljnji razvoj mesta Slovenj Gradec. In kot je razvidno iz že pridobljenih prvih mnenj NUP bo zahtevalo precej sredstev za izdelavo dodatnih strokovnih podlag. Prometna študija iz leta 2013 tudi v postopku sprejemanja prostorskih aktov ni merodajna, saj je potrebno te nenehno dopolnjevati in upoštevati nova izhodiščna dejstva, kar smo za izdelavo osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG tudi naredili.

 

Da bomo uspešni pri črpanju sredstev, ki so na razpolago, kar je v interesu tako nas, kot tudi vseh svetnikov, prosimo, da vsi skupaj zaupamo stroki, ki je zadolžena za izvedbo SD OPN 3, da strokovno opravi svoje delo, kar je tudi osnovno temeljno načelo ZPNačrt, ki je podlaga za sprejem SD OPN 3.

 

V 10. členu prej omenjenega zakona je zapisano »Prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.«

 

 

Objavljeno:2019-11-10T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

8. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

- Boris Raj je opomnil, da se na državnem nivoju v zadnjem obdobju precej diskutira o volilni zakonodaji in je pred časom že podal pobudo, da tudi na Mestni občini Slovenj Gradec začnejo z aktivnostmi za presojo občinskih predpisov glede volilnih območij in se temu ustrezno do konca letošnjega leta formira strokovna komisija, ki bi ugotovila ali so volilne enote sorazmerno velike. Predlagal je, da se najprej v zvezi s tem opravi poglobljena analiza in ugotovijo razmerja, nato pa se pripravijo spremembe, v kolikor bodo le te potrebne.

Odgovor:

Za omenjene aktivnosti v zvezi s presojo občinskih predpisov glede volilnih območij bomo kot je predlagano formirali strokovno komisijo še v tem letu.

Vprašanje:

Boris Raj je opomnil,  da se v državi Sloveniji precej razpravlja o pokrajinah in sam meni, da bi tudi v Mestni občini Slovenj Gradec bilo potrebno v tem trenutku narediti prelomne korake v tem smislu, da bi se občinski svet, stroka in vodstvo občine sestali ter sprejeli stališče kaj v mestni občini sploh želijo. Ali želijo biti eden od soudeležencev in akterjev bodoče skupne pokrajine, ki se imenuje Koroška pokrajina in ali so mogoče sprejemljive druge opcije. Poudaril je, da je zanj izhodiščna točka enovita in samostojna Koroška pokrajina in to pokrajino bi morali zagovarjati vsi tukaj in vsi tisti, ki so naši predstavniki na tovrstnih pogovorih.

Nadalje pa bi morali znotraj lastne lokalne skupnosti opraviti nekatera opravila, ki jih bodo še bolj okrepila v smislu predstavitve lokalne skupnosti kot mestne občine. Potrebno je preurediti mikro lokalno organiziranost, torej preimenovati četrtne skupnosti v mestne skupnosti in preimenovati ta občinski svet v mestni svet. Če je potrebno preimenovati še kakšen drugi organ, ki nosi atribute mestnega, zato ker so mestna občina, zakonsko utemeljena in so med tistimi prve generacije mestnih občin, ki morajo te atribute tudi sami dodatno zgraditi in se v tem smislu krepiti.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali strokovni komisiji, ki bo proučila predloge glede preimenovanja četrtnih skupnosti in občinskega sveta.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je v imenu politične stranke SD povedala, da je ob glavni cesti Pameče – Slovenj Gradec, na desni strani, v križišču pri gostišču Murko, neurejen parkirni prostor, ki daje pred vstopom v mesto Slovenj Gradec zelo slab vtis in slabo dobrodošlico. Od odcepa ceste proti Ozaram bi bilo potrebno pas ob cesti urediti kot parkirni prostor in namestiti oglasne table za promocijo mesta, kulturnih in športnih znamenitosti. Ta prostor je ena izmen najprimernejših štartnih točk pohodnikov na Rahtel, ki bi jih bilo dobro športno turistično bolje razviti.

Odgovor:

Omenjeni parkirni prostor resnično ne kaže urejene podobe. Pobudo smo upoštevali v planu investicij mandatnega obdobja. Po jesenskem sestanku s predsedniki VS in ČS se bo odločalo o prioritetah in časovnici vključitve v proračun.

Projekt postavitev oglasnih tabel za promocijo mesta je v teku. Ker se ga bomo lotili celostno, bomo tudi to pobudo vključili v Elaborat prometne signalizacije za označitev kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako je z načrtovanjem izvedbe sanacije hudournika v Starem trgu, o čemer je razpravljal že na 3. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec, dne 13. 2. 2019, na 4. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec, dne 20. 3. 2019 in tudi na 7.seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec,  dne 3.7.2019. V prvem odgovoru je bila podana informacija o tem, da je za ureditev le tega v večjem delu pristojna mestna občina in je bilo dogovorjeno, da si v naslednjih dneh (v februarju 2019) na terenu skupaj pogledajo to problematiko in dorečejo kaj bo uredila mestna občina in kaj VGP Drava.  V odgovoru po 7.seji seji je bilo rečeno, da bodo v podjetju VGP Drava finančna sredstva za ureditev hudournika v Starem trgu zagotovili v proračunu za naslednje leto.

Zanima ga kdo bo oz. je dolžan zagotoviti sredstva za sanacijo hudournika v letu 2020? Kdo ogroženim občanom zagotavlja, da bo hudournih urejen v 2020?

Odgovor:

Predstavniki Direkcije za vode so bili v mesecu avgustu na sestanku na Mestni občini Slovenj Gradec in zagotovili, da bodo hudournik v Starem trgu uredili prihodnje leto.

 

Od VGP Drava smo prejeli naslednji odgovor:

 

»Ker gre za večjo investicijo, bi jo bilo potrebno izvesti iz naslova vodnega sklada. To bi lahko šele po letu 2021 (izvajajo se dela iz nabora objektov iz leta 2016 (2016-2021), hudournik Stari trg ni v naboru).
Hudournik Stari trg imamo že par let v letnem planu rednega vzdrževanja, vendar zaradi nezadostnih sredstev do izvedbe po fazah ni prišlo.«


Seveda z odgovorom nismo zadovoljni in smo že poslali zahtevo po ureditvi tega hudournika še v letošnjem letu oziroma najkasneje v prihodnjem letu.

Vprašanje:

 

- Peter Cesar je vprašal kdaj se bo izvedla investicija v prenovo enega od dvorišč na Kajuhovi ulici? Ali je že bil objavljen razpis in opravljeno zbiranje ponudb za izvedbo del? Ali je že izbran izvajalec in določen rok začetka del?

 

Odgovor:

Sanacija dvorišča na Kajuhovi ulici se bo pričela predvidoma 16. 9. 2019. Izvajalec del bo Komunala Slovenj Gradec, podizvajalec za zemeljska dela je Gradbeništvo Kuster d.o.o. Dela naj bi bila končana predvidoma konec novembra 2019.

Vprašanje:

- Peter Cesar je opomnil, da so v letošnjem letu bila v proračunu zagotovljena sredstva za nadaljevanje asfaltiranja ceste od vasi Razbor do hiše Zgornji Razbor 20A. Prav tako so na 7.seji potrjevali DIIP za asfaltiranje ceste od hiše Zgornji Razbor 20A do kmetije Prevalnik (Zgornji Razbor 21). Glede na to, da je bil v letošnjem poletju izveden samo prvi del predvidene investicije do hiše Zgornji Razbor 20A, nadaljevanje do kmetije Prevalnik pa ne,  ga zanima zakaj predvidena dela niso bila opravljena v enem sklopu? Ali je že bilo opravljeno zbiranje ponudb za izvedbo drugega dela investicije (od hiše Zgornji Razbor 20A do kmetije Prevalnik, Zgornji Razbor 21)? Kdo je izbrani izvajalec? Kdaj je načrtovani pričetek del? Kako je z izvedbo proti prašne zaščite pri kmetiji Prevalnik?

Odgovor:

Za celoten sklop prvotno ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, le ta so bila potrjena s 1. rebalansom. Objavljen je bil razpis za izvajalce. Pričetek del je načrtovan v mesecu oktobru.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil trajnostno naravnano razvojno politiko okolja Mestne občine Slovenj Gradec in meni, da vodstvo občine ne sledi smernicam. Ob zadnjih aktivnostih občine ob umeščanju obvoznice v prostor se mu poraja vprašanje ali mestna občina sploh ima oddelek za okolje in prostor. Naloga tega organa namreč je, da vodi in zagovarja razvojno in trajnostno naravnano okoljsko politiko. Pri naših nosilcih prostorske politike tega ne prepozna. To so opazili še mnogi drugi občani ob aktivnostih občine ob napačnem umeščanju južne obvoznice v prostor, potem ob sedanjem načrtovanju še enega nesmiselnega posega na zemljišča najvišjega bonitetnega razreda, to je tako imenovane Legenske obvoznice. Občani temu odločno nasprotujejo. Tako načrtovan poseg v prostor bi uničil ekološko kmetijo Krbel in močno okrnil ter prizadel pet okoliških kmetij. Sprašuje se komu bo pravzaprav ta obvoznica sploh namenjena, morda za čim bolj udoben dostop gostov z avtoceste do turističnih ponudnikov na Kopah, lahko špekulira, ker namreč prometna študija, ki jo je opravila družba PNZ ob pripravi projekta cele Tretje razvojne osi ugotavlja, da trenutni in bodoči promet ne opravičuje novih obvoznic okrog mesta, sploh, če bo z hitro cesto pravzaprav narejena obvoznica za Slovenj Gradec. Poleg tega bi za to cesto odjedli sredstva mnogim občanom, ki boljše ceste že dolgo pričakujejo in jih tudi potrebujejo. Podpira protest občanov, ki so se organizirali in naslovili svojo peticijo in apel tudi na pristojna ministrstva v Ljubljani, ker pač mora reči, če pameti ni doma je dobro, da je vsaj ena varovalka na višjem nivoju. Podobna zgodba je pravzaprav tudi pri umeščanju južne obvoznice. Trasa od pokopališča do navezave na hitro cesto v bližini Homca je bila vse skozi usklajevana z navodili Dars-a, narejena je bila zelo kvalitetna idejna zasnova, ki bi minimalno obremenjevala ljudi ter okolje in prostor. Pri tej študiji so sodelovali najboljši Dars-ovi projektanti, se pravi PNZ, ki so delali večji del Tretje razvojne osi. Ampak sledil je pa nepričakovan obrat, ko je Dars negiral vsa predhodna usklajevanja in razgovore z občino in menda zaradi varnostnih razlogov zahteva nova iskanja navezovanja na hitro cesto. V javnih občilih pa je vodstvo občine objavilo kako je z Dars-om uskladilo vse pri navezovanju južne obvoznice. Zanj z drugimi besedami to pomeni, da je občina pač pokleknila in Dars jim vsiljuje traso, ki bo od toplarne zavila nazaj proti mestu, se približala naseljem S8 in se tam priključila na Celjsko cesto. In tisti učinki zaradi katere so sploh šli v južno obvoznico, da speljejo promet mimo Slovenj Gradca, so izničeni. Sedaj bo obremenjena Celjska cesta, Podgorska cesta in nenazadnje tudi Podgorje, ki ima priključek. Zaradi teh škodljivih prometnih učinkov in načel trajnostnega razvoja in ohranjanja najboljših zemljišč, ki so strateškega pomena za občino, je ta umestitev nedopustna. Je pa nekaj lokalnih skupnosti, ki pa niso pokleknile pred Dars-om. Tudi na Koroškem jih imajo, Dravograd je dosegel svoje, Prevalje bodo dosegle svoje, naj omeni še Koper, Trebnje in še več jih je. Sam tega ne more razumeti in naslavlja na občinsko vodstvo dvoje vprašanj. Kdo konkretno bo odgovarjal na mestni občini za nepotrebno trošenje javnega denarja za plačilo teh geodetskih izmer. Namreč kmetje so mu povedali, da hodijo geodeti po bodoči trasi Legenske obvoznice in delajo svoj posel. Ne glede na to, da ima Komunala poseben laserski program, s katerim je bila cela Tretja razvojna os narejena, ki do centimetra natančno pokaže situacijo na terenu. Zakaj tu zapravljajo sredstva, ker bi to lahko Komunala zastonj naredila. Kako je lahko vodstvo občine razveljavilo in spremenilo sklep 40. seje prejšnjega sklica o poteku južne obvoznice, prav tako pa tudi se ne upošteva oziroma ali je mogoče razveljavljen DIIP o južni obvoznici, ki so ga sprejeli spomladi letos.

Odgovor:

Na navedeni vprašanji je župan Tilen Klugler podal obsežen odgovor na novinarski konferenci, ki jo je sklical po 8. redni seji. V povzetku odgovora lahko zapišemo, da je MOSG pristopila k spremembam OPN, ki bodo šele po sprejetju sploh omogočile prostorsko umeščanje nove cestne in prometne infrastrukture v prostor, ki je bila namerno izvzeta iz leta 2017 sprejetega OPN, kar sedaj prinaša nemalo težav in stroškov. Za kakršnokoli prostorsko načrtovanje je najprej potrebno opraviti podroben geodetski posnetek terena, za kar se občanom zahvaljujemo za razumevanje. Vsakršno prejudiciranje poteka tras navezovalnih cest, ki so šele v fazi osnutka, pa je nesmiselno in preuranjeno. Podrobno si lahko bralci odgovor na to problematiko ogledajo v posnetku, ki je na voljo na naslovu https://bit.ly/2mqkDub.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je dejal, da bo njegovo izvajanje podobno izvajanju svetnika Janeza Potočnika.  Prizadeti krajani Šmartna in seveda tudi svet VS Šmartno so mu naložili, da mora kot njihov svetnik opozoriti na določene pripetljaje, ki so se zgodili v zadnjem času. Nato je prebral protest zaradi načrtovanja cest na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so ga pripravili kmetje.

»Kmetje, ki smo lastniki zemljišč v ravninskem polju med Šmartnom in Slovenj Gradcem smo že z umestitvijo Tretje razvojne osi utrpeli nepopravljivo škodo na pomembnem delu najboljših kmetijskih površin. Vendar se zavedamo, da je ta žrtev neizogibna, saj najbrž ni mogoče najti manj škodljive trase hitre ceste preko doline v nadaljevanju proti Dravogradu. Odločno pa nasprotujemo, da bi se na območju kmetijskih zemljišč najvišje bonitete načrtovalo kakršnekoli nove državne ali občinske prometnice. V Mestni občini Slovenj Gradec imamo omejen obseg najboljših kmetijskih površin, vsak kvadratni meter teh zemljišč je nenadomestljiv. Razumna in trajnostno naravnana občinska politika mora storiti vse, da prepreči škodljivo uničevanje kmetijskih zemljišč. Sprašujemo se kakšna načela in motivi vodijo MO SG ko spreminja zakonite odločitve o trasi južne obvoznice in njene trase prestavlja na najboljša kmetijska zemljišča. Hkrati smo bili šokirani, ko so se na naših kmetijah pojavili geodeti z namenom trasiranja Legenske obvoznice. Zdrava pamet pove, da takšna cesta ni in nikoli ne bo prometno upravičena in je že iz tega razloga naročilo geodetskih meritev in trasiranje neodgovorno, zapravljanje časa, uslužbencev in trošenje javnega denarja. Tudi če bi bila nova cesta na Legen vsaj minimalno upravičena, je ideja o njeni trasi popolna zabloda, ki meče slabo luč na strokovne službe MO SG. Podpisniki peticije, kmetje in drugi občani podpiramo razvoj MO SG in se zavedamo, da je umestitev novih cest v prostor nujna. Vendar le takrat ko je potreba po novi cesti strokovno podprta in se zanjo poišče najprimernejša trasa.«

Dejal je, da so to napisali krajani, ki so bili neposredno prizadeti. Postavil bo vprašanja, ki so mu bila podana kot svetniku s strani VS Šmartno in s strani prizadetih krajanov. Mora povedati, da tudi sam kot svetnik mestne občine in krajan Šmartna ni do pred nekaj dnevi vedel, da se trasira in pripravlja nova trasa, se pravi Legenska obvoznica. Bil je zelo presenečen in krajani so ga vprašali kaj se dogaja, pa ni znal odgovoriti, ker s tem ni bil seznanjen. Protest bodo posredovali tudi na Mestno občino Slovenj Gradec in dobijo naj strokovni odgovor. Vprašal je v čem je smisel gradnje  Legenske obvoznice. Kdo je dal naročilo za odmere zemljišča na terenu brez predhodnega obveščanja lastnikov zemljišč. Namreč kaj se je zgodilo, prišli so geodeti na dvorišča lastnikov zemljišč in začeli izvajati meritve. Lastniki so jih vprašali kaj delajo in so rekli, da merijo za Legensko obvoznico. Nekateri lastniki so geodete nagnali iz svojega zemljišča in menil je, da upravičeno. Čez nekaj dni so se geodeti vrnili z dokazilom, da lahko nadaljujejo z meritvami. To je res žalitev, da o tem niso bili predhodno obveščeni. Naslednje, kdo je plačnik vseh teh aktivnosti. Zakaj sploh rabijo Legensko obvoznico, saj imajo dobro urejeno državno cesto, ki poteka iz Slovenj Gradca po Legnu do Kop. Preusmerili so tudi tovorni promet iz centra Šmartna in se morajo voziti po slovenjgraški in legenski cesti. Zakaj bi potem rabili še eno obvoznico sredi polj na Legen. Poleg tega so letos dokončali cesto skozi Šmartno na Krnice, ki se zopet navezuje na Legensko cesto. Kdo je opravil kakršnekoli strokovne študije in že zarisal to traso, ker so kmetje že dobili skice. Na podlagi česa so se brez kakršnekoli dogovorov lotili risanja te trase. Ali je sploh primerna lega za to obvoznico in zakaj je sploh potrebna. O vsem tem bi morali biti pravočasno obveščeni tudi lastniki zemljišč, VS Šmartno in tudi svetniki MO SG. Strokovne službe so dolžne ljudem odgovoriti in jim podati pojasnila kaj se dogaja.

Odgovor:

Na navedeni vprašanji je župan Tilen Klugler podal obsežen odgovor na novinarski konferenci, ki jo je sklical po 8. redni seji. V povzetku odgovora lahko zapišemo, da je MOSG pristopila k spremembam OPN, ki bodo šele po sprejetju sploh omogočile prostorsko umeščanje nove cestne in prometne infrastrukture v prostor, ki je bila namerno izvzeta iz leta 2017 sprejetega OPN, kar sedaj prinaša nemalo težav in stroškov. Za kakršnokoli prostorsko načrtovanje je najprej potrebno opraviti podroben geodetski posnetek terena, za kar se občanom zahvaljujemo za razumevanje. Vsakršno prejudiciranje poteka tras navezovalnih cest, ki so šele v fazi osnutka, pa je nesmiselno in preuranjeno. Podrobno si lahko bralci odgovor na to problematiko ogledajo v posnetku, ki je na voljo na naslovu https://bit.ly/2mqkDub.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je z izgradnjo krožišča Šmartno, ali je že res izbran izvajalec in kako je z izgradnjo mostu Daplast?

Odgovor:

Odgovor:

Izgradnja krožišča Šmartno je državni projekt in MOSG ni seznanjena z izborom izvajalcev njihovih investicij oz. nas o tem ne obveščajo.

 

Odgovor:

Za izgradnjo mostu Daplast bo drugi teden objavljen javni razpis, ko bo izbran izvajalec, bodo pričeli z deli.

Vprašanje:

- Silvo Gros je opozoril, da je skulptura med trgovino Konik proti Pamečam in picerijo Di Antonio v slabem stanju, zato je predlagal sanacijo le te.


Odgovor:

Obnovitvena dela bo še v tem letu izvedla Koroška galerija likovnih umetnosti.

Vprašanje:

- Silvo Gros je predlagal, da se na območju mesta Slovenj Gradec uredi pitnik vode. Predvsem kolesarji opozarjajo, da je problem, ker nikjer ni vode in je pitnik šele v Šmartnem.

Odgovor:

Ob kolesarskih stezah imamo naslednje pitnike:

  1. Motorični park v Turiški vasi
  2. Gasilski dom Tomaška vas
  3. Šmartno
  4. Skate park pri Mercatorju

 

Pitniki izven kolesarskih poti:

1.       Fitnes center pri toplarni

2.       Na Gmajni - vaško jedro

 

V kolikor se smatra, da je premalo lokacij, bi bilo smiselno postaviti še pitnik ob kolesarki pri počivališču pri mostu k Nierosu, kjer se začenja tudi pot na Rahtel.

V samem mestnem jedru pa predlagamo da se v sklopu projekta ureditve ulic v mestnem jedru in projekta trajnostne mobilnosti predvidijo tudi pitniki vode.

 

Vprašanje:

- Silvo Gros je opomnil, da je že nekaj sej nazaj opozoril na pločnik na Meškovi ulici. Bil je hiter odziv, saj so pristojne službe že naslednji dan opravile ogled in ugotovile, da je stanje res kritično. Sam ve, da se to ne da urediti čez noč, ampak ga k ponovnemu opozorili vzpodbudila nesreča starejšega gospoda,  ki je pred nekaj dnevi padel po tistem pločniku. Predlagal je, da Komunala odstrani najbolj kritične plošče in na to mesto položi asfalt.

Odgovor:

Sanacija dotrajanih plošč je bila izvedena v mesecu septembru.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je dejal, da je na prejšnji seji vprašal ali se je v okviru projektiranja projekta bazena sam projekt kaj spremenil, pa mu je bilo odgovorjeno, da se je projekt prevetril v smislu racionalizacije oziroma zmanjšanja stroškov gradnje. Zdaj ima pa konkretnejša vprašanja glede tega. Ali ta prevetritev projekta pomeni, da se je iz projekta umaknila izgradnja skakalnice oziroma skakalnega stolpa, ki pa po njegovem mnenju predstavlja eno izmed najatraktivnejših zadev tega bodočega bazenskega kompleksa. V kolikor to drži, potem sam takšnega zmanjševanja stroškov ne podpira, projekt je bil namreč potrjen s strani občinskega sveta in meni, da ga pristojne strokovne službe občine sedaj ne bi smele kar samoiniciativno spreminjati brez soglasja občinskega sveta. Kot vedo, bo bazen zgrajen z več kot 70 % evropskimi sredstvi, zato meni, da pomeni izgradnja skakalnic tako minimalen strošek v primerjavi z vrednostjo celotnega projekta, da v končnem obračunu dejansko sploh ne bo viden oziroma je umik gradnje iz projekta nesprejemljiv. Skakalnice so bile namreč največja atrakcija že prvotnega bazena Slovenj Gradca in bi pomenile dejansko ogromno dodano vrednost in s tem širšo čez regijsko privlačnost samega kompleksa. Verjetno je to poznano tudi vsem nekoliko starejšim svetnikom, ki so se v Slovenjgraškem bazenu kopali že v 60, 70 letih prejšnjega stoletja. Prosi torej za konkretno obrazložitev opisane spremembe projekta, če je do nje prišlo in za natančen popis oziroma oceno stroškov, ki bi naj bi bili s tem Mestni občini Slovenj Gradec prihranjeni.

Odgovor:

Vse  predvidene spremembe tako finančne, časovne, vsebinske bodo predstavljene v novelaciji Investicijskega programa.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da strokovne službe svetnikom in članom odborov predstavijo OPN in predvidene spremembe le tega. Tako bi lahko podali tudi svoje predloge in videnja glede načrtovanja prostorskih rešitev. Pri tem je omenil, da bo potrebno načrtovati tudi parkirišče pred avtocesto, kjer bodo ljudje lahko parkirali avtomobile in se skupaj z drugimi vozili naprej. Kot primer je navedel Arjo vas.

- Nadalje je omenil, da je pri Merkurju en del zemljišča, ki so ga pripravljeni prodati.

 

- Če želijo, da bo Slovenj Gradec lepo mesto, morajo imeti lepo urejene tudi brežine rek. Suhodolnica je bila lepo urejena, vendar se je drevored zarasel in se Suhodolnice ne vidi več. Upravljalec očitno nima interesa vzdrževati in predlagal je, da k temu pristopi mestna občina.


Odgovor:

Z upravljalcem je dogovorjeno, da še v jesenskem času uredijo brežino reke Suhodolnice.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da bilo smiselno urediti cesto oziroma dovozno pot za bazen, da bo avtobus lahko otroke pripeljal čim bližje k vhodu v bazen. Sicer je dostop mimo Druge osnovne šole, možno pa je še preko obrtne cone Uteksol. Znotraj OPN je treba to predvideti, da bodo čim prej to na nek način rešili.

Odgovor:Prometna rešitev je trenutno edina možna rešitev za dostop do bazena. Dostop do bazena je predviden s strani 2.OŠ Slovenj Gradec oz. s strani trgovskega centra Mercator, kjer bo tudi urejena intervencijska pot. Zaradi lastništva zemljišč, ki niso v lastni občine ta trenutek ne moremo zagotoviti drugih dovoznih 
Vprašanje:

- Simon Smolak je na zadnji seji podal pobudo, da zemljišče ob bazenu pridobijo vsaj za nasipanje zemljine in ne bo potrebno graditi zidu. Od župana je dobil odgovor, da bi  s tem znižali vrednost zemljišča. Glede na odgovor se boji, da ima župan slabe svetovalce. Če nasipajo zemljišče z zemljino, ki jo bodo dobili z izkopom pri bazenu, bodo kvečjemu zemljišče bolj utrjeno. Pri izkopu lahko pričakujejo gramoz, ki pa je gradbeni material, ki se ga da celo prodati. Če ga nasujejo na omenjeno zemljišče, bo boljša poplavna varnost, bolj bo utrjeno in bo nekdo lahko tam začel že kar graditi. Lastnico je treba na tak način prepričati.

Odgovor:

Lastnica zemljišča nasipanja zemljine na njenem zemljišču ne dovoli. Z njo so bili namreč o tem že opravljeni razgovori, nadaljujejo pa se še vedno v smeri odkupa zemljišča.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil hmeljarje in celo poletje so poslušali, da jih niso obveščali o škropljenju. Menil je, da je največji problem glede tega zaradi neznanja, zaradi neobveščenosti na obeh straneh. Tako pri hmeljarjih kot pri občanih. Vsako škropljenje ni tako nevarno in treba bi bilo organizirati izobraževanje v zvezi s tem kdaj je bolj nevarno in kako se v teh primerih obnašati in kdaj je manj nevarno.

Odgovor:

Pristojni inštituciji t.j. NIJZ smo poslali pobudo o organiziranju izobraževanja (seminarja) na omenjeno temo.

Vprašanje:

- Franjo Murko je dejal, da so se v novem mandatu do sedaj seznanjali z delom mestne občine, sedaj pa morajo zavihati rokave in sprejemati odločitve za naprej. Strinjal se je z vsemi razpravljalci in ugotavljal, da je izvirni greh velikega števila težav OPN. Nujno ga je potrebno čimprej začeti spreminjati. OPN ima veliko anomalij in napak iz preteklosti. Nihče mimo OPN ne more nič narediti v tej občini in svetniki so tisti, ki odločajo o vseh teh problemih, o katerih so danes slišali. Zato morajo biti informirani in se lotiti sistemsko teh problemov. OPN med drugim onemogoča tudi razširitev mostu proti Merkatorju.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da v mestu živi okrog 1500 ljudi, vedno več je starejših in nimajo delikatesne trgovine. Občina ima nekaj prostorov, kjer bi lahko naredili delikatesno trgovino in s pametnim pristopom naj pridobi franšizno trgovino enega od teh velikih trgovcev.

Odgovor:

Problema se zavedamo in intenzivno iščemo rešitve. Lastnih poslovnih prostorov nimamo na razpolago, bo pa v kratkem objavljen razpis, ki bo upamo privabil lastnike praznih lokalov, da pristopijo k oddaji lokalov za trgovino.

Vprašanje:

- Franjo Murko je podal informacijo, da bodo Slovenjgradčani po 45 letih zopet na poštni znamki Slovenije. 31.januarja 2020 bo Pošta Slovenije izdala znamko ob 160-letnici Huga Wolfa. Ponosni morajo biti na to in to bo fantastična promocija mesta Slovenj Gradec in 160-letnico Huga Wolfa morajo izkoristiti bolj, kot so znali izkoristiti 750 let mesta.

Odgovor:
Vprašanje:

 

- Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se mesecu oktobru 2019 sestanejo predsedniki četrtnih in vaških skupnosti ter pregledajo realizacijo letošnjega proračuna in podajo predloge za pripravo proračuna za leto 2020. To bi bil korak naprej, da bi četrtne in vaške skupnosti lahko vplivale na osnutek proračuna, na področju investicij in komunalno cestne infrastrukture bi ga bilo smiselno pripraviti za dve ali tri leta.

Odgovor:

Sestanki s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti so predvideni konec meseca septembra. Z vsakim predsednikom bomo imeli ločene sestanke in pripravili predloge investicij za leto 2020 in tudi program dela do leta 2023. Četrtne in vaške skupnosti bodo te predloge obravnavale na svojih sejah v mesecu oktobru in uskladile svoje programe. Strokovne službe bodo pripravile terminski plan sestankov.

Objavljeno:2019-10-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

7. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Franjo Murko je predlagal, da strokovne službe nemudoma pristopijo k izdelavi Lokalnega programa za kulturo in Strateškega razvojnega programa za področje turizma.

Odgovor:

Strateški razvoji program za področje turizma je že v pripravi in bo širši javnosti predstavljen v jesenskem času.  S pripravo Lokalnega načrta kulture pa bomo pričeli v kratkem.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da v Poslovni coni Ozare raste nova hala, investitor je podjetje Mihev. V pogovoru z direktorjem podjetja sta ugotovila, da v njihovem proizvodnem procesu nastaja precej odpadne toplote, ki jo odvajajo v okolico. V kolikor bi to odpadno toploto lahko porabila mestna občina, bi jo dali na razpolago brezplačno. Na Ravnah na Koroškem je podoben primer, saj v Železarni odpadno toploto porabijo za ogrevanje bazena. Predlagal je, da se strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in podjetja Mihev, sestanejo, ocenijo količino toplote in potrebno investicijo ter seveda tudi smotrnost take investicije.

Odgovor:

Na mestni občini bomo organizirali sestanek in ugotovili smotrnost predlagane investicije.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je že na eni prejšnjih sej predlagal, da bi bilo smiselno investicijo kotlarne izvesti v poslovni coni Ozare ali pri bivši Novi opremi, ker bi tu lahko našli sinergijo s podjetji in črpali odpadno toploto.

Odgovor:

Zakonodaja od distributerjev toplote zahteva uporabo obnovljivih virov. Kot najsprejemljivejši  za naš sistem se  je izkazala lesna biomasa. Verjetno ni potrebno posebej razlagati kakšni problemi z umestitvijo tega vira v bližino mestnega jedra bi se pojavili. V projektni nalogi je bila postavljena zahteva, da se v izdelavi študije preveri tudi ta rešitev.   V fazi izdelave študije je bila ta rešitev preučena. Območje na zahodnem delu Suhodolnice je plinificirano zaradi tega širitev  toplovodnega omrežja v to področje ni smiselna.

Vprašanje:

- Simon Smolak je podal tudi pobudo, da se strokovne službe do začetka izgradnje bazena dogovorijo z lastniki zemljišča ob bazenu, da se zemljina odlaga na njihovi parceli in v tem primeru načrtovanih škarp ne bo potrebno graditi. Projekt bazena morajo gledati dolgoročno glede razvoja in nadaljnje širitve parka urbanih športov. Seveda morajo pogledati kaj je po OPN na tej parceli predvideno in če bo potrebno, OPN tudi spremeniti. Bivši župan mu je dejal, da so bili ustno dogovorjeni za odlaganje materiala na tej parceli, zato sprašuje kakšno je stanje zdaj.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Lastnico zemljišča smo o tem povprašali in je povedala, da nikoli ni bilo dogovora, da bi lahko na tem zemljišču odlagali zemljino. To pa zato, ker s tem zmanjšamo vrednost njenega zemljišča in pa trdoto zgornjega sloja zemljišča. Strinjamo se, bi bilo najbolje, če bi to zemljišče odkupili, ker bi lahko razširili kompleks bazena in pa seveda prihranili pri sami izdelavi škarpe. Žal pa je cena zemljišča previsoka in do dogovora glede odkupa še ni prišlo. 

 

Odgovor glede OPN:

Parcela je vključena v enoto urejanja prostora SG-31, katere podrobnejša namenska raba prostora (pNRP) je CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec. Poleg splošnih in posebnih izvedbenih pogojev veljajo za to enoto še podrobnejši izvedbeni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati in ti so:

SG-31 - Center urbanih športov: CU

(1) Dopustne dejavnosti so gostinstvo, storitve, izobraževanje, zdravstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

(2) Dopustni objekti so:

12112 – Gostilne, restavracije in točilnice;

12650 – Stavbe za šport;

21 – Objekti prometne infrastrukture;

22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

24110 – Športna igrišča;

24121 – Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami, od tega samo oprema za plaže;

24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1.

(3) Dopustni so tudi naslednji nezahtevni in enostavni objekti:

– pomoli površine do vključno 20 m2;

– športna igrišča na prostem površine do vključno 10.000 m2;

– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje.

(4) Obstoječi protihrupni nasip je dopustno razširiti proti jugu in proti severu vzdolž državne ceste G1-4.

(5) Za zagotavljanje vodnega programa oziroma njegovo napajanje se lahko zajema tudi voda reke Mislinje.

(6) V severni del enote urejanja prostora se umesti urbani park s spremljajočo infrastrukturo. V osrednje območje EUP se umesti bazenski kompleks s ploščadjo, barom, igriščem in spremljajočo infrastrukturo. V južni del EUP se umesti biološki bazen s spremljajočo infrastrukturo.

(7) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izvesti natečaj ali izdelati občinski podrobni prostorski načrt.

 

Poleg tega je za to parcelo potrebno upoštevati še omejitve, ki izhajajo iz 142. člena prej omenjenega odloka in se nanašajo na območje majhne poplavne nevarnosti in ti so:

Na območju majhne poplavne nevarnosti (Pm) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor dovoljeni ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo omilitveni ukrepi (varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi).

Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda majhne poplavne nevarnosti:

Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže) ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote).

 

Vprašanje:

- Simon Smolak je nadalje predlagal, da upravljalec športnih objektov JZ Spotur pripravi poslovni načrt za gospodarjenje z objekti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil podzemne garaže v novem bloku neprofitnih stanovanj in menil, da ti stanovalci verjetno ne bodo zainteresirani za plačevanje najemnine. Zato je podal pobudo, da se kletna etaža preuredi na način, da se lahko garaže prodajo ali dajo v najem drugim občanom.

Odgovor:

Garaže bomo najprej v najem ali v odkup ponudili stanovalcem tega bloka, v kolikor pa bi ostale nezasedene, jih bodo ponudili tudi drugim občanom.   

Vprašanje:

- Simon Smolak je v rebalansu zasledil, da bodo menjali pomivalni stroj v OŠ Podgorje in opomnil, da so v lanskem letu prenavljali kuhinjo na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. To so projekti, kjer ostaja oprema, ki še ima uporabno vrednost. V tehnični specifikaciji oziroma v popise del je treba obvezno vključiti tudi odkupe te opreme oziroma prodajo, da ne plačujejo odvoza na deponijo oziroma jo nekomu dajo zastonj.

Odgovor:

Odločitev sedanjega vodstva je, da mora biti pred vsako prenovo/investicijo imenovana strokovna popisna komisija, ki opremo popiše in oceno kaj nadalje z njo narediti (odpis, odvoz na deponijo, nadaljnja uporaba….)

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako so pogovori o ureditvi hudournika v Starem trgu, o čemer je razpravljal že na 3. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 13. 2. 2019 in na 4. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 20. 3. 2019;

Odgovor:

V podjetju VGP Drava bodo finančna sredstva za ureditev hudournika v Starem trgu zagotovili v proračunu za naslednje leto. V kolikor bi želeli hudournik urediti letošnje leto, bi morali finančna sredstva zagotovili v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec lastnik garaž na Partizanski poti (k.o. 850-SLOVENJ GRADEC, parcela: 1022, stavba: 918, 919, 920. Uporabniki in nekateri okoliški prebivalci opozarjajo na slabo vzdrževanost objektov (dotrajana vrata, salonitna kritina, neurejene fasade objektov, slabo urejena hortikultura, ...). Zanima jih, kdaj bo Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k sanaciji omenjenih objektov oz. kakšna je dolgoročna namera upravljavca oz. lastnika  teh objektov. Pred leti se je namreč govorilo tudi že o rušitvi le teh.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je lastnik 24 od skupno 29 garaž na navedeni lokaciji. Obnova garaž z zamenjavo strešne kritine in vrat je vsekakor nujen, a tudi drag projekt. Pred pripravo proračuna za leto 2020 bomo pripravili oceno potrebnih stroškov obnove in poskusili zagotoviti zadostna sredstva v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako je s spremembami OPN glede rabe prostora oz. z določitvijo rabe kmetijskih zemljišč (umeščanje trajnih nasadov) v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Župan Mestne občine Slovenj Gradec  je sprejel tri ločene sklepe o začetku postopka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1, SD OPN 2 in SD OPN3). Vse tri postopke vodimo na osnovi Zakona o prostorskem načrtovanju, kar nam omogoča hitrejši sprejem. Podrobno namensko rabo spreminjamo v točno določenih primerih in to je za umeščanje prometne infrastrukture (SD OPN 3) in  pa v postopku SD OPN 2 - spremembo namenske rabe prostora in sicer se na osnovi pobud občanov, da se stavbna zemljišča, kjer so izpolnjeni pogoji, uvrstijo med kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

Zakon, ki je podlaga za vodenje postopka določa naslednje vrste osnovnih namenskih rab in te so:  

-  stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območja drugih zemljišč.

Poleg osnovnih namenskih rab so predpisane še podrobnejše namenske rabe in te še podrobneje definirajo kmetijska zemljišča med K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča.

Posebnih namenskih rab za umeščanje trajnih nasadov zakon ne predpisuje, zato tudi ni zakonske podlage, da bi jih občinski prostorski načrti vsebovali.

Vprašanje:

- Boris Raj je spomnil, da je že na prejšnji sejo podal pobudo, da se na območju mesta Slovenj Gradec pristopi k načrtnemu urejanju okolice in pročelij zgradb. Nujno je potrebno obnoviti fasado nekdanje zgradbe policijske postaje, ki je v lasti občine. Ponovno je potrebno resno opozoriti in pozvati vodstvo Pošte, da uredijo pročelje njihove zgradbe, ki sedaj močno krni podobo starega mestnega jedra in sosednjega parka, v katerem je tudi spomenik M. Gandiju.

Povsem neprimerna je tudi sosednja (nasproti parka) pozidava nekakšnega zidu oz. »škarpe« iz navadnih betonskih zidakov, ki ne sodi v urejeno mestno središče. Pa tudi v samem mestnem jedru so zgradbe, ki imajo zanemarjena pročelja in je tudi v tej zvezi odločneje ukrepati v odnosu do lastnikov, da stanje izboljšajo. Menda imamo mestno menedžerko, glede katere ne vem kaj počne, vendar meni in predlaga, da bi bilo potrebno sistemizirati delovno mesto mestnega nadzornika, ki bi skrbel za red in urejenost mesta – tudi glede čistoče in urejenosti okrasnih nasadov.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pozvala lastnike k ureditvi pročelij zgradb. Obnovitev fasade na nekdanji zgradbi policijske postaje v načrtovana v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal ali se bo nadaljevala rekonstrukcija druge faze ceste v Starem trgu.

Odgovor:

Druga faza rekonstrukcija ceste v Starem trgu se bo nadaljevala.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da je na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom eden od članov odbora izpostavil vprašanje kaj se dogaja s protipoplavnimi zaščitami, torej z ureditvijo brežine reke Mislinje. Izrazil je skrb, da se ne bi ta ureditev naredila tako, da bi dobili dva velika kanala in to ne bi bila sonaravna ureditev. To si nihče ne želi, zato so na odboru sprejeli sklep, da jim občina predstavi te projekte, ker se govori, da že zbirajo ponudbe za izvajalce. Sonaravna ureditev Mislinje to sicer ni del CTN projekta, se pa vsebinsko nanaša na CTN projekt. Parkovna ureditev brežin in sonaravna ureditev Mislinje v delu struge od Modula do Merkatorja bo obogatila to lokacijo, kjer predvidevajo park urbanih športov in bazen. Že v prejšnjem mandatu je bila narejena idejna zasnova in bi bilo zelo primerno, če se odboru ali pa vsem svetnikom predstavi ta študija. Direkcija za vode iz kohezijskega sklada za ta ukrep zagotavlja 2,5 mio eur in škoda bi bilo, da ne bi bila parkovna ureditev narejena na sodoben, moderen način, ker bodo dobili dodatne površine za zadrževanje ljudi, kjer bodo izkoriščali svoj prosti čas.

Odgovor:

Vodarjem bomo predlagali, da predstavijo načrt regulacije reke Mislinje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da sta ga dva kmeta v Šmartnem opozorila, da geodeti merijo njihovo zemljo z namenom trasiranja obvoznice proti Legnu. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Vsi rezervati cest so bili z zadnjo spremembo OPN izbrisani in v kolikor želijo dolgoročno umestiti kakršnokoli cesto, morajo pripraviti geodetske podlage in jih uvrstiti nazaj v OPN. Natančna trasa obvoznice pa še ni znana.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je zasebnik v mestu Slovenj Gradec odprl prenovljen gostinski objekt Vila Pohorje in v zvezi s tem izrekel veliko pohalo. Izrazil je prepričanje, da je to velika pridobitev za Slovenj Gradec.

Odgovor:
Vprašanje:

- Samo Januška je opomnil, da so na prejšnji seji sprejeli Strateški načrt dostopnosti za Mestno občino Slovenj Gradec, zato je podal priporočilo, da se za vse novo grajene objekte v mestni občini vključi komplet načrt dostopnosti že v osnovnih projektih. To bo zagotovo  v začetku nekoliko podražilo investicijo, vendar pa ne toliko, če bo potrebno naknadno izdelovati nove projekte, pa posegati v že izdelan projekt z rušenjem in ponovno izdelavo. Tu misli predvsem na dve novi veliki investiciji, park urbanih športov z bazenom, pa tudi blok neprofitnih stanovanj.

Odgovor:

Strinjamo se, da je v posamezne projekte potrebno vključiti določila Strateškega načrta dostopnosti za invalide in projekt za bazen bodo zagotovo dopolnili.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je opomnila, da je svetniška skupina SD podala dve pisni pobudi, eno skupaj s svetniško skupino Desus in vprašala na kakšen način bodo prejeli odgovor.

Odgovor:

Odgovori bodo posredovani v pisni obliki in objavljeni v SGlasniku.

Vprašanje:

Prehod za pešce pri Gimnaziji oz. na Partizanski cesti 1 (Šumejeva hiša) je lepo označen tako po njegovem mnenju in mnenju kar nekaj someščanov, vendar preblizu Gosposvetske ceste ter je kot tak nevaren predvsem za pešca s Partizanske ceste in voznika avtomobila, ki zavija z Gosposvetske na Partizansko cesto. Čeprav je oster ovinek in majhna hitrost je prehod preblizu ceste. Tam je tudi normalna ograja lastnikov hiše, ki pa onemogoča pregled voznika avtomobila in še šibkejšega pešca. Ob novi signalizaciji priporoča, da se prestavi vsaj za 5 do 8 m na Partizansko cesto. Verjame, da bodo ustrezne službe in tudi Svet za preventivo tudi prepoznali smiselnost prestavitve prehoda za pešce v duhu varnosti.

Odgovor:

Pristojne službe bodo na terenu preverile in pripravile ustrezne ukrepe.

Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD:

Predlagajo, da je vstop na letni bazen v letošnjem letu brez vstopnine, še posebej za otroke.


Odgovor:
Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec:

Občani na širšem območju Mestne občine Slovenj Gradec si želijo priklopa na optično omrežje. V občini imamo kar nekaj položenih cevi, ki so prazne in čakajo na položitev optičnega kabla (Roinova vas, Pohorska cesta, Legenska cesta, Kajuhova, Štibuh, Pameče…) Kdaj bo občina omogočila operaterjem, da priklopijo zaniteresirane uporabnike na optiko?

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je intenzivno pristopila k reševanju problematike optike, kar se tiče že položenih in praznih vodov, kot tudi izgradnje še manjkajočih.

Vprašanje:

- Svetniška skupina  Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD in svetniška skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenj Gradec – DESUS:

Mestno pokopališče v Starem trgu je sicer vizualno lepo urejeno. V zadnjih letih smo večja sredstva vložili v ureditev parkov, zanemarili pa funkcionalno ureditev pokopališča.

- Vežica je potrebna temeljite obnove. Streha pušča in ob dežju kaplja na poslovilne odre in zamaka električno inštalacijo,

- vežica nima urejenih ustreznih hladilnih in grelnih klimatskih naprav,

- ni ustreznih toaletnih prostorov,

- živa meja ob desni strani se vrašča v spomenike. Potrebno bi jo bilo zamenjati z zidno ograjo. To pa bi bila ustrezna rešitev tudi za stanovalce naselja.

- Še vedno ni urejen prostor za posip pepela pokojnika,

- prav tako bi bilo smiselno razmisliti o žarnem zidu.

Glede na nov zakon o pogrebni službi in glede na to, da umrle ne bodo več svojem izdajali v bolnišnici, temveč se bo uredil prostor v prostorih vežice, bi bilo smiselno pristopiti k temeljiti obnovi vežice.

 

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Komunala Slovenj Gradec upravlja s pokopališčem v Starem trgu. Povsem se strinjamo z ugotovitvami svetniških skupin, saj na te probleme predvsem na obnovo mrliške vežice tudi sami opozarjamo že vrsto let.

Na pokopališču v Starem trgu se je v preteklih letih vlagalo v širitev pokopališča, ureditev parkirišč, ureditev novih pokopnih polj za žarne in ostale grobove, ureditev spominskega otroškega parka, ena večjih investicij pa je bila izgradnja mostu preko Suhodolnice s celotno ureditvijo brežine in dostopa do pokopališča.

Naslednja prioriteta je seveda temeljita obnova mrliške vežice. Ob vsakem močnejšem dežju in vetru pride do poškodb kritine, katero smo že nekajkrat sanirali, kar se vidi v odtenkih kritine. Zadnji poseg v mrliški vežici je bil v letu 2018, kjer smo tudi zaradi zahtev Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur.l. RS, št. 62/16) in Pravilnika o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 42/17) uredili hladilnico in prostor za pripravo pokojnikov. Za trenutno rešitev hlajenja in ogrevanja smo letos montirali klimatsko napravo. Naše podjetje je izvajalec 24-urne dežurne službe, kar pomeni da opravljamo vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov v mrliški vežici. Ker je v našem mestu bolnica in dom starostnikov, je teh prevozov veliko, zato bo kakor je že v pobudi ugotovljeno z obnovo vežice potrebno povečati tudi prostor za pripravo pokojnikov in število hladilnih komor. Predlagamo, da se pristopi k celoviti obnovi in širitvi mrliške vežice, tako da bodo zagotovljeni vsi standardi od ogrevanja – hlajenja, sanitarnih prostorov, poslovilnega prostora, do ostalih pomožnih prostorov, kateri so nujni za pietetni proces pri pogrebnih storitvah. Predlagamo, da se čimprej pristopi k izdelavi projektne in ostale dokumentacije za obnovo in nato prednostno uvrsti v proračun občine.

Prostora za raztros pepela je skladno z projektno dokumentacijo ( ARH DEKO Arhitektura, Design, Koraca d.o.o.) načrtovan v območju brežine proti Suhodolnici. Ureditev prostora je povezana z ureditvijo dostopa (stopnišča) do novega mostu, kar pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj so na tem območju še zakopani odpadki nekdanjega odlagališča, katere je potrebno predhodno odstraniti. Predlagamo da se prostor za raztros pepela uredi v enem od nezasedenih polj na novem delu pokopališča, seveda pa je ureditev potrebno arhitekturno obdelati.

Živa meja ob desni strani pokopališča je moteča in že dela škodo na spomenikih. Rešitev je odstranitev in nadomestitev s fiksno ograjo. Vrsto ograje naj določi arhitekt, ocenjujemo da bo postavitev večji finančni zalogaj, zato se naj izvedba planira naslednja leta.

Strinjamo se tudi, da se v prihodnje pristopi k postavitvi žarnih zidov, kateri so zaradi vedno večjih prostorskih stisk nujni, ker optimalno izkoriščajo prostor. V letošnjem letu je v planu postavitev žarnega zidu na pokopališču v Pamečah.

 

Odgovor MOSG:

Mestna občina Slovenj Gradec bo še letos pristopila k izdelavi projektne dokumentacije.

 

Vprašanje:

- Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

 

Odgovor:

Na podlagi sklepa etažnih lastnikov stanovanjskega objekta Tomšičeva 45 se je na  njihovih parkiriščih, ki predstavljajo splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, postavila dvižna zapornica. V predmetni stavbi je 13 občinskih stanovanj, 8 stanovanj v lasti sklada in 8 stanovanj v zasebni lasti.

Na širšem območju se nahajajo javna parkirišča na katerih lahko parkirajo vsi občani.

Ureditev parkiranja na predmetnem območju bi bilo potrebno rešiti sistemsko, kajti kot je razvidno, posamezne večstanovanjske stavbe ne razpolagajo z funkcionalnimi zemljišči na katerih bi se lahko uredila parkirna mesta za posamezne etažne lastniki. Po drugi strani pa v skladu z današnjimi lastninsko pravnimi razmerji ni namen javnih parkirišč ,da zagotavljajo  parkiranje posameznim etažnim lastnikom.

Rešitev je potrebno poiskati v skladu z dogovorom z četrtno skupnostjo, etažnimi lastniki in MOSG v smeri parcelacije in prodaje dela občinskih zemljišč, del pa ohraniti  kot javna parkirišča.

Objavljeno:2019-08-07T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

6. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 - Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Boris Raj je podal predlog, da strokovna služba poskrbi za obnovo talnih oznak, še posebej prehodov za pešce v naselju S-8.

Odgovor:

Prehodi za pešce bodo obnovljeni v sklopu rednega vzdrževanja talne signalizacije.

Vprašanje:

- Danica Repas je v imenu občana podala pobudo za ureditev kolesarske problematike v Slovenj Gradcu. Vsi meščani Mestne občine Slovenj Gradec lahko z zadovoljstvom opažajo porast kolesarjenja po naši lepi dolini in si želijo živeti v mestu, ki bi bilo kolesarjem prijazno. Kolesarske steze zagotavljajo maksimalno varnost za kolesarje, vendar jih žal ni povsod – izpostavila je poseben primer, ki je zaradi bližine trgovskega centra in stanovanjskega naselja še posebej pereč in nevaren. To je most čez reko Mislinjo iz naselja S8 proti trgovskemu centru po Ronkovi ulici, kjer se nahajajo trgovine kot so Mercator, Lidl, Elmaks. Projektant je naredil kolesarsko stezo do mostu, na mostu pa je le vozna površina za vozila in pločnik za pešce, tako da se za kolesarje pot slepo zapre in morajo vožnjo nadaljevati na že tako zoženo cestno površino na mostu, med tovornjaki, avtobusi in osebnimi vozili. Seveda se tam vozijo tudi otroci, zaradi trgovskega centra je promet izredno gost in omenjen most je za kolesarje izredno nevarna točka. Verjetno je le vprašanje časa, preden se bo kaj tragičnega pripetilo in zagotovo delijo mnenje, da bi bilo zato to smiselno urediti še pred tem, torej pravočasno, tako s koriščenjem sredstev iz EU kot tudi iz mestnega proračuna. Namreč, vsi prebivalci Soseske S8 in tamkajšnjih stanovanjskih hiš, pa tudi tisti, ki prebivajo v okolici toplarne – skupno gre za zagotovo več kot tisoč ljudi – uporabljajo za dostop do trgovine Ronkovo ulico in omenjen most čez Mislinjo. Zato je podala predlog, da je potrebno podaljšanje kolesarske steze s postavitvijo kolesarske brvi ob sedanjem mostu čez Mislinjo in dostop na že obstoječo kolesarsko stezo.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je predlagala, da se komunalni prispevek oprosti za vse tiste, ki se želijo priključiti na plinsko omrežje.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je vprašala kako je z izgradnjo južne obvoznice?

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je trenutno v fazi pridobivanja mnenj pri pristojnih institucijah, nato pa se bodo na podlagi le teh odločili za traso.

Vprašanje:

-Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala, če lahko v Podgorju v letu 2019 pričakujejo bankomat.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je za postavitev bankomata objavila javni razpis in pričakujemo, da se

bodo banke ne leta tudi prijavile.

Vprašanje:

 Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so bile strokovne službe na ogledu Osnovne šole Podgorje in jo zanimajo ugotovitve in če imajo v letošnjem letu kakšen plan aktivnosti v zvezi s šolo.

Odgovor:

Posebna skupina si je ogledala prostore vseh osnovnih šol v Mestni občini Slovenj Gradec in v kratkem bodo pripravili poročilo in na podlagi tega dogovorili vrstni red izvajanja investicij na posameznih šolah.

Vprašanje:

- Urško Štumpfl Prevorčič so zaskrbljeni vaščani opozorili,  da se bo zaradi izgradnje avtoceste v Podgorju povečal

promet tudi po stranskih cestah v bližini dovoza in izvoza v Podgorju. Večjo prometno

obremenjenost predstavlja tudi cesta skozi dvorišče kmetije Fele v Sredmah. Povečan promet

predstavlja tudi večjo nevarnost za otroke in ostale stanovalce, saj večkrat dnevno prečkajo

cesto. Lastnik kmetije prosi občino, da mu prisluhne in predlaga, da se cesta premakne na drugo

stran kmetije in s tem omogoči boljši položaj in večjo varnost. Lastnik je pripravljen ponuditi

zemljišče, za izvedbo ceste na drugi lokaciji.

 

Odgovor:

Pristojne službe morajo opraviti ogled na terenu in ugotoviti kakšna bi bila finančna vrednost

investicije.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da strokovne službe skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledajo Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilo stroška prevozov v Mestni občini Slovenj Gradec in pripravijo spremembe, v kolikor bo le to potrebno.

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in strokovne službe bodo pregledale navedeni Pravilnik.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal kako daleč je z izgradnjo krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

V letošnjem letu bo izbran izvajalec, odkupljena bodo vsa zemljišča, v letu 2019 naj bi bil tudi izbor oziroma pričetek gradnje tega krožišča.

Vprašanje:

Silvo Gros je podal pobudo:

Pločnik na Meškovi ulici od Upravne enote naprej proti cerkvi, med priključkom ceste na Poštno ulico in dovozom do tržnice (pred lokalom  Cool bar), je v katastrofalnem stanju. Veliko plošč je razbitih in odstopajo od površine, nekatere se pregibajo tudi za 5 centimetrov, kar pa je že nevarno za hojo oziroma za pešce, ki hodijo po pločniku. Vsakodnevno odlomljeni deli plošč ležijo naokoli, bodisi jih izruvajo pešci, ki nanje stopajo, ali avtomobili, ki se tudi vozijo po pločniku, tako, da jih vsak dan zlagamo nazaj v odprtine, kolikor pač gre. Velik problem za takšno stanje je tudi to, da mnogi avtomobili vozijo po pločniku ali ustavljajo avtomobile na njem. Glede na to, da gre za Meškovo ulico, ki bi naj bila za Glavnim trgom in Trgom svobode tretja najpomembnejša ulica v naše prelepem mestu, se mi zdi takšno stanje nevzdržno in meče slabo luč na »ugled« mesta, predvsem tudi iz tega vidika, ker je frekvenca ljudi na tem območju zelo velika in predvsem pri obiskovalcih od drugod ne daje najboljše slike. Komunalno podjetje je sicer pred nekaj dnevi odstranilo nekaj poškodovanih plošč in odprtine zamašilo z asfaltom, vendar takšna rešitev ni sprejemljiva. Je pa še vedno ostalo veliko polomljenih plošč. Če se malo pošali, lahko reče, da imamo na tem delu pločnika kar petdeset odtenkov sive, kar pa za center mesta Slovenj Gradec ne sprejemljivo. Sprašuje kdo je zadolžen za sanacijo tega pločnika ali se bo uredil tako kot je potrebno v celoti in kdaj, predvsem pa, da bo popravilo pločnika trajno?

 

Odgovor:

Predstavniki Komunale so skupaj s predstavniki mestne občine opravili ogled, na podlagi katerega je bilo dogovorjeno, da se ta del pločnika obnovi z granitnimi kockami zalitimi z epoksi fugirno maso, kot je to na Trgu svobode. Pridobili bomo ponudbo za ta dela, na podlagi katere se bo občina odločila za izvedbo.  

Objavljeno:2019-07-02T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

5. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 5. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je kot predsednik Statutarno pravne komisije povedal, da so na zadnji seji komisije sprejeli  predlog, da se nemudoma pristopi k pripravi sprememb in dopolnitev Statuta in Poslovnika OS MO SG, ker omenjena akta sedaj nista zakonsko ustrezno usklajena. 

Nadalje predlagajo, da se do konca naslednjega leta izvede strokovna analiza in razprava glede Odloka o določitvi volilnih enot v Mestni občini Slovenj Gradec in glede Odloka o določitvi volilnih enot v četrtnih in vaških skupnosti Mestne občine Slovenj Gradec.

V zvezi s tem so predlagali, da župan formira eno ali dve strokovni komisiji za reševanje obeh sklopov vprašanj in odprejo javno razpravo znotraj politike, pa tudi stroke in začnejo urejati oba sklopa dokumentov.

Odgovor:

Predlog je na mestu, pregledali bomo omenjene akte in občinskemu svetu predlagali spremembe, v kolikor bodo le te potrebne.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal kdaj se bo pričela izgradnja novega mostu pri Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

OPN Mestne občine Slovenj Gradec ne dopušča novogradenj ali obnov mostov in bodo le to izvedli na podlagi lokacijske preveritve. Postopki bodo speljani do konca poletja in takrat bodo tudi pričeli z obnovo mostu pri Koroškem domu starostnikov.

Vprašanje:

- Boris Raj je tudi kdaj bodo nadaljevali obnovo stranskih cest - dvorišč na Kajuhovi ulici, s čimer so začeli v lanskem letu in kar so govorili tudi v proceduri sprejemanja letošnjega proračuna.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec skupaj s strokovnimi službami Komunale pripravljajo načrt investicij v letošnjem letu. Ko bo pripravljeno, bodo skupaj s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti pripravili prioritetni vrstni red izvajanja investicij in razporedili 236.000 eur, ki so v proračunu načrtovana za ta namen.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je želel pojasnilo glede izgradnje krožišča v Šmartnem in glede krožišča pri Zlatoperju, ki bi bilo navezava na Tretjo razvojno os. Povedal je, da so nastali problemi z lastniki zemljišč, hkrati se pojavlja veliko vprašanj glede omenjene izgradnje.  

Odgovor:

Izgradnja krožišča v Šmartnem je v rebalansu državnega proračuna izpadla v letošnjem letu, vendar na mestni občini vztrajamo, da se uvrsti nazaj. Z izvedbo tega projekta  so pristojne službe čakale tudi na odločitev DARS-a kje bo priključek južne obvoznice. Mnenje DARS-a je, da morajo južno obvoznico pripeljati na krožišče pri Zlatoperju, ki je znotraj DPN. Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa zemljišč in pa pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicija naj bi se še letos pričela in bo tudi zaključena v spomladanskem času. Trenutno je načrtovana izvedba štirikrakega krožišča, vse dokler ne bo dokončno dorečeno kaj bo s petim krakom in pa tudi usklajeno z lastnikom stavbe ob tem krožišču.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da strokovne službe občinski svet seznanijo koliko sej bo v letošnjem letu in kaj bo uvrščeno na dnevni red. Prav tako je predlagal, da na sejah svoja poročila podajo tudi javni zavodi. Strokovne službe naj svetnice in svetnike seznanijo s kom je Mestna občina Slovenj Gradec pobratena in v zvezi z aktivnostmi Asociacije Mest glasnikov miru ter kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Odgovor:

Nekatere vsebine, ki jih bo moral v letošnjem letu obravnavati občinski svet, so znane. Težko pa je zaradi različne tematike napovedati natančne dnevne rede.

Strinjamo pa se, da se na sejah predstavijo javni zavodi.

Prav tako bomo pripravili poročilo o mednarodnem sodelovanju Mestne občine Slovenj Gradec in podatke kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Zdravko Dornik se je dotaknil problematike Pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Kot vedo, imajo zelo uspešen pihalni orkester in že pred leti jim je bila obljubljena ustrezna dvorana za vadbo. Trenutno vadijo na Prvi osnovni šoli. Prostor ni primeren, zato je vprašal ali kaj delajo na tem, da bi dobili pridobili primeren prostor.

Odgovor:

Poznamo problematiko Pihalnega orkestra Slovenj Gradec in v mesecu maju bomo sklicali sestanek ter poskušali poiskati rešitve glede prostora.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je povedala, da VS Podgorje že vrsto let opozarja na nujnost ureditve objekta stara šola Podgorje, vendar se nič ne zgodi, objekt propada vsem na očeh, v centru vasi in poleg tega, da kazi podobo vasi, predstavlja tudi nevarnost in tveganje za pešce in tudi za avtomobile.  Opozorilna tabla, da pada strešna kritina in opozorilni trak sta velikokrat odstranjena ali poškodovana. Neposredno poleg objekta je cesta, pločnik in parkirišče, zato je ureditev nujna in ne more biti opozorilna tabla še naslednjih 20 let. Prosi za pojasnilo kakšni so načrti občine s tem objektom, ker na vprašanje vaške skupnosti odgovora ne dobijo. Prav tako prosi za podatek kdaj bo objekt urejen na način, da ne bo predstavljal tveganje za vaščane. V preteklih letih so večkrat dobili odgovor, da občina objekt aktivno prodaja, vendar kupca ne najde. Nikoli in nikjer pa niso zasledili nobene objave, razpisa, ali poziva potencialnih kupcev ali vlagateljem. Prosi za pojasnilo na kakšen način se išče kupce, če se jih sploh išče.

Odgovor:

Poznamo problematiko stare šole v Podgorju, vendar, trenutno še nimamo odgovora. Pobudo bomo akceptirali kot eno izmed bolj nujnih in ko bomo glede tega objekta sprejeli odločitev, jo bomo predstavili občinskemu svetu.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da na OŠ Podgorje uredijo nujne zadeve. Nujno potrebna je ureditev jedilnice, ker je sploh ni in otroci jedo na hodniku. Nadalje ureditev sanitarij, ker ne ustrezajo higienskim standardom in ureditev kuhinje. Veliko opreme je staro preko 30 let, odkar je bila šola zgrajena in nujno potrebna zamenjave. Predlagala je umestitev potrebnih finančnih sredstev za obnovo v plan v leto 2020 oziroma vsaj nekaj sredstev že v letošnjem letu. Predlagala je, da strokovne službe opravijo ogled.

Odgovor:

Strokovne službe načrtujejo ogled vseh osnovnih šol, da pregledajo stanje. Tudi na OŠ Podgorje se bodo s tem seznanili in v kolikor bo potrebno tudi zagotovili finančna sredstva. Za letošnje leto je rešitev rebalans, če ne, pa bodo finančna sredstva zagotovili v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je že na prejšnji seji povedala, da si vaščani Podgorja želijo predstavitev projekta Tretje razvojne osi in predlagala, če se le to lahko izvede do konca aprila oz. vsaj do sredine maja.

Odgovor:

Pobudo krajanov Podgorja bomo posredovali DARSU-u in le ti bodo določili datum predstavitve projekta Tretje razvojne osi. 

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da v tem pomladnem času vidijo kaj se dogaja v naši dolini na področju umeščanja trajnih nasadov. Številne občanke in občane skrbi oziroma se sprašujejo kaj jim bo prinesla naslednja sezona v ohranjanju okolja v zagotavljanju zdravega bivalnega okolja, seveda v mislih ima povečano porabo fitofarmacevtskih sredstev v hmeljiščih. Kar nekaj občank in občanov se je v preteklih sezonah začasno izselilo iz svojih domov v okolje, kjer je ta varnost in pa življenje bolj znosno. Dobro, da imajo možnost iti tja, kjer nimajo težav z negativnimi vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Številni so tudi trajno opustili vrtičkarstvo in svoje sadovnjake v okolici hiš. Vedo, da so pred dvema letoma sprejeli OPN, kar pa se je izkazalo, da ima številne pomanjkljivosti. Omenili so že, da po tem OPN ne morejo graditi mostov in tudi ni umeščena cestna infrastruktura. Za reševanje področja umeščanja trajnih nasadov je zdaj menda OPN odprt, tudi za umeščanje infrastrukture, ob tem pa je predlagal, da se OPN odpre tudi na področju individualne  zazidave. To je na pobudo posameznikov, ki bi si zaradi neposredne bližine hmeljišč ob svojih stanovanjskih objektih, želeli zagotoviti rezervno lokacijo. Imajo določena zemljišča, kjer bi se počutili varne, niso pa ta zemljišča zazidljiva. Menil je, da je prav, da občinski svet kot najvišji organ Mestne občine Slovenj Gradec prisluhne tej pobudi, odpre OPN na tem področju in proučijo možnosti upravičenosti spremembe namembnosti in pa možnost zazidave na lokacijah, ki jih ti posamezniki imajo, da s tem rešijo sebe pred temi negativnimi vplivi in pa slabim občutkom.  Prav tako predlaga, da se vloge za spremembo namembnosti, za katero je predpisana določena taksa, razbremenijo te takse v prid občankam in občanom in postane njihovo življenje kolikor toliko normalno v razmerah, ki jih imajo v Mislinjski dolini.

Odgovor:

V začetku meseca maja bo na Mestni občini Slovenj Gradec sestanek z hmeljarji in želijo, da bi dorekli glede umeščanja novih hmeljišč in ravnanja z obstoječimi hmeljišči.  

V OPN trenutno res ni možnosti gradnje določene komunalne infrastrukture in tudi izgradnja južne obvoznice je bila izbrisana iz OPN. Prav tako ne morejo graditi mostov in verjetno je res šlo za napako pri pripravi OPN. Ravno na to temo so odprte tri točke popravka OPN še po starem zakonu in morajo za te napake, ki so bile potrjene, nameniti kar nekaj finančnih sredstev, da jih bodo odpravili. Glede novih pobud za spremembo OPN je povedal, da se bodo spreminjale po novem zakonu, po katerem so drugi postopki. Čim prej je treba odpreti in ga smiselno popraviti.

Vprašanje:

- Samo Januška se je navezal na pobudo s strani krajanov Podgorja, Šmiklavža in Graške gore ter dejal, da so pohvalili sanacijo plazišča na cesti Šmiklavž - Graška gora. Na cesti tik pred cerkvijo v smeri Graške gore je bilo eno konveksno ogledalo, ki je zelo pomagalo pri varni vožnji. Tega so odstranili in krajani prosijo, če ga je možno namestiti nazaj. Nadalje je omenil, da se je nadomestna obvozna makadamska cesta v tem času vzorno vzdrževala, zdaj pa je na tej cesti nekaj poškodb in krajani prosijo, če lahko to cesto sanirajo.

Odgovor:

Cesto v Jenini smo sanirali zadnji teden v aprilu, v mesecu maju pa bomo izvedli še grediranje.

Vprašanje:

- Samo Januška je predlagal, da se na pokopališču na Selah postavi svečomat.

Odgovor:

Zaradi vse večjih problemov z odpadnimi svečami (kopičenje embalaže) in trajnostne politike v podjetju, nismo naklonjeni k postavitvi svečomatov; postavitev le teh tudi spodbuja k večji uporabi sveč.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se v tem trenutku dogaja s projektoma izgradnja bloka socialnih stanovanj in letno-zimskega bazena. Zadnje mesece niso prejeli v zvezi s tem nobene informacije, zato je prosil za kratko poročilo. Poleg tega ga zanima ali sta oba projekta še vedno načrtovana v takem obsegu, kot sta bila tudi potrjena, ali se je v zvezi s tem kaj spremenilo.

Odgovor:

Obe investiciji za blok neprofitnih stanovanj in letno zimskega bazena sta še v isti obliki, kot sta bila potrjena. Za izgradnjo bloka je zaključen javni razpis in je v fazi preverbe prispelih ponudb. Upamo, da bomo lahko čimprej podpisali pogodbo z izvajalcem. Projekt za bazen so morali delno spremeniti, zaradi tega, ker niso kupili zemljišča med Merkatorjem in bazenom. Projekt je že spremenjen in bo v kratkem javni razpis za izbor izvajalca.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se načrtuje kakršnakoli prenovitev sli sprememba prometnega režima na Maistrovi ulici mimo vrtca. O tem so se že pogovarjali na občinskem svetu, zgodilo pa se ni še nič. Ta režim je nekoliko zgrešen in ovira promet ob konicah prevoza otrok v vrtec in so nezadovoljni tako stanovalci kot starši.

Odgovor:

Maistrova ulica je bila že pred leti uvrščena v plan investicij glede celovite prenove, tako komunalnih vodov, povečanja parkirnih prostorov, rešitve dostopa vozil za VVZ, ki pa se žal ni izvedla, saj določen odstotek stanovalcev na Maistrovi ni želelo odstopiti zemljišča, ki so v lasti stanovalcev (funkcionalno zemljišče bloka). Pri dovozu otrok v VVZ ob konicah nastajajo težave, ker ni dovolj parkirnih prostorov, ki bi bili namenjeni zgolj staršem, ki dovažajo otroke v vrtec. Starši lahko pri dovozu in odvozu otrok koristijo tudi parkirne prostore pri stari komunali.

Vprašanje:

 

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z investicijo izgradnje kotlarne na biosekance. Na seji ČS Štibuh so bili namreč seznanjeni, da bi se naj izgradnja izvedla prej kot bo zgrajena južna obvoznica. Obljubljeno pa je bilo, da se bo najprej zgradila obvoznica, nato pa šele kotlarna. Stanovalci Štibuha so namreč zelo zaskrbljeni, saj obstoječa infrastruktura ni primerna za vsakodnevno vožnjo tovornjakov s sekanci do Toplarne.

Odgovor:

Strokovne službe iščejo rešitev, saj je cesta iz obeh strani neprimerna za vožnjo tovornjakov.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z KD Podgorje in v njem gostujočem KDT, slišal je, da je prišlo do nekaterih nesoglasij med KD SG in tem teatrom kot najemnikom v zvezi z nadaljevanjem najemnega razmerja oziroma sodelovanja.

Odgovor:

Že nekaj časa rešujemo problematiko, da pridejo do soglasja med KD Slovenj Gradec in Koroškim deželnim teatrom. Pogodba še žal ni podpisana.  

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da ČS Polje glede ureditve prometnega režima in nasploh Maistrove ulice že pet let zaporedoma posreduje na Mestno občini Slovenj Gradec kot prioriteto in tako je tudi v letošnjem letu. Njihov predlog in stališče je, da je potrebno za Maistrovo ulico novo projektiranje, ker so dokumenti z urbanistično ureditvijo iz preteklosti neprimerni in jih je treba obnoviti. Enako so pa že tudi razpravljali o tem na Svetu za preventivno in vzgojo v cestnem prometu kar  nekajkrat. Vendar ureditev v tem obstoječem stanju na Maistrovi ulici terja poglobljeno analizo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal kako je s projektom, regulacije reke Mislinje, Barbare in Meže ter kako je z mostom pri podjetju Kopur, ki bi se moral vključiti pri projektu.

 

Odgovor:

Regulacija reke Mislinje, Barbare in Meže je državni projekt, ki ga izvajajo vodarji. Koliko smo seznanjeni, je problem pri določitvi služnosti na tistem območju.

Vprašanje:

- Franjo Murko je podal pobudo za zaščito drevja v mestu Slovenj Gradec. Vsaj dva drevesa v mestu bi morala biti zaščitena, pa vprašanje če sta. To je češnja, ki so jo mestni občini podarili Japonci in pa osamosvojitvena lipa pred Upravno enoto. 

Odgovor:

Župan je pred kratkim imenoval hortikulturno komisijo in bomo ta predlog posredovali tej komisiji.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je dejala, da so se stanovalci naselja pod Toplarno nanjo obrnili zaradi pešpoti med Tomšičevo ulico in naseljem pod Toplarno. Omenjena pešpot je potekala po travniku, od blokov na Tomšičevi do Homšnice. Zdaj je ta pešpot zaprta med dvema hišama, ker so postavili lesene prepreke. Zanima jih zakaj se je to postavilo, saj so pot uporabljali od kdaj pomnijo. Na mesto , kjer je postavljena pregrada je po podatkih izpisov občinska parcela št. 975/ 5 k.o. Slovenj Gradec. Prosijo za odgovor.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila seznanjena s postavitvijo pregrade na delu zemljišča s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec in smo zadevo dne 3. 4. 2019 prijavili Medobčinskemu inšpektoratu Koroške. Sporno pregrado je postavil mejaš zemljišča, ki je na občino po prijavi naslovil dopis z nekaj zahtevki, ki so še v fazi preverjanja.

Dejstvo pa je, da je zemljišče s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec grajeno javno dobro lokalnega pomena in ni bilo nikoli predmet prodaje ali najema, zato gre za nezakonit poseg v zemljišče, in smo o tem tudi obvestili pristojni inšpektorat.

Vprašanje:

 

- Jerneja Bošnik je podala pobudo, da na pokopališču v Starem trgu uredijo protiprašno zaščito in sicer na delu parkirišča, ki ni asfaltiran, še posebej na dovozni poti proti spodnjemu delu parkirišča v smeri proti Suhodolnici.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je podala tudi pobudo, da občina oziroma Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec kot upravljalec parkirišč na območju MO SG pristopi k načrtovanju in izgradnji garažne hiše v Slovenj Gradcu. Kot uporabnica parkirišča pri Upravni enoti lahko pove, da je parkirišče med tednom zasedeno do te mere, da parkiranje ni mogoče. Prav tako je znano, da se bo ukinilo parkirišče pri Elektru Celje, saj se bo gradila stanovanjska stavba. Tam parkirajo zaposleni ter uporabniki storitev sodišča in sosednjih stavb. Spraševala se je kam bodo parkirali vsa ta vozila. Daje pobudo, da Komunala pristopi k izgradnji parkirne hiše, jo financira iz lastnih sredstev in odplačuje kredite iz naslova pobiranja parkirnin. Naj se pripravi dober finančni načrt. Nekoč je bilo govora o garažni hiši pred upravno enoto, kar je lokacijsko odločno zastavljeno, saj bi s tem rešili problem parkiranja stanovalcev Glavnega trga, Meškove ulice, zaposlenih in uporabnikov storitev upravne enote in nenazadnje tudi zaposlenih in uporabnikov zaposlitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Odgovor:

Vsi se zavedajo, da je velika problematika parkiranja v mestnem jedru. Ponovno se pogovarjajo s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec,  da bi garažna hiša bila  pri bolnišnici in v zvezi s tem je načrtovan sestanek v mesecu maju.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da je parcela, ki jo je omenila svetnica Jerneja Bošnik v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. To je pot me dvema privatnima parcelama in na koncu te javne lastnine je eden od sosedov zabil lesene količke in zaprl prehod. Točno do tistih količkov naprej je zasebna lastnina od drugega lastnika, torej kmeta in ni javne poti in nikoli ni bilo neke uporabniške poti, da bi lahko v smislu pravnih definicij rekli, da je priposestvovana. Vendar tisti, ki je pravi lastnik tega ni zaprl, pač pa tisti, ki ni lastnik. Tozadevno so bili pri pristojnih organih, ki so predstavili stanje v formalnem smislu in so bili pri tistih, ki lahko ukrepajo. Pristojni nadzorni inšpekcijski organ je o tem obveščen in bo stopil na licu mesta.

Odgovor:
Vprašanje:

- Janez Potočnik se je zahvalil direktorici, da je danes podala informacijo kaj se dogaja glede prenove in koriščenja sredstev za prenovitev mestnega jedra. Pred njim je že kolega Niko R. Kolar povedal, da so se ob prejšnjem sklicu intenzivno skozi vsak štiri leta ukvarjali s tem problemom in tudi kandidirali za sredstva, s katerimi bi rešili prometni problem mestnega jedra, ob tem pa tudi vizualni problem mestnega jedra. Ideji, ki so jo zagovarjali, nihče ni nasprotoval, se mu zdi škoda, da se ne bo izvedla. Namreč prvič iz rešitve prometnega vprašanja jedra, kar je najpomembnejše in estetskega. Prepričan je, da če bi sledili idejnemu projektu, približno takšnem kot ga je naredilo podjetje Stiria, da bi Slovenj Gradec definitivno postal Koroška prestolnica. Če bodo ta sredstva izkoristili je tudi v redu, se mu pa zdi, da je menjava tlakov na teh stranskih ulicah projekt, ki ga zmorejo sami narediti, brez teh evropskih sredstev.

 

- Nadalje je omenil južno obvoznico in dejal, da so se že celo preteklo mandatno obdobje ukvarjali s tem vprašanjem. Angažirani so bili najboljši projektanti, dve vodilni projektantski hiši, ki delata za DARS in ti dve hiši sta pravzaprav ovrednotili traso. Po teh parametrih je bila južna obvoznica ovrednotena kot daleč najboljša pred ostalimi. Vsi pogovori, na občinskem svetu so to potrdili, so potekali z DAARS-om in drugimi soglasodajalci, z Ministrstvom za okolje in prostor in Direkcijo za infrastrukturo. Sam ima zapisnik od sestanka v mesecu juliju v lanskem letu, ki ga je sklical DARS. Na njem so bili predstavniki mestne občine, Ministrstva za okolje in Direkcija za infrastrukturo. DARS ni niti enkrat oporekal tej že izbrani s strani občinskega sveta in projektantov južni obvoznici,  ampak je vedno narekoval kaj je treba še narediti z tehničnega vidika in to so vedno tudi naredili. DARS je ta dopis potem poslal vsem udeležencem in po tej diskusiji 29.8.2018 so bili takšni sklepi:

Sklep št. 1: Občina SG čimprej pristopi k pripravi sprememb in dopolnitve OPN  za južno obvoznico Slovenj Gradec. Izdelovalec strokovnih podlag za južno obvoznico sodeluje z DARS oz. s projektantom na tretji razvojni osi na tem odseku Velenje Slovenj Gradec.

Sklep št. 2: DARS bo angažiral projektanta da bo sodeloval s projektantom MOSG.

Sklep št. 3: MO SG pošlje na DARS v zvezi s prekinjenimi povezavami na območju med Homcem in Slovenj Gradcem.

Torej še lani avgusta je DARS sodeloval z mestno občino in jim svetoval, kaj naj pripravi, da bo ta priključek mogoč in zdaj čez noč DARS pravi, da naše zahteve niso sprejemljive zaradi varnosti in sam razume, da je vse skupaj iskanje dlake v jajcu. Kar pa razkriva pravi razlog, ki je najbrž v pobiranju cestnin. Manj vozil bo na tretji razvojni osi, ko bodo pobirali cestnino in vinjet ne bo več. Še vedno trdi, da morajo zagovarjati svoje interese, ne DARS-ove. Naši interesi pa so, da očuvajo kmetijska zemljišča, zdaj pa bo trasa preko šmarškega polja. Tisti kmetje tam niti za tretjo razvojno os ne bodo dali soglasja in se bodo pustili razlastiti. Tudi mestni občini ne bodo kar tako dali zemljišča. Dali se bodo razlastiti in to bo postopke podaljšalo za precej časa, pa ne samo to, menil je, da tudi Ministrstvo za okolje ne bo podalo soglasja za novo traso čez kmetijska polja. Zato si ne smejo zapirati vrat, pustiti morajo odprte dve možnosti, eno na trasi proti Šmartnemu in možnost čez polje.

 

Odgovor:

V prejšnjem mandatu je bilo podano načelno soglasje prenove mestnega jedra. Pod mestno jedro spadajo tudi stranske ulice, ne samo Glavni trg. Organizirali so razširjen sestanek s predsedniki četrtnih skupnosti ravno na to tematiko ali bi bilo bolj smiselno urediti Glavni trg ali stranske ulice. Sredstva so namenjena in jih je možno črpati za oboje, časovno se tudi vse izide. Smo pa slišali na zadnji javni tribuni, da vsaj deležniki v mestnem jedru tisti rešitvi, ki sicer takrat ni bila predstavljena, niso bili najbolj naklonjeni. Ravno iz tega vidika iščejo druge rešitve, ki jih bodo tudi prikazali.  Tu ne bo šlo samo za asfaltno preplastitev, ampak za lepo parterno ureditev teh ulic, da jim bodo v ponos. Absolutno bodo predstavili obe rešitvi, tako mestnega jedra kot stranskih ulic in se bodo odločali kateri DIIP bodo sprejeli in oddali. Seveda je pa želja mestne občine ravno ta, da si vzamejo čas za mestno jedro in v tej novi finančni perspektivi, ki prihaja, obnovijo Glavni trg in gredo v prenovo preko javnega razpisa. Zbrali bi več predlogov, predebatirali z občinskim svetom in z vsemi občankami in občani, najemniki in lastniki lokalov, stanovalci in skupaj pripravili en dober predlog.

Škoda je, glede na to, da je bilo vse zmenjeno v zvezi z južno obvoznico in če je bila trasa potrjena, da ni občina v prejšnjem sestavu pridobila soglasje za to traso. To isto traso, ki je bila predlagana še iz prejšnjega mandata, so dali naprej na DARS v mesecu januarju. Ampak ta trasa je bila s strani DARS-a zavrnjena. Tri mesece so čakali, dvakrat so se dobili tam, poskušali, da gredo s to traso po obronkih Dobrave, ampak je bila zavrnjena. Mestna občina ni tista, ki lahko reče katera je prava trasa in kateri priključek je pravi. Tudi trasa južne obvoznice še ni določena in se bodo o njej pogovarjali na sestanku 27. aprila 2019. Še nekaj se morajo zavedati, ali hočejo južno obvoznico, ki bo v pravem pomenu besede tudi za Slovenjgradčane, ali hočejo tranzitno cesto, ki bo peljala Mežiško dolino mimo Slovenj Gradca. Seveda je ena od možnosti preko tega polja, gre za hektar in pol kmetijskih zemljišč, ki bi jih ta trasa vzela, kar pa tudi je možnost, da se nadomestijo drugje. Škoda, da  trasa ni bila sprejeta v zadnjem OPN, ampak je bila celo zbrisana. Če bi imeli s strani DARS-a pozitivno mnenje in potrjeno v OPN bi bilo veliko lažje.  Tako pa morajo narediti vse, da dobijo soglasje s strani DARS-a in da začnejo postopek umeščanja te trase v prostor. Tu je še veliko deležnikov, ki bodo morali dati soglasja in enostavno nimajo časa, da bi vztrajali na trasi, ki so jo dobili zavrnjeno s strani strokovnih podlag. Narediti morajo vse, da pridejo do južne obvoznice, zaradi tega, da razbremenijo strnjena naselja kot je Podgorje in Celjska cesta, ker bo drugače res kaos. Če ima kdo tu drugačno mnenje, da bi se kakorkoli postavil tudi z imenom in priimkom, da ne nadaljujejo s tem, da izgubijo možnost tretje razvojne osi, da izgubijo finančna sredstva v višini 2,4 mio, potem naj zdaj to tudi javno pove.

 

 

Vprašanje:

- Jani Potočnik se je spraševal ali želijo obvoznico ali želijo nekaj drugega, prijazno cesto Slovenjgradčanom. Ta obvoznica je nujno potrebna za celo Koroško in tisti, ki se bodo želeli v Slovenj Gradcu ustaviti, bodo v Starem trgu na krožišču zavili v mesto. Ni se treba peljati na šmarško polje. Povedal je še, zakaj niso rešili tega problema že v prejšnjem sklicu, ker je DARS postavljal pogoje in jih peljal žejne čez vodo. Skratka dovolj trdi pogajalci so bili, ampak je zmanjkalo časa. Trd pogajalec moraš biti do konca in menil je, da ne more DARS diktirati mestni občini okoljske politike.

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da se načeloma strinja s predhodnikom in ni prav, da jim kdorkoli diktira stvari. Nadalje pa je dejal, da ni bilo tako kot se zdaj polaga v usta. Južna obvoznica kot varianta je imela podporo in bivši župan ga je povabil kot predstavnika ČS Polje pod nujno na sestanek 10. julija 2018. Nujno odločanje ali pa razpravljanje o variantah južne obvoznice. Seveda so rekli, da dajejo podporo izbrani varianti, ki je tekla od križišča pa v smer Mislinjske Dobrave, s pojasnilom, da imajo zagotovilo, da se bo tam lahko priključila na hitro cesto. Nikoli občinski svet ni potrdil in izbral izbrane variante,  je pa dal podporo in zeleno luč, ker ni bilo vprašanje ali se strinjate in jo spremite, pač pa je bilo vprašanje bivšega župana ali mi date podporo, da se pogajam za to varianto. To je bila ves čas debata in si lahko pogledajo zapisnike sej občinskega sveta. Tudi vprašanje svetu ČS Polje je bilo takšno ali me podpirate da se le lahko tudi na vas referiram, smo rekli, lahko se tudi na nas sklicuješ. Nikoli ni bil sprejet sklep, da občinski svet potrjuje to varianto, nikoli ni bil sprejet sklep o umeščanju južne obvoznice na našem območju, ker tako daleč niso bili. V že sprejetem prostorskem načrtu je idejno bila zarisana varianta, pri kateri so bili svetniki pred sprejemom OPN, ki zdaj velja, samo obveščeni, da ni bila sprejeta kot predlog. Nič niso debatirali o njej. Seznanjeni so bili, da je bila zavrnjena kot možnost, tako, da morajo biti realni pri tem ko govorijo kaj je bilo v zgodovini. Enaka slika je bila pa pri mestnem jedru, nikoli ni bil zapisan in sprejet sklep, mestni svet sprejme to varianto in jo morajo narediti. Enako je bila predstavljena kako bi to zgledalo in so bili sproti seznanjeni kam bi naj ta projekt šel, nikoli pa niso o njem glasovali in ga sprejeli.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jani Potočnik se je strinjal s predhodnikom glede prenove mestnega jedra, nikoli niso sprejeli kakršnega koli sklepa, bili so seznanjeni s potekom dogodkov.

Glede južne obvoznice pa je prebral sklep, ki ga je sprejel občinski svet na seji 4. julija 2018:

»Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec ne spreminja odločitve o izbiri variantne rešitve trase južne obvoznice. Trasa  J1, ki se priključuje na tretjo os med pokritim vkopom Homec in počivališčem Podgorje,  je bila izbrana na podlagi izdelanih strokovnih podlag ( Prometna študija, PNZ 2013, Študija variant JO, ZUM 2014). Opredeljena je v strateškem delu OPN,  ki je bil sprejet na podlagi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, tudi DARS in MzI. ».

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da je v strateškem dokumentu bilo tako napisano, vendar strateški dokument ni dobil veljave v takem besedilu. Enako je bilo zapisano tako, da je lahko župan s tem pojasnilom hodil na pogajanja, na pogovore v Ljubljano. Na koncu niso glasovali in niso sprejeli  te variante.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar se je pridružil glede z izgradnjo garažne hiše na lokaciji v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ta pobuda ima svoj smisel. To temo so zelo natančno in temeljito predelali okrog izgradnje garažne hiše, skupaj s svetom bolnišnice in tudi z občinskim svetom. Prišli so do skupnega stališča, da se ta garažna hiša na tej lokaciji lahko zgradi. Ampak v neposrednih razgovorih z ministrstvom za zdravje, ki mora dati soglasje tej izgradnji kot lastnik zemljišča na tej lokaciji, se je zaustavilo z razlogom da ne bodo podpirali javno zasebnega partnerstva. V tej igri so res imeli zasebnega partnerja, ki bi bil investitor. Ampak ko so jih oni seznanili, da to ni mogoč, je sam v teh neposrednih razgovorih kot predsednik sveta in kot zastopnik občinskega sveta v Ljubljani omenjal možnost, da se pa vendarle dogovorili z Komunalo, so rekli to je pa mogoče in ta verzija še danes velja. Na zadnji seji sveta splošne bolnišnice je slišal za verzijo, ki jo je direktor navrgel, da je tudi bolnišnica zainteresirana v tem današnjem času, za tako iz izgradnjo in ta pobuda, ki jo je župan akceptiral ima svoj smisel in predlagal je, da jo podprejo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal  kako je z monitoringom glede hmelja, ali se ta projekt nadaljuje, ali se bodo izvedle meritve.

 

- Nadalje je dejal, da je v celostni prometni strategiji zapisano, da bo ARSO v okviru projekta izvedel meritve oz. izdelal monitoring PM delcev za občino. Že na prejšnji seji je vprašal o načrtu za zagotavljanje kakovosti zraka in dobil odgovor, da niso s strani države prava občina, da bi lahko to naredili. Vseeno je menil, da nek načrt o zagotavljanju kakovosti zraka kljub temu, da v državnem načrtu nismo upravičeni, lahko realizirajo v neki obliki in na tak način omejijo rabo fitofarmacevtskih sredstev na tistem območju, kjer so dejansko stanovanjske hiše.

Odgovor:

Finančna sredstva za monitoring so rezervirana in bo tudi izveden. Na ARSO smo postavili vprašanje kdo ga izvaja in kdo je plačnik, vendar odgovora še nismo prejeli. ARSO je naše vprašanje posredoval na Ministrstvo za okolje, ki so menda ustrezen sogovornik. Njihov odgovor še čakamo.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da so na Četrtni skupnosti Štibuh obravnavali spodjedanje Suhodolnice in dobili so odgovor, da Komunala ni zato pristojna. Vprašal je ali je  občina upravljalca te Suhodolnice obvestila o tem in kdaj bo pristopil k sanaciji.

Odgovor:

Pobuda je predana vodarjem in zagotovili so, da bodo pristopili k reševanje tega problema.

Vprašanje:

-  Simon Smolak je še omenil ureditev mestnega jedra in opozoril, da se upošteva trajnostna mobilnost. Razmisliti morajo tudi o namestitvi polnilcev za električna kolesa, nadalje o izposoji koles, kot je to možno v večjih občinah.

Odgovor:
Objavljeno:2019-05-09T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

4. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je omenil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev semaforskega sistema na križišču v Starem trgu pri trgovini Zadruga. Dobil je odgovor, vendar z njim ni zadovoljen. Podoben odgovor je dobil že pred leti in sicer, da so to križišče uredili že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Če želijo na stranskih smereh postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek Mestne občine Slovenj Gradec in ocenjujejo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 €. Dejal je, da je o tem sam že seznanjen. Še enkrat daje pobudo, da strokovne službe ponovno pri pristojnih organih sprožijo vse postopke, da se to križišče ustrezno uredi. Naključje je, da tu ni prometnih nesreč in žrtev. To pa zaradi tega, ker starši otroke peljejo v šolo in nazaj, se izogibajo temu križišču in hodijo po nemogočih robovih. Še enkrat poudarja, da je to »butalsko križišče«.

Odgovor:

Pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo smo ponovno preverili dejstvo ali je sprememba prometnega režima z dopolnitvijo semaforizacije na stranskih smereh strošek občine, kar so nam potrdili, ker gre za semaforizirano križišče v naselju. Mestna občina Slovenj Gradec bo v letošnjem letu naročil projektno dokumentacijo za dopolnitev semaforizacije na stranskih smereh.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da so na Celjski cesti v zadnjem času neki incidenti in tudi prometne nesreče. Nedolgo nazaj so ponovno povozili pešca na prehodu za pešce pri samopostrežni TUŠ in ima tudi informacije o tem koliko pešcev se je pa temu izognilo po sreči. Zato daje pobudo, da strokovne službe pobudo za preureditev tega prehoda za pešce posredujejo pristojnim organom. O tem so se pogovarjali tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. To, da so omenjen prehod pobarvali z modro barvo, ni prava rešitev. Potreben bi bil podhod ali nadhod oziroma ta prehod vsaj dvigniti, da bo kot fizična ovira. Dejal je, da pričakuje odgovor o začetku aktivnosti za preureditev tega prehoda.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- Boris Raj  je nadalje vprašal kaj bo z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole, ko bodo pričeli z gradnjo bazena. Interes šole je, da se ta ohrani, vendar ga morajo prestaviti na drugo ustrezno lokacijo, ki bo dostopna dejavnosti in aktivnosti šole v okviru čebelarskih in drugih naravoslovnih krožkov. Vprašal je kdaj in kam bodo to prestavili.

Odgovor:

Čebelarski učni center se bo za čas gradnje prestavil na primerno lokacijo, katero bomo skupaj določili z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Boris Raj je še omenil, da imajo v ČS Polje kar precej zelenih površin, ki so precej onesnažene, še zlasti po zimskem obdobju. Zdaj je začelo zeleneti in vključno z igriščem, bi jih bilo nujno potrebno očistiti. Po možnosti vse zelene površine v tem strnjenem naselju, ker se otroci igrajo. 

Odgovor:

Po zimskem obdobju pristopimo k urejevanju - čiščenju zelenic za letno vzdrževanje. V tednu seje občinskega sveta smo tudi na teh površinah pričeli z deli.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je podprl pobudo Borisa Raja glede ureditve križišča v Starem trgu pri trgovini Zadruga.

Odgovor:
Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik se je strinjal, da je potrebno drugače urediti tudi prehod za pešce pri Tušu na Celjski cesti in predlagal, da se le ta dvigne in uredi nadnivojski prehod. Ta ukrep bi vsaj začasno bistveno povečal varnost udeležencev v cestnem prometu.

Odgovor:

Grbin ali ploščadi na cestah I. reda ni dovoljeno postavljati, bo pa Mestna občina Slovenj Gradec pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil, da je  pri Prvi osnovni šoli oziroma pri Tretji osnovni šoli bilo v teh obdobjih že izpostavljeno nujno potrebno obračališče. Kjer so mladi vsakodnevni udeleženci v cestnem prometu, je na kritičnih točkah potrebno narediti korak naprej.

Odgovor:

Prometno zagato pri Prvi osnovni šoli bomo poskušali rešiti do meseca septembra in sicer na način, da bodo uredili dodatna parkirna mesta in drugačen režim parkiranja, ker tako učitelji, kot dijaki srednje šole ter obiskovalci nimajo zadosti parkirnih prostorov. 

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil projekt izgradnje pri Toplarni. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se o tem  pogovarjali, saj med ljudmi, ki živijo na tem območju, prihaja do vprašanj glede prometne ureditve ob izgradnji nove kotlarne na biomaso, saj se bojijo povečanega tovornega prometa. Predlagal je, da pripravijo analizo prometne ureditve na tem območju.

Odgovor:

Na mestni občini je ta problematika poznana in je tudi res otežkočen dostop tovornih vozil z ene in z druge strani. Zato je tu edina rešitev čim prejšnja izgradnja južne obvoznice.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v SGlasniku zasledil informacijo, da je župan ustanovil strokovno skupino za ohranitev zelenih kmetijskih površin. Zanima ga kakšni so cilji ter kompetence te skupine in kakšne strokovne reference so potrebne, da si član te skupine.

Odgovor:

Strokovna komisija za ohranitev zelenih kmetijskih površin ni uperjena proti širitvi hmeljišč. Je komisija, ki želi ohraniti kmetijska zemljišča in spodbuditi kmetovalce k ekološkemu kmetovanju na določenih območjih. V tej komisiji je predstavnik kmetov, občinski svetnik, zaposlen na občinski upravi, razvijalci prostora in pa tudi pospeševalci kmetijstva s pospeševalne službe. Na področju kmetijstva želimo narediti korak naprej, da bodo tudi kmetje v Mestni občini Slovenj Gradec začeli razmišljati o ekološki predelavi in bi za to pridobili tudi sofinanciranje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je nadalje vprašal zakaj so ustavili dražbo za zemljišče pri starem MKC in kaj se zdaj tam dogaja. Glede na to, da je za dražbe občinski svet sprejel sklepe, je vprašal ali so ti sklepi razveljavljeni.

Odgovor:

Dražba pri starem MKC je bila ustavljena, ker je bil onemogočen normalen dostop do parcele, ki je bila predmet prodaje. Dražbo so ustavili za to, da so z investitorjem dosegli konsenz in nemoten dostop do tega zemljišča. Odločajo se še kakšna bo strategija gradnje stanovanj, nato pa bo o nadaljnjem postopku o tem seznanjen občinski svet.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina plačala študijo o prenovi mestnega jedra in slišal je, da so jo predstavili četrtnim in vaškim skupnostim. Predlagal je, da se le ta predstavi tudi svetnikom in pa mogoče širši javnosti.

Odgovor:

Občinskemu svetu lahko predstavimo omenjeno študijo. Odločili smo se, da na rok v mesecu maju še ne prijavljamo obnove mestnega jedra. Drugi poziv bo v mesecu septembru pod popolnoma enakimi pogoji. Imenovali bomo komisijo, ki bo proučila prenovo mestnega jedra. Na predstavitev so bili povabljeni predsedniki četrtnih skupnosti, ki bodo o vsebini prijave še dorekli. Do takrat bodo izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal kakšne so aktivnosti občine glede razraščanja novih hmeljišč. V kratkem času je v letu 2019 nastalo nekaj novih hmeljišč. Vprašal je ali Civoz še deluje oziroma se je razpustil. 

Odgovor:

Župan je že opravil razgovore s predstavniki Civoz-a in le ti so posredovali njihove potrebe, želje in pa predloge. Na sestanek je poklical tudi tri hmeljarje, ki so trenutno s svojo lokacijo zemljišč najbolj aktualni in imajo hmeljišča v neposredni bližini S8 in v neposredni bližini vrtca v Šmartnem. Na žalost se ta dva, ki imata hmeljišča na območju S8 sestanka nista udeležila. S lastnikom nasada pri OŠ Šmartno pa so doseli konsenz, da bo obveščal šolo, vrtec in javnost o škropljenju in ravnanju s tem hmeljiščem. Župan bo v kratkem poklical na sestanek vse hmeljarje. Na mestni občini niso nasprotni širjenju hmeljišč, so pa nasprotni in bodo naredili vse, da nova hmeljišča v strnjenih naseljih in predvsem ob šolah ne bi nastajala. Strokovna služba že pelje določene aktivnosti in tu so postopki malenkost bolj dolgotrajni in ne morejo to narediti čez noč. Izrazil je upanje, da bodo hmeljarji temu tudi prisluhnili in se dejavnost ne bo širila v neposredni bližini strnjenih naselij. Tudi menjava zemljišč ne bi bila napačna odločitev, v kolikor se že odločijo za tovrstno širitev in tega ne bi smeli širiti tam, kjer dejansko to ne paše, pa naj si bo to iz zdravstvenih razlogov oziroma tudi iz krajinskega vidika.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v županovi razpravi zasledil, da je DARS poslal odgovor na vprašanje mestne občine ali je možna opustitev izgradnje priključka Podgorje. Sam ga je temeljito prebral in nikjer decidirano ne piše, da opustitev izgradnje tega priključka ni možna. DARS samo navaja o čem govori uredba, DPN in tudi razloge zaradi česar je bil le ta načrtovan. Vsi ti razlogi so po vseh teh letih že malo zastareli. Glavni razlog je, da občina načrtuje na tem območju neke gospodarske dejavnosti. Vsi vedo, da gospodarskih dejavnosti tam ne bo, vsaj ne tako megalomanske, kot so bile zamišljene. Mogoče v nekem manjšem obsegu in neke druge vsebine. Zatorej ta razlog dostopa iz hitre ceste s tem priključkom je pravzaprav nerelevanten.  Le ta se navezuje na krajane Mislinje, pa vsi vedo, da je od Mislinje do Šmartna 9 km, iz Mislinje do Šmiklavža je 11 km. To ne vzdrži. Govoriti, da če se bodo razburjali, bodo ob tretjo razvojno os, je čista neumnost. To je približno tako, ko dobiš načrt za hišo, pa imaš po projektu tri vhode in se odločiš, da boš imel dva dovolj, pač enega ne narediš. Tudi tu projektiranje še ni zaključeno. Projektiranje je v polnem teku in ni potrebno, da se sprojektira ta izvoz ali pa se naj sprojektira fazno oz. se zgradi fazno. Če bodo hkrati začelo delati, bo kaos v Podgorju in popolnoma razume krajane, da se temu upirajo. Mestna občina Slovenj Gradec je prva dobila umestitev DPN, ker seveda ni komplicirala in je dosegla neke optimizacije, nikoli pa ni komplicirala tako kot na drugih odsekih. Tisti, ki pač vztraja, dobi boljše rešitve.

Odgovor:

Postopki o začetku gradnje tretje razvoje osi so tik pred tem, da se začne gradnja na tem območju. Sprašujemo se zakaj ni že prejšnje vodstvo ukrepalo, glede na to, da je bil takrat razgrnjen DPN in ob tej javni razgrnitvi naredilo vse, da bi se ta priključek Podgorje ukinil. Takrat s strani občine ni bilo podane nobene pobude, bila je pa podana pobuda s strani krajanov Podgorja in je bila že takrat kot neustrezna zavržena. Seveda zdaj tik pred gradnjo razpravljati o tem, je malenkost težavno. Na mestni občini nismo nasprotni, da bi se priključek v Podgorju ukinil, pa tudi razumemo krajane Podgorja za neko skrb, vendar pa so prejeli od državne sekretarke ministrstva, članov uprave Darsa in tudi od Direkcije za ceste, da v tej fazi enostavno priključka ni več možno ukiniti. Oziroma ga je možno samo s spremembo DPN, kar pa vedo, da jim zamakne gradnjo vsaj za 10 let. Mestna občina apelira na strpnost krajanov Podgorja in naredili bodo vse, da bo Podgorje od države pridobilo največ, kar se da pridobiti. To je pločnik, obnovo sedanjih cest, pa še mogoče kaj drugega. Strokovne službe mestne občine bomo naredile vse, da sočasno pride do gradnje južne obvoznice, da ne bo šel ves promet iz Mežiške doline skozi Podgorje ali pa po Celjski cesti.   

Vprašanje:

- Janez Potočnik  je dejal, da prejšnje vodstvo ali občinski svet tega ni naredil, ker so takrat veljali drugi argumenti za ta izvoz. To je izgradnja term. Dejal je še, da ne verjame, da se v primeru ukinitve izgradnje tega priključka začetke gradnje podaljša za 10 let. Menil je, da se pač za izgradnjo ne bo izdalo gradbeno dovoljenje.

Odgovor:

Projekt term je še vedno aktualen, mogoče čez nekaj let. Naselje Podgorje se tudi širi in s tem se povečuje promet. Ta priključek je bil argumentiran tudi za to, ker je Tretja razvojna os nerentabilna in ni stroškovno upravičena. Tudi zaradi tega je toliko več priključkov, da  spravijo ves lokalni promet na tretjo razvojno os. Postopek za spremembo DPN zagotovo traja več let.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Šmartna pri Slovenj Gradcu zanima, kdaj se bo pričela gradnja krožišča v Šmartnem. Nazadnje je bilo obljubljeno, da se gradnja pričela v začetku letošnje gradbene sezone, ki pa se je dejansko že začela. Polega tega pa prebivalce naselja Nadhomec zanima kako je s priključkom na to krožišče, o katerem je nazadnje tekla polemika o tem ali ga sploh graditi ali ne. Po projektu je bila namreč predstavljena možna rešitev, da bi se prebivalcem Nadhomca v prvi fazi omogočilo zgolj zavijanje v desno proti Mislinji, kar pa je zanje nesprejemljivo in neživljenjsko. V zvezi s tem je treba povedati, da izkušnje kažejo, da se navadno po zaključku prve faze takšnih projektov v drugih fazi le redko izvedejo. Prebivalci Nadhomca torej pričakujejo odgovor v zvezi z načrtovanjem kraka za Nadhomec, na kakšen način in kdaj se pričakuje izvedba tega kraka, če ne že ob prvi fazi gradnje tega krožišča in kaj iz tega vidika se dogaja s Štrucevo hišo, ki naj bi se v ta namen odkupila.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa  zemljišč. Kot je bilo že povedano, je 1. aprila 2019, sestanek na Direkciji za ceste, kjer nas bodo seznanili kako daleč je izgradnja krožišče Šmartno. Za nadvoz Nadhomec je bil res načrtovan polovični priključek, torej izvoz iz Velenja proti Šmartnemu in pa priključek na krožišče Šmartno in pa uvoz proti Velenju s strani Mežiške doline. Na tak način je bila podana tudi ta pobuda na DARS. Krožišče pri Zlatoperju je že znotraj DPN, kjer se tudi zaključuje, kjer pa bo začasni dvojni uvoz na to trejo razvojno os. S tretjo fazo DPN gradnje tretje razvojne osi, pa pride še eno krožišče, ki pa bo pri Zlatoperju na drugi strani proti veterinarski postaji in bo uvozno krožišče iz druge strani.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je nadalje vprašal zakaj se zmanjšujejo finančna sredstva za obnovo Tretje OŠ, kjer je bila obljubljena celovita obnova oz. adaptacija. Šola je namreč v katastrofalnem stanju.

Odgovor:

V letu 2019 bodo izdelali idejno študijo prenove Tretje osnovne šole. Šola je absolutno prioritetna za rekonstrukcijo, vendar v letošnjem proračunu ni na razpolago dovolj finančnih sredstev. Letošnje leto bodo proučili ali gredo v novogradnjo ali v rekonstrukcijo, da bodo lahko v naslednjem proračunu zagotovili finančna sredstva.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj je s protiprašnimi zaščitami, zakaj je načrtovanih sredstev manj kot preteklo leto, kljub obljubam, da se bodo v prihodnosti financirala v celoti.

Odgovor:

Finančna sredstva za protiprašne zaščite niso načrtovana zaradi tega, ker moramo sprejeti oz. spremeniti pravilnik o sofinanciranju. Ko bodo potrjene spremembe pravilnika, bomo dodatna finančna sredstva zagotovili z rebalansom. Če bo s strani občinskega sveta potrjeno 100 % sofinanciranje, bo temu sledil tudi občinski proračun.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil cesto Škof Anželak in vprašal kdaj je načrtovana rekonstrukcija te ceste. Lansko leto je bilo namreč  obljubljeno, da bi se naj to zgodilo letos.

Odgovor:

Cesta Škof Anželak in cesta Arne sta v prvi fazi bili zaključeni. Za cesto Škof Anželak so načrtovana finančna sredstva okrog 120. tisoč, vendar so še težave z zemljišči. V programu VS Gradišče je evidentirana in to sta dve cesti, ki jih bodo morali prioritetno zaključiti.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil krožišče Šmartno. V ponedeljek so lahko v Koroških novicah prebrali, da bi se naj krožišče začelo graditi meseca junija tega leta. Takšnih obljub so v Šmartnem že navajeni in tudi vedo, da poteka odkup zemljišč. Vprašal je kaj sledi, če se z krajani za odkup zemljišča ne bodo mogli dogovoriti. Vprašal je ali se lahko z deli prične ali vse obstoji in pade v vodo. Drugo vprašanje pa je peti krak. Lani so imeli predstavitev v Gasilskem domu Šmartno in peti krak je tisti, ki povzroča rušitev Štruceve hiše. Zaenkrat naj bi gradili štiri krake. Peti krak je naveza na hitro cesto. Imeli so tudi problem, da bi se naj krajani Nadhomca najprej za izvoz obrnili proti Velenju in se potem obrnili proti Slovenj Gradcu, pa so jim pristojni v gasilskem domu obljubili, da bo ta rešitev narejena že pri sami izgradnji štirih krakov in teh problemov naj ne bi imeli. Najbolj pomembno pa je vprašanje kdo dela na tem projektu, kdo ga spremlja in če se direkcija z lastniki zemljišč ne bo dogovorila, kaj bopotem.

Odgovor:

To je tematika o kateri bodo na sestanku 1. aprila 2019 konkretneje govorili. V kolikor z lastniki zemljišč ne bodo dosegli dogovora, je še možnost razlastitve. Upamo, da bo država našla konsenz z lastniki in se tudi uspela dogovoriti o ceni in o odkupu. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi v zvezi z odkupom na terenu bili kakšni problemi.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da je na prejšnji seji podal pobudo glede reševanja hudournika pod gradom v Starem trgu in dobil odgovor, da za to ni Komunala pristojna. Sam to ve in pričakoval je, da bodo občinske službe podale vprašanje na pravi naslov in prosi, da do naslednje seje dobi odgovor, da lahko zainteresiranim pove kako bodo reševali ta hudournik.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se je oglasil predstavnik VGP Drava in pogovarjali so se o namerah in vlaganjih v to vodno infrastrukturo. V letošnjem letu imajo v načrtu regualcijo potoka v Janini, regulacijo nekaterih delov  Selčnice in pa vzdrževalno pot Podgorje. Predstavili smo jim tudi ta problem omenjenega hudournika in predstavnik VGP Drava je dejal, da je za ureditev le tega v večjem delu pristojna mestna občina. Dogovorili so se, da v naslednjih dneh na terenu pogledajo to problematiko in dorečejo kaj bo uredila mestna občina in kaj VGP   Drava.

Vprašanje:

- Peter Cesar je nadalje omenil, da občinski svet večkrat sprejema oz. sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Nekateri predstavniki vaških skupnosti menijo, da bi morali imeti pristojnost odločanja o tem. Vse parcele javnega dobrega, ki niso več v funkciji nekih aktivnih cest, so pomembne kot pešpoti in druge poti, zato bi mogoče res dali pristojnost, da vaške skupnosti glede izvzema razpravljajo o tem izvzemu iz javnega dobra in o prodaji nekaterih parcel.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Strokovne službe bodo podale odgovor glede pristojnosti vaških skupnosti glede izvzema iz javnega dobra, zagotovo pa ni nič narobe, če so vaške skupnosti s temi postopki seznanjene.

 

Odgovor:

Pristojnost odločanja o izvzemu oziroma ukinitvi statusa javnega dobra ima, v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), le občinski svet. Zakon za postopek prenehanja statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena napotuje na smiselno uporabo določbe 245. člena ZUrep-2 (postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra). Na podlagi navedenega se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičnini izbriše z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta, po uradni dolžnosti, izda občinska uprava. Občinski svet izda sklep na zahtevo, ki jo lahko vloži župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta zemljišča, objekta oziroma njegovega dela izgubi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano, in izpis iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali katastra gospodarske javne infrastrukture. Status grajenega javnega dobra preneha, če je zemljišče, objekt oziroma njegov del v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba. Enako lahko preneha tudi, če se uredi zemljišče ali zgradi drug objekt z enakim namenom splošne rabe, zaradi česar se status na prvotnem lahko odvzame. V večini primerov, ki jih obravnava občinski svet gre za opuščene trase lokalnih cest, ki so zaradi izgradnje nove cestne infrastrukture z enakim ali celo boljšim namenom splošne rabe, izgubile pomen oziroma funkcijo javnega dobra oziroma so te trase nekdanjih cest že opuščene do takšne mere, da jih ni mogoče več obnoviti (zaraščene trase). Na podlagi navedenega tako podajamo odgovor, da vaške skupnosti nimajo pristojnosti odločati v postopkih pridobitve/prenehanja statusa grajenega javnega dobra, saj zakon jasno in nedvoumno to pristojnost daje le občinskemu svetu. Tako vaške skupnosti kot vsi ostali občani pa so o posamezni dodelitvi oziroma prenehanju javnega dobra na posameznih nepremičninah seznanjeni z javno objavo ugotovitvene odločbe na oglasni deski občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil cesto Škof Anželak in se strinjal, da ta odcep čim prej rešijo in tudi ta zaselek oz. te stanovanjske hiše, ki jih ni tako malo na tem odcepu, za zemljišče dobijo dostojno ceno in naj se poravna dolg iz preteklosti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da se OPN dopolni oz. spremeni v delu, kjer opredeljuje število parkirnih mest na stanovanje. Po elektronski pošti je priložil tudi dva primera in predlagal, da zadolžijo občinsko upravo, da pripravi analizo parkirnim mest. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je v fazi izdelave osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta SDOPN-1 povečala zahtevo po zagotovitvi števila parkirišč  v posameznih enotah EUP-ja. Tako smo v osnutku SD OPN, ki je že pripravljen, pri eno in dvo stanovanjskih objektih  namesto prej enega, sedaj podali zahtevo po zagotoviti 1,5 PM na stanovanjsko enoto (kar znese 1,5 PM pri eno stanovanjski hiši in 3 PM pri dvostanovanjski hiši). Tudi pri tri in več stanovanjskih hišah smo povečali število PM na stanovanjsko enoto. Tudi tam je v osnutku SD OPN predlagano 1,5 PM na stanovanjsko enoto. Dopolnjen osnutek SD odloka OPN bo tudi javno razgrnjen in v sklopu javne razgrnitve bo tudi javna obravnava, katere se lahko udeleži zainteresirana javnost. V času javne razgrnitve bo možno podati tudi pripombe in predloge, ki se bodo proučile in se bo do njih zavzelo stališče.

Na področju prometa, kot tudi mirujočega prometa ima Mestna občina Slovenj Gradec izdelanih kar nekaj študij in analiz. Zadnje so bile izdelane v okviru izdelave Celostne prometne strategije, ki se je izdelovala leta 2016 in 2017 (vmesno poročilo II. Faza, dostopno na internetni strani MOSG), pri čemer se je izvedla tudi študija po namembnosti potovanj in prometnih sredstvih (modal split).

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu in povedal, da je videl lepo rešitev v Grosupljem,  kar se tiče umirjenega prometa. Tam imajo radar, ki pokaže hitrost in ko nekdo prekorači hitrost, dobi rdečo luč na semaforju in mora zavirati. Ko se ljudje navadijo na to,  ne vozijo prehitro.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil promet do Kotlarne in edina rešitev je južna obvoznica. Sam je pisno zaprosil in dobil odgovor od direktorja Komunale. V analizi ni bila obdelana selitev kotlovnice. Če delajo novo kotlarno na lesno biomaso, praktično od stare nič ne ostane, ampak se čisto nova dogradi zraven. V razmislek je predlagal, da bi to kotlarno zgradili v obrtni coni na Ozarah.

Odgovor:

Glede kotlarne je načrtovana rešitev na obstoječi lokaciji in rešitev za dostop je južna obvoznica.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil prenovo mestnega jedra in menil, da je zagotovo največji problem parkiranje. Zato je treba parkirišča načrtovati pravilno, na tak način, da dnevni migranti, ki se vozijo v službo, enostavno v mestnem jedru ne morejo parkirati. Za njih je treba urediti  parkirišče zunaj mestnega jedra. Potem imajo stanovalce in obiskovalce mestnega jedra, ki pa si želijo parkirati v mestnem jedru.

Odgovor:

Glede parkirnih mest bomo naredili analizo. Strinjamo se s pobudo, da je treba je urediti parkirni režim in pa parkirne prostore v mestnem jedru. Tudi na tem aktivno delamo.

Vprašanje:

- Zdravko  Dornik je predlagal, da se od Levovnikove hiše proti Glasbeni šoli omeji promet in sicer z dvižno zapornico. Dostop bi omogočili samo stanovalcem, zaposlenim na banki in tistim, ki imajo parkirna mesta, da pridejo do tja. Vsi ostali lahko uporabljajo parkirišče pod Rotenturnom.

Odgovor:

Strinjamo da bi bilo ulico smiselno preurediti na način, da bi bila prijaznejša do pešcev in kolesarjev. Za ulico bi bil najbolj primeren način ureditve v skupni prometni prostor (shared space).

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je mestna pasaža, ki je povezava med Glavnim trgom in občinsko upravo, zelo neugledna, neprimerno vzdrževana. Na to opozarja veliko občanov in zanima jo kako so urejena razmerja soupravljanja, vzdrževanja z lastniki lokalov. Ali bi se dalo ta prehod urediti zanimivejše in poskrbeti za redno čiščenje.

 

Odgovor:

Komunala pasažo čisti iz naslova vzdrževanja javnih površin enkrat tedensko ob vikendih. Strinjajo se s pobudo za intenzivnejše čiščenje pasaže v sodelovanju z lastniki lokalov. Predlagajo, da mestna občina skupaj z vsemi deležniki pristopi k rešitvi za čisto in "prijaznejšo" mestno pasažo.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je vprašala ali bo mestna občina letos sodelovala pri organizaciji srečanja krajanov na Kremžarici za 1. maj.

Odgovor:

1. maja 2019 bo prireditev na Kremžarici in pogovori glede organizacije in prireditve že potekajo.

Vprašanje:

- Urška Štumplf Prevorčič se je dotaknila priključka na Tretjo razvojno os  v Podgorju in predlagala, da bi krajanom Podgorja predstavili predlog izgradnje Tretje razvojne osi. Tako bi pridobili več informacij kdaj se bo začela gradnja, kako bo potekala in podobno, kot je bila izvedena predstavitev ceste za obnovo Podgorje - Slovenj Gradec v kulturnem domu. Krajanom Podgorja bi to bilo  zelo všeč in si tega tudi želijo. Na prejšnji seji občinskega sveta, ki je bila 13. februarja 2019, je gospa Rozalija Lužnik podala informacijo, da je mestna občina prejela odgovor DARS-a ravno na dan seje. Zdaj pa so ugotovili, da je pisni odgovor prišel kasneje in očitno ni bila predana pravna informacija. Vprašala je s kakšnim namenom je bila podana napačna informacija.  V odgovoru DARS-a je eden od razlogov tudi zakaj bi bilo dobro, da je priključek v Podgorju in sicer piše zaradi povečanja varnosti prometa v Podgorju. Vaščani Podgorja menijo, da je potrebno pred začetkom gradnje zagotoviti varnost prometa, varno pot v šolo in varen kolesarski promet. Na to opozarjajo že vrsto let, o tem so obvestili mestno občino, Policijsko postajo in Direkcijo za ceste, vendar lahko reče, da jim še nihče ni prisluhnil. Varna pot v šolo v Podgorju ni zagotovljena. V Podgorju nimajo niti enega prehoda za pešce in vedno dobijo odgovor, da je to državna cesta in se pri gostilni Rogina nič ne more narediti. Če primerjajo s križiščem na  Selah, je prehod za pešce zavarovan z opozorilni znaki, da so otroci na cesti in zmanjšanje hitrosti. Tudi na križišču v Starem trgu pri Zadrugi je semafor in prehod za pešce. Vsaj pred gostilno Rogina bi moral biti prehod za pešce in opozorilni znak otroci na cesti. Šola usmerja vse otroke, ki hodijo peš domov, čez kolovozno pot od Legnarja do Breznikove kapele in tudi tam bi moral biti prehod in trikotnik pozor otroci na cesti. To je najmanj kar se lahko zagotovi, pred izgradnjo nove ceste s pločnikom.

Odgovor:

Vsekakor je možno, da v Podgorju za krajane pripravimo predstavite izgradnje Tretje razvojne ose.  Odgovora DARS-a je bil Rozaliji Lužnik podan po telefonu, drugače pa je bil v podpisu dejansko tri tedne odgovor. Neuradno smo ga potem prejeli po elektronski pošti, uradno je prišel šele danes.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je imela pobudo o spremembi odloka za izračun komunalnega prispevka za gradnjo objektov v občini Slovenj Gradec. Menila je, da je komunalni prispevek previsok, predvsem za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni pod osnovne objekte. Menila je, da bi morali biti posebej kategorizirani, pod posebno točko kmetijski objekti.

Odgovor:

Komunalni prispevek za gradnjo objektov se v Mestni občini Slovenj Gradec obračunava po določbah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. list RS, št. 9/16, 40/16 in 50/18). V prvotno objavljenem odloku v Ur. listu RS, št. 9/16 z dne 12.2.2016 sta bili opredeljeni dve vrsti objektov, in sicer objekti za individualno stanovanjsko gradnjo, za katere je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za obračunsko območje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave 0,1, za vsa ostala obračunska območja ostalih vrst komunalne opreme pa 0,5 ter vse ostale vrste objektov (med njimi seveda tudi kmetijski objekti), za katere pa je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za vsa obračunska območja za vse vrste komunalne opreme 1.

Z zadnjo predlagano spremembo odloka, ki je bila sprejeta na 40. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne 4.7.2018 in objavljena v Ur. listu RS, št. 50/18 z dne 20.7.2018, pa je bil spremenjen ravno drugi odstavek 13. člena, ki je posebej opredelil pojem »nestanovanjske kmetijske stavbe«, za katere se je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) znižal iz prejšnjih 1 na 0,01, kar v praksi pomeni, da se v izračunu komunalnega prispevka pri neto tlorisni površini objekta upošteva namesto celotne površine le 1% površine. Površina parcele za izračun komunalnega prispevka je pa pri vseh vrstah objektov enaka. Natančnejši primeri izračunov komunalnega prispevka za kmetijske objekte so bili podani tudi Odboru za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da je imela mestna občina pred kratkim objavljen javni razpis za prosto delovno mesto urbanista in tik preden je ta javni razpis potekel, se je podaljšal. Po neuradnih informacijah, naj bi se v prvem roku že prijavilo nekaj kandidatov, ki naj bi izpolnjevali pogoje. Zdaj pa ljudi zanima zakaj se je ta razpis podaljšal.

Odgovor:

Javni razpis za urbanista so podaljšali predvsem iz širšega spektra naborov. Res je bilo nekaj prijav, vendar podaljšanje ni bilo podano za kogarkoli. Celo so prijavljeni, ki izpolnjujejo pogoje, že bili prijavljeni v prvem roku. Podaljšali smo zato, ker smo želeli čim bolj širok spekter prijavljenih. V kratkem bodo opravili razgovore in se verjetno odločili za enega izmed teh, ki izpolnjujejo pogoje.

Vprašanje:

– Urška Štumpfl Prevorčič je iznesla še pobudo s strani krajanov glede ceste Podgorje – Umek. To cesto naj bi obnavljali takrat, ko bodo obnavljali vodovod. Krajani predlagajo, da ne bi samo preplastili asfalt, ampak bi na nevarnih odsekih pred Umekom razširili cesto.

Odgovor:

Za razširitev te ceste je potreben večji projekt in tak poseg v letošnjem letu ne bo možen glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Se pa strinjamo, da so nekateri odseki res nevarni in bo v prihodnje potrebno razmisliti o rekonstrukciji te ceste.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je opomnil, da so v proračunu potrdili ureditev ceste Slovenj Gradec – Dolič in ta odcep, ki je v Mislinjski Dobravi pri bencinski črpali. Tam pride tudi kanalizacija iz zgornjega dela in vprašal je ali je možno, da bi istočasno uredili vse skupaj.

Odgovor:

V sklopu podboja ceste so se hkrati položile tudi kanalizacijske cevi in jaški.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal če je že kakšen odgovor za probleme VS Legen.

Odgovor:

Za VS Legen še nimamo konkretnih odgovorov.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je povedal, da so občanke in občani od Komunale prejeli obvestila, da bo treba nekatere odpadke odvažati na ekološke otoke in to je spet breme občanov in občank. Vprašal je ali se bo to mogoče poznalo na položnicah oziroma bodo zaradi tega nižje.

Odgovor:

Na Komunali smo uvedli novi režim zbiranja komunalnih odpadkov in sicer iz obstoječega suhi odpadki/mokri odpadki v sistem odpadna komunalna embalaža/ mešani komunalni odpadki, in sicer na način kot ga določa Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS 33/17 in 60/18). Posode za mokre odpadke smo prelepili z nalepkami mešani komunalni odpadki, na posode za suhe odpadke pa smo nalepili nalepke odpadna komunalna embalaža. V Uredbi je tudi predpisano, da se med odpadno komunalno embalažo ne odlaga papir in papirna embalaža, karton in kartonska embalaža, in steklena embalaža, ampak se zbira na ekoloških otokih in zbirnih centrih.

Za podjetje Komunala Slovenj Gradec kot izvajalca zbiranja in odvoza odpadkov, kar se tiče stroškov ne bo sprememb, saj bomo tudi v novem sistemu opravili enako število prevozov in dolžino poti kot doslej, nekoliko se bo povečala pogostost odvoza iz ekoloških otokov.

Bo pa lahko nov način zbiranja odpadkov vplival na predelavo odpadkov; če bodo odpadki na izvoru ločeni skladno s predpisi, bo manj stroškov s predelavo, kar pa bo lahko imelo vpliv tudi na ceno. Predelavo odpadkov izvaja družba KOCEROD d.o.o.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je nadalje predlagal, da se za socialne namene, predvsem za otroke, članice in člani občinskega sveta odrečejo 10 % sejnine.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da z označbami oziroma z napisi opremijo javne spomenike, skulpture po Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Pri tem je izpostavil skulpturo Gandija,  Muhoviča, Valente in še kaj bi lahko oddal. Na to je opozarjal že v prejšnjem mandatu, pa se to ni zgodilo. Naj se to uredi v najkrajšem možnem času, predvsem zaradi tega, ker imajo v mestni občini kar dosti obiskovalcev od drugod. V javnih zavodih zaposlujejo cca 30 do 40 ljudi in te ustanove so v stanju to urediti.

Odgovor:

Na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec je Koroški pokrajinski muzej v letu 2016 pristopil k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. Projekt bo zaključen do konca leta. Predlog označitve javnih spomenikov bi lahko bil nadaljevanje tega projekta. Predlagamo, da tako kot smo celovito pristopili k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, pristopimo, ob sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem tudi pri označitvi javnih spomenikov in skulptur in zadevo celovito obravnavamo in tudi rešimo. Za predlagano pobudo se svetniku Niku R. Kolarj zahvaljujemo in trudili se bomo, da bodo tudi javni spomeniki in skulpture dobili primerne in enotne označbe tako po vsebini kot tudi po obliki.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je omenil,  da se ves čas soočajo z dotrajanimi fasadami na Glavnem trgu. Na začetku vhoda na Glavni trg jih negativno preseneča fasada Rojnikove hiše. Vedo kdo so lastniki, da je pa ta fasada katastrofalna, je v veliko sramoto mesta in seveda tudi ožjega jedra. Še vedno nimajo razrešeno vprašanje zaščite ali obnove Mersijeve hiše. Tudi Pošta je potrebna temeljite obnove fasade, upravnik  nima moči in predlaga, da mestna občina z nekimi podporami pritisne na centralo v Mariboru, da bi prišlo do obnove te fasade, ki je v zelo slabem stanju. Vsak čas bodo doživeli obnovo bivšega hotela Pohorje, ki se bo imenoval Vila Pohorje, v bližini je pa res v zelo slabem stanju Slemenikova hiša. Predlagal je, da strokovne službe najdejo način in se z lastnikom dogovorijo in razrešijo funkcionalnost tega objekta. Ta objekt jim dela veliko sramoto, tako, da prosi, da se še to poskuša razrešiti. Predlagal je še, da se fasada uredi tudi na objektu za brezdomce.

Odgovor:

Strinjamo se, da so nekatere fasade res potrebne obnove in bomo morali pristopiti k reševanju te problematike.

Vprašanje:

- Helena Breznik je prisotne seznanila, da bodo v Podgorju dobili novo hmeljišče in to na območju, kjer so vkopane cevi za vodo, ki priteka iz Suhega dola. Izrazila je skrb, kaj če se karkoli zgodi, kakšno vodo bodo pili v Slovenj Gradcu.

Odgovor:
Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala kdaj se bo odprla cesta na Graško goro. Nato je izrekla pohvalo,  da Komunala zelo dobro vzdržuje cesto Mrzovški grabn, ki služi kot obvoznica na Graško goro.

Odgovor:

O natančnem datumu kdaj bo ponovno odprta cesta na Graško goro na Mestni občini Slovenj Gradec nismo seznanjeni, se bomo pa o tem pozanimali pri pristojnih službah.

Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala je tudi ali res mestna občina od vsakega kubika pripeljanega lesa dobi denar. Če je to res jo zanima, kam se ta denar izteka. Namenjen bi naj bil za ceste.

Odgovor:

Zakon o cestah določa, da lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Ta pristojbina je določena z  uredbo in je na slovenskem nivoju približno 2. mio na razpolago iz tega naslova. To je prihodek občin in Mestna občina Slovenj Gradec je leta 2017 dobila iz tega naslova 51.331,93 eur, v letošnjem proračunu je načrtovanih 50. tisoč eur. Ta denar namensko porabijo za vzdrževanje gozdnih cest, seveda pa k temu dodajo še okrog 200 tisoč eur.

Vprašanje:

- Helena Breznik je povedala, da je v Spodnji vasi Podgorja, to je od Vrbotna do Strmčnika, strnjeno naselje, kjer so hiše trdo ob cesti. Tam živijo predvsem mlade družine in vsaka hiša ima otroke. Po tisti cesti se vozijo večinoma zelo hitro. Opozorjena je bila od teh mladih družin, če je možno, da se naredijo hitrostne ovire.

Odgovor:

Omejitev hitrosti na navedeni cesti je 50 km/h, cesta v naselju, ki spada med nizko prometne ceste. Na navedeni cesti ni zaznanih večjih prometno varnostnih težav. Cesta se uporablja večinoma za lokalni promet stanovalcev v tem okolju. Verjamemo, da se občasno pojavljajo kršitve nespoštovanja upoštevanja hitrosti vozil, zato bi bilo smiselno občasno izvesti nadzor nad spoštovanjem omejitve hitrosti.

Vprašanje:

- Silvo Gros je menil, da v kolikor se bodo odločili, da nekaj denarja od sejnin namenijo za socialne transfere, je potrebno tudi pogledati, da bo le ta namenjen pravim osebam.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da so danes slišali za problematiko Tretje razvojne osi, južne obvoznice, krožišča Šmartno. Glede na to, da so na začetku mandata, morajo imeti etapne cilje in pa generalni cilj. Če bodo v teh mesecih dobro zastavili delo, bodo veliko naredili. Zato je informiranje občanov in medsebojna komunikacija med županom, občinsko upravo in občinskih svetom, osnova za zaupanje. Zaupanje morajo ustvariti pri občanih, da jim bodo zaupali, da bodo tisto kar sklenejo, tudi realizirali. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

- Franjo Murko je omenil, da ob obnovi Tretje osnovne šole ne smejo pozabiti na Park miru, ki je ob Tretji osnovni šoli. Park miru je dragocenost mesta Slovenj Gradec, za katerega marsikdo ne ve, da obstaja. V tem parku je tudi kip Meštroviča, hrvaškega kiparja, edini v Sloveniji. Daje apel županu, da si pristojne službe ta park ogledajo in ga primerno vzdržujejo.

Odgovor:

V teku je ustanavljanje Hortikulturne komisije, ki bo skrbela za primerno vzdrževanje vseh občinskih parkov.

Vprašanje:

- Boris Raj je repliciral svetniku Janezu Potočniku, ki je omenjal Civoz in njega kot člana Civoza. Zelo ga veseli in ga je pozitivno presenetil, da ga tako skrbi ali Civoz še živi. Vendar ni izkoristil možnosti, da bi ga kdaj poklical in to vprašal. Udeležil se je pa prvega ustanovnega sestanka Civoz, vendar ni želel podpisati prisotne izjave. Nadalje je dejal, da Civoz ali njegovi podporniki nikoli niso delili kakšnih letakov v okviru predvolilne kampanje, kjer so menda bile celo narisane mrtvaške glave. Trdno je prepričan, da jih ni delil Civoz. Civoz še živi, tisti, ki jih podpirajo, imajo z njimi zelo pozitivno komunikacijo tako občanke in občani kot župan in strokovne službe, predstavniki državnih institucij, ministrstev in ostalih, zelo dobro vedo, da delajo. Zelo je zadovoljen, da je vodstvo mestne občine v zelo dobri komunikaciji z civilno iniciativo, ki ni sovražnik ljudstva, ki ni sovražnik hmeljarjev. So pa tisti, ki skrbijo kot civilna družba, da bi občanke in občani imeli zdravo življenjsko okolje.

Odgovor:
Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejme Odlok o kakovosti zraka na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

MOSG ne izpolnjuje pogojev o vsebnosti mikrodelcev v zraku, ki so predvideni na podlagi sprejete vladne Uredbe o načrtu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS št. 9/11), zato menimo da ni smiselno sprejeti Odloka na občinski ravni za namen npr. upravičenosti subvencioniranja toplotnih črpalk.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je podal pisno pobudo. Krajan Bošnik Drago- pd.Grobelnik se je oglasil pri njemu in mu predstavil svoje težave. Cesta vodi mimo hleva in hiše, tako da so Bošnikovi s dveh strani popolnoma obdani s cesto, po kateri vsak dan vozi več kot 50 osebnih vozil, nekaj tovornih vozil s priklopniki in domačini z traktorji. Z njim živi sin z družino. Otroci so še mali in nevarno je, da bi stekli na cesto. Ne ve, kako bo, ko bodo mimo vozili tovornjaki. Verjetno se tega še ne zavedajo, je dejal. Postaviti bo treba znak za omejitev hitrosti  na 30 km. Na drugi strani imajo v hlevu živino in ovce.  Zato je potrebno čim prej urediti to zadevo in omogočiti varnost tej družini.

Odgovor:

Strokovna služba je v tem delu že opravila ogled in postavila ustrezno prometno signalizacijo.

Objavljeno:2019-04-12T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019
Vprašanje:

Danica Repas je povedala, da so se nanjo obrnili prebivalci ČS Štibuh in opozorili, da se na obrežju Suhodolnice precej kruši kamenje. Predlagajo, da se brežina Suhodolnice čim prej uredi.

Odgovor:

Vsa ta vprašanja, ki so jih postavili Danica Repas, Peter Cesar, Albert Kotnik in Zvonka Marhat se nanašajo na vodotoke, katerih upravljalec je podjetje VGP Drava Ptuj.

Predlagamo pa, da se v vsa vprašanja in pobude glede vodotokov zberejo in pošljejo v obravnavo na direkcijo za vode.

Posegi v vodotoke brez soglasja direkcije, oz. upravljavca niso dovoljeni in tudi kaznivi.

Vprašanje:

Danica Repas je nadalje povedala, da prebivalci ČS Štibuh predlagajo tudi, da se na ulici Pot ob Suhodolnici uredi območje »umirjenega prometa«. V prejšnjem mandatu so le to uredili na Muratovi ulici, niso ga pa podaljšali na Pot ob Suhodolnici.

Odgovor:

V skladu s postavljeno prometno signalizacijo na Muratovi ulici in delu ceste od KGZ  do mostu čez Suhodolnico, ki je opredeljeno kot »CONA 30«, v to območje po predpisih spada tudi Pot ob Suhodolnici.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da pri reševanju hudournikov ne smejo pozabiti na hudournik v Starem trgu, to je jarek izpod gradu, kjer se spirajo brežine in je že ogrožen znameniti križev pot. Obstaja potencialna nevarnost, ko bo hudournik narasel, da pride tudi do naplavin. Tudi pri gasilskem domu gre jarek v cevi. Skratka, da bi se izognili poškodbam križevega pota in naplavinam ter zalitju tega območja, bi prosil, da občinske službe to proučijo. Projekt je že izdelan, zagotoviti bi bilo potrebno samo še njegovo izvedbo.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da sta Kajuhova ulica in Ronkova ulica v zelo slabem stanju. Obnova le teh je nujno potrebna.

Odgovor:

Na podlagi razpoložljivih sredstev, ki bodo v proračunu 2019, se bodo sredstva prerazporedila po ČS in VS. Kajuhova in Ronkova ulica sta bili z vaše strani predlagani tudi v predlogu investicij za leto 2019 – v prilogi.

Na podlagi ocene določenih investicij in sredstev, ki bodo na voljo za ČS Polje, bo izvedena tudi posamezna investicija v letu 2019.

Vprašanje:

Boris Raj je prav tako opozoril na slabo stanje Kajuhove in Ronkove ulice.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan in strokovne službe pristopijo k reorganizaciji občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec bomo pristopili k reorganizaciji občinske uprave in svetnicam ter svetnikom v razpravo in potrditev predvidoma že na prihodnji seji predložili nov odlok. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da bi bilo potrebno drugače urediti križišče pri Zadrugi v Starem trgu. To križišče je nevarno, saj je semafor samo z dveh strani, zato bi bilo nujno potrebno pristopiti k načrtovanju gradnje krožišča.

Odgovor:

Križišče pri Zadrugi je bilo urejeno že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Navedeno križišče je uredila takratna Direkcija RS za infrastrukturo v skladu s projektno dokumentacijo obnove Podgorske ceste (državna cesta R1/227). V primeru, da želimo na stranskih smereh (priključek dveh občinskih cest v naselju) postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek MOSG. Ocenjujemo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 € (projektna dokumentacija, gradbena dela s postavitvijo dodatnih semaforjev, oprema za krmiljenje semaforja glede na prometni tok, nova krmilna omara z ustreznimi programi ipd.).  Za izgradnjo krožišča pa v tem delu obstaja bolj malo možnosti glede na samo prostorsko omejitev, razen večjih odkupov zemljišč oz. tudi kakšnega objekta.

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo za spremembe in dopolnitve Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so mu jo posredovali iz Društva upokojencev Slovenj Gradec. Seznanili so ga s problematiko izvajanja 7. člena pravilnika.  Opažajo namreč, da na javnem razpisu prejmejo finančna sredstva izvajalci socialnih programov iz cele Slovenije, tudi tisti, ki v Mestni občini Slovenj Gradec ne izvajajo socialno varstvenih programov. Pridobijo jih zaradi tega, ker je pravilnik tako napisan. Podal je pobudo, da se ta člen spremeni in uredi na način, da bo vezan samo na tiste, ki imajo sedež na območju mestne občine ali tiste, ki delujejo na tem območju.

 

Odgovor:

7. člen Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec določa, da morajo izvajalci izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
a) imajo sedež v občini ali izvajajo dejavnost na območju občine ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Mestne občine Slovenj Gradec,
b) so registrirani in delujejo najmanj eno leto na področju socialno varstvenih dejavnosti,
c) imajo urejeno evidenco članstva,
d) imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov,
e) se povezujejo in sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami na izbranem področju,
f) v svojih aktih imajo jasno opredeljeno delovanje na področju, na katerega se prijavljajo v okviru socialno varstvenega razpisa.

Pri pripravi pravilnika smo prijaviteljem želeli  ponuditi enake možnosti za sodelovanje za pridobitev razpisnih sredstev, ne glede na to, ali imajo svoj sedež na področju Mestne občine Slovenj Gradec ali ne. Vodilo komisije za izbor programov, ki bodo sofinancirani na tem področju, se tako nanaša na dejstvo

-          ali izvajalec izvaja programe na področju Mestne občine Slovenj Gradec,

-          ali so v program vključeni občani oziroma občanke Mestne občine Slovenj Gradec.

V kolikor sta izpolnjena oba pogoja, kar izvajalci dodatno dokazujejo tudi naknadno s podanim zaključnim poročilom za izvedene programe, sedež izvajalca v občini po mnenju strokovnih služb ni bistvenega pomena za dodelitev sredstev, ampak dejstvo, da se programi izvajajo za občanke in občane Mestne občine Slovenj Gradec ter na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal s kakšnim namenom je Mestna občina  Slovenj Gradec umaknila dražbo zemljišč, ki so bila predvidena za stanovanjsko gradnjo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je umaknila dve dražbi zemljišč, eno na območju stare Komunale in eno  na območju starega MKC. Območje stare Komunale bi želeli v OPN opredeliti za športno infrastrukturo, saj je to edina možnost, kamor se lahko širi športni center in ni ravno primerno, da bi tam zgradili stanovanjski objekt. Na območju pri starem MKC pa so ugotovili, da je po izdelani urbanistični zasnovi te parcele onemogočen dostop do parcel, ki bi bile za prodajo. Ko bodo to območje urbanistično drugače uredili, bodo opravili dražbo.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je zasledil, da so v podjetju Styria pripravili idejno zasnovo prenove mestnega jedra, zato je predlagal, da bi le to predstavili Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec in Četrtni skupnosti Center.

Odgovor:

V podjetju Styria so pripravili predlog prenove mestnega jedra in je načrtovana zelo moderno. Vendar so strokovne službe mestne občine ugotovile, da bo potrebno v kratkem času v mestnem jedru zamenjati tudi kanalizacijske vode, ki pa v tem projektu niso vključeni. Zato je potrebno projekt dobro proučiti. Odločili so se, da se bodo prijavili na drugi poziv v mesecu septembru 2019. Pred tem pa bodo opravili razgovor tudi s predsedniki četrtnih skupnosti in skupaj ugotovili kateri del mestnega jedra bi bilo najbolj smiselno prenoviti.  

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da Komunala na Brdah pri Šertlovem mostu poglobili rečno strugo. Občani strugo čistijo tudi sami, vendar nimajo strojev in dovoljenja, da bi le to tudi poglobili. Težave s poplavljanjem v spomladanskem času imajo pa že vrsto let.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pobudo posredovala Direkciji za vode, ki je pristojna za tovrstna dela.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako daleč je s prodajo bivšega trgovskega centra Zipo in z ureditvijo tega objekta ter okolice.

Odgovor:Območje starega Zipo centra je še vedno v lasti družbe Poslovni sistem Mercator d. d.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako je z ureditvijo križišča pri gostilni Murko in izgradnjo krožišča pri TC Špar na Francetovi ulici.

Odgovor:

Križišče Murko je zajeto v projektno nalogo obnove državne ceste G1/4 na odseku od križišča Murko do Otiškega vrha. Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSI), ki bo na podlagi projektne naloge naročila tudi projektno dokumentacijo za celotno obnovo odseka, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo krožišča Pameče.

Po nam znanih podatkih DRSI ne načrtuje izgradnje krožišča pri TC Spar. Ob razširitvi TC Spar je bila želja MOSG, da bi lastnik TC Spar, katerega obiskovalci generirajo največ prometa v križišču, del investicije namenil tudi za preureditev križišča in prenovo mostu (podobno kot Merkator, Merkur, Hofer), vendar so lastniki TC Spar to možnost pred leti zavrnili. Namenili so zgolj okoli 6.000 € za preureditev krmilnih programov za semaforizacijo. V tem delu MOSG načrtuje dograditev kolesarskih poti z izgradnjo dodatne brvi za kolesarje in pešce.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je opozoril, da na Legnu po Pohorski cesti avtomobili vozijo z veliko hitrostjo, kar je zelo nevarno predvsem za otroke. Predlagal je, da s prometnim znakom omejijo hitrost vožnje oziroma namestijo talne ovire.

Odgovor:

Na Pohorski cesti je omejitev hitrosti 50 km/h, cesta v naselju. V lanskem letu so se dogradile še dodatne površine za pešce, ki povečujejo varnost najšibkejših udeležencev v prometu. Na seji SPV bomo izpostavili navedeno vprašanje, tudi glede možnosti nadzora hitrosti s strani Policije.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila problematiko ceste Slovenj Gradec – Podgorje. Pred približno tremi meseci so imeli v Podgorju predstavitev obnove te ceste in gradbeno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno v letu 2019. Želi povratno informacijo kako projekt poteka, ker se odkup zemljišč še ni pričel in v Podgorju jih skrbi, da bi se spremenil terminski plan.

Odgovor:

Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo, ki tudi vodi celoten postopek investicije. V dogovoru z DRSI in željo MOSG, da se čimprej izvede rekonstrukcija ceste z ureditvijo površin za pešce, na odseku od križišča Raduše do Rogina, je MOSG naročila projektno dokumentacijo. Trenutno na cesti poteka parcelacija za potrebe odkupa zemljišč. Na podlagi izdelane parcelacije, ki naj bi bila končana predvidoma v drugi polovici meseca marca 2019, se bodo pričeli postopki odkupa zemljišč. 

 

Vprašanje:

Albert Kotnik je dodatno pojasnil, da mimo Šertla na Brdah priteče potok iz Pohorja in vsako leto poplavlja. Nujno bi ga bilo potrebno poglobiti.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Simon Smolak je zasledil, da je eden izmed članov Državnega sveta podal pobudo, da bi za gasilska vozila bili oproščeni DDV. Predlagal je, da se le to preveri.

Odgovor:

Informacija drži. Vodja interesne skupine g. Milan Ozimič je dne 23.1.2019 predsedniku Državnega sveta g. Alojzu Kovšci poslal »Pobudo v zvezi z oprostitvijo plačila davka na dodano vrednost za nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme za prostovoljna gasilska društva«, ki naj bi se naslovila na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za obrambo.

 

Odgovor Ministrstva za finance z dne 6.2.2019 vam posredujemo v celoti.

 

Zadeva: Odgovor na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov za oprostitev DDV na gasilsko zaščitno in reševalno opremo za prostovoljna gasilska društva

 

Spoštovani,

v zvezi s prispelo pobudo za oprostitev davka na dodano vrednost za nakup namenskih vozil in opreme, namenjene za gašenje in reševanje ljudi in premoženja, ki bi bila namenjena prostovoljnim gasilskim društvom, posredujemo naslednje pojasnilo.

Najprej je potrebno izpostaviti, da Slovenija ne more prosto uveljavljati posebnih oprostitev davka na dodano vrednost, ampak je pri tem omejena z evropsko zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Direktiva predlagane oprostitve DDV ne omogoča. Gasilska oprema namreč ni vključena v seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III k direktivi, za katere države članice EU lahko uporabljajo znižano stopnjo DDV.

Po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj EU in uvoz blaga. Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne dejavnosti (kamor sodi tudi gasilstvo kot humanitarna dejavnost po zakonu, ki ureja status, organizacijo in naloge gasilstva) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve, niso predmet DDV.

Trenutno je v Sloveniji uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22 % in nižja, 9,5 % stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov (hrana, voda, zdravila, medicinski pripomočki, socialna stanovanja), dobave nekaterih drugih javno pomembnih dobrin (javni prevoz potnikov, dobave knjig in časopisov, vstopnine za kulturne in športne dogodke, avtorske pravice književnikov, skladateljev in izvajalskih umetnikov, kratkotrajni najem hotelskih in počitniških zmogljivosti, uporaba športnih objektov, pogrebne storitve, storitve javne higiene, storitve za uporabo v kmetijstvu) ter nekatere delovno intenzivne storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni (manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, obnova in popravila zasebnih stanovanj, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, frizerske storitve), vključno s pripravo jedi v gostinski dejavnosti ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. Ob tem poudarjamo, da je (nižja) stopnja DDV v skladu z evropsko zakonodajo sistemsko vezana na vrsto blaga ali storitve, ter ne na to, kdo (katera skupina ljudi, organizacija) določeno blago ali storitev nabavlja, oziroma uporablja. Ukrep je tako splošen, namenjen širši javnosti - vsem potrošnikom in ne postavlja v davčno ugodnejši položaj posebne skupine ljudi.

Poleg nižje stopnje so v zakonu (in glede na ureditev v Direktivi o DDV) predvidene nekatere oprostitve plačila DDV za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu. Za gasilske organizacije sta tako (glede na to, da je gasilstvo humanitarna dejavnost in pod pogojem, da ni verjetno, da bi taka obravnava vodila k izkrivljanju konkurence) predvideni oprostitev plačila DDV za storitve, ki jih te organizacije opravijo svojim članom kot povračilo za članarino in oprostitev za dobave blaga in storitev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev ter izključno v svojo lastno korist.

Zaradi splošnih značilnosti delovanja sistema DDV ni mogoče zagotoviti, da bi se gasilska oprema gasilskim organizacijam dobavljala z oprostitvijo DDV, saj bi se s takšno posebno davčno obravnavo na podlagi tega kdo je prejemnik blaga rušilo temeljno načelo davčne nevtralnosti in enake obravnave davčnih zavezancev v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti na trgu, v konkretnem primeru dobaviteljev gasilske opreme, ki v okviru oproščenih dobav ne bi mogli uveljavljati odbitka vstopnega DDV.

Na podlagi navedenih razlogov predlagani pobudi ne moremo ugoditi.

 S spoštovanjem,  Natalija Kovač Jereb

Vprašanje:

Martina Šisernik je potrdila, da na Pohorski cesti na Legnu vozijo zelo hitro. O tem so razpravljali na Četrtni skupnosti Legen že v prejšnjem mandatu in našli rešitev z zgraditvijo pločnika še na drugi strani, s prehodom za pešce in osvetlitvijo in tako na ta način poskušali problem oblažiti.

Odgovor:

Odgovor je podan pri vprašanju svetnika Branka Smrtnika.

Vprašanje:

- Samo Januška je podal pobudo za osvetlitev pešpoti med cerkvijo Sv. Elizabete in Gimnazijo  Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Za osvetlitev med gimnazijo in cerkvijo se bo preučila možnost postavitve JR.

Vprašanje:

Franjo Murko je opozoril, da na Trgu svobode ne gori 90 % luči.

Odgovor:

Na Trgu svobode gorijo vse luči, verjetno pa je g. Murko imel v mislih luči talne razsvetljave, te so res poškodovane in jih bomo zamenjali. Menjava je že v teku.

Objavljeno:2019-03-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019
Vprašanje:

Boris Raj je omenil dogajanja o vprašanju tretje razvojne osi in dejal, da sliši mnogo informacij, ki prihajajo s strani ministrstva, DARS-a in drugih.   Sam opaža, da je neka prelomnica, kažejo se pozitivni znaki in volja tistih, ki odločajo.  Predlagal je, da se v ta proces aktivno vključi tudi Mestna občina Slovenj Gradec. Postopki in aktivnosti tako glede izgradnje tretje razvojne osi kot južne obvoznice pa naj strokovne službe predstavijo na seji občinskega sveta, ki mora k temu podati podporo. 

Odgovor:

Župan je v kratkem predstavil aktivnosti in postopke in zagotovil, da bodo le to obravnavali na prihodnji seji občinskega sveta.

Objavljeno:2019-02-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018
Vprašanje:

Na 1. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki je bila dne 18. decembra 2018, ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2019-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

43. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 43. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 43. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo podanih pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2018-11-22T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

42. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 42. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je bila pred kratkim v Trobljah na relaciji od picerije DiAntonio proti Škofu do polovice klanca izvedena rekonstrukcija ceste. Cesta naprej proti Serušniku pa je še vedno potrebna korenite obnove. Zato so predstavniki tamkajšnje vaške skupnosti izrazili željo, da bi se v tem delu v nadaljevanju obnove najprej rekonstruiral ter obnovil tisti del cestišča, ki je v tem trenutku v najslabšem, še makadamskem stanju, ker je bil tam asfalt posnet zaradi dotrajanosti. To je v dolžini 600 m. Nato pa še ta vmesni del, ki bo ostal. Predstavniki vaške skupnosti so sporočili, da so tak sklep sprejeli in že posredovali občinski upravi, sedaj pa želijo, da se jih uvrsti v proračun za naslednje leto, kar bi naj že bilo delno usklajeno tudi z občinsko upravo.

Odgovor:

Na mestni občini smo že imeli sestanek s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti in stališče VS Gradišče je takšno, da se prioritetno dela na omenjenem odseku. Na mestni občini vedno sledimo tovrstnim predlogom vaških skupnosti in v proračunu 2019 bo to tudi upoštevano.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da ima odločbo, s katero je enemu od občanov, ki se ukvarja s kmetijstvom, bila zavrnjena nezahtevna in enostavna gradnja. Obrazložitev Upravne enote je takšna, da občinski podroben prostorski načrt v tem delu ne omenja teh objektov. Se pravi, ta objekt, ki ga je ta kmet želel postaviti, ni naštet v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za njegovo območje, če tudi priloga 1 OPN-ja to omogoča in po logiki  bi ta objekt tja pasal. Verjetno je takih problemov na terenu več in vprašal je kako bodo to reševali.

Odgovor:

Na mestni občini smo zaznali več težav z izvajanjem OPN. Na to nas Upravna enota večkrat opozarja in pogosto pride do drugačnega tolmačenja našega odloka. Omenjena zadeva je ena izmed pomanjkljivosti na kmetijskih zemljiščih, kadar gre za nezahtevne objekte, ki se po zakonu lahko gradijo. Upravna enota v odloku to bere tako, da ne dovoli te gradnje. Razlog je v enem od stavkov, ki je v odloku in se je prikradel v odlok po tem, ko smo dopolnjen osnutek poslali v končna mnenja nosilcem urejanja prostora. Izvajalec pač sedaj pojasnjuje zakaj je do tega prišlo, češ, da je besedilo urejeval in krajšal, da bi ga naredil preprostejšega in jasnejšega. Ampak ravno to je sedaj vzrok za določene težave. Take stvari bodo reševali v postopku sprememb in dopolnitev po skrajšanem postopku. Naročili smo že strokovno podlago. Opravičujemo se občanom za vse težave, ki jih OPN povzroča.  Podobne težave imajo tudi v drugih občinah, ki imajo nov OPN. Zakonodaja je pač prinesla drugačne rešitve, ki smo jih morali zapisati v odlok.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da ponekod prihaja do odmer cest, ampak v bližini teh cest so še služnostne poti, ki so stare 30, 40 ali pa celo 50 let in ne služijo svojemu namenu. Smiselno bi bilo, da se to hkrati ureja. Če nekdo želi staro služnostno pot izbrisati, mora sam vložiti zadevo v proceduro. To je nesmiselno, da je na travniku ali na njivi vrisana služnostna pot, dejansko pa gre cesta mimo te stare služnostne poti. Predlagal je, da se v takim primerih naredi menjava zemljišča, kjer je še to možno.

Odgovor:

Strokovne službe imajo tako praksa, da poskušajo z zamenjavo zemljišč, kjer je to možno.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se v javnosti zadnje čase pojavlja nezadovoljstvo glede parkiranja tistih, ki prihajajo v bolnišnico ali v Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Vprašal je, če so že kdaj razmišljali o tem, da bi v bližini bolnišnice in zdravstvenega doma bila brezplačna parkirana mesta za na primer dve uri, ki se seveda ne bi smela zlorabljati, pač pa bi bila namenjena res tistim, ki jih nujno potrebujejo. Prav tako je predlagal,  da bi bila parkirišča za invalide brezplačna. 

Odgovor:
Vprašanje:Ivan Vranjek je dejal, da je tudi njemu stranka prinesla negativno mnenje glede skladnosti, ki jo je dobila od Mestne občine Slovenj Gradec, gre pa za navadno garažo sredi vasi v velikosti 31 m2.  Stranka je dobila obrazložitev, da se fasada vizualno ne prilagaja osnovnemu objektu in so zato zavrnili vlogo. Menil je, da bi strokovne službe morale to obrazložiti in če je v neskladju samo fasada, naj se uredi, ne pa da stranki pošljejo negativno mnenje o skladnosti. Menil je, da so strokovni sodelavci zaposleni zato, da pomagajo in ne zato, da enostavno rečejo občanom, 
Odgovor:

Nov Zakon o urejanju prostora prinaša to novost, da lokalna skupnost podaja mnenja k vsem gradbenim dovoljenjem na Upravni enoti. Po eni strani je to dobro, ker v postopku lahko vplivajo na dogajanje v prostoru. Po drugi strani je pa seveda to dvojno delo In dvojna odgovornost.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil Komisijo za ceste. V tem obdobju je opravila svoje delo, opozorila na probleme in predlagal je, ko se bodo formalni postopki osnutka proračuna za leto 2019 končali, da se komisija sestane ter poda mnenja in predloge. Zdi se mu, da bi vendarle bilo potrebno v okviru te skupine nekaj besed spregovoriti. Ta skupina je pripravila vizijo za naslednje leto in lahko bi pripravila še dodatne predloge. Omenil je, da so v tem mandatu probleme, ki so se pojavljali občankam in občanom, reševali ažurno. Menil je, da je bila ta komisija imenovana utemeljeno in se je njena vrednost pokazala tudi pri pripravi proračunov.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-10-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

41. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 41. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da imajo v investicijskem planu za ČS Polje za letošnje leto načrtovane tri investicije. Do sedaj ni zasledil nobenih aktivnosti in se že sprašujejo ali bo to ugasnilo, ker se približujejo volitve. Želel bi odgovor ali bodo začeli z izgradnjo mostu pri Domu starostnikov, ali bodo začeli s preplastitvijo ceste na Kajuhovi ulici in ali bodo izdelali  en meter široko pešpot, za katero so se dogovorili.

Odgovor:

Vse investicije, ki so načrtovane v proračunu, se bodo v letošnjem letu izvedle, je pa res, da so nekatere v zamiku. Tako tudi navedene investicije predhodnika.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril , da je za težje gibljive ljudi dostop do vhoda Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu precej otežen. Zdaj je potrebno prositi varnostnika, da odpre zapornico in se lahko z avtomobilom peljejo do vhoda. Pred glavnim vhodom je pa vedno gneča. Tam so reševalna služba in tudi drugi ljudje. Menil je, da bi le to bilo potrebno urediti drugače in predlagal, da se o tem dogovorijo s Splošno bolnišnico.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil, da so imeli precejšnje deževje in zopet so na nekaterih cestah zamašeni propusti in kanali. Te stvari bi morala Komunala sproti odpravljati. Komunala bi morala imeti pregledno službo, ki bi to urejala. Pri vsakem naslednjem deževju voda teče preko cestišča in odnaša pesek. Tisti pesek je denar in to proračunski.

Odgovor:

Komunala Slovenj Gradec se trudi, da pravočasno – preventivno propuste in kanale, se pa zgodi, da nastopi ponovno deževje že pred posegi, trudili se bomo, da do tega ne bo prihajalo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je s postopkom za izgradnjo pločnika proti Podgorju.

Odgovor:

Investicijo vodi Direkcija RS za infrastrukturo. Po zadnjih informacijah je projektna dokumentacija v postopku recenzije, hkrati pa je v teku postopek javnega naročila za izbiro geodetske službe, ki naj bi pričeli z urejanjem katastra glede mej in postopnega odkupa zemljišč. Dogovorjena je tudi javna predstavitev projekta v Podgorju, predvidoma dne 24.10.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nato omenil, da se v Plešivcu pod Uršljo goro prodaja objekt, v katerem prebivajo ljudje. Od zunaj imajo zložena drva, rože so na oknu, iz dimnika se kadi, zvečer gori luč. Vprašal je kakšne obveznosti ima mestna občina do teh stanovalcev.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil prevoz lesa iz območja Uršlje gore. Po tej cesti vsak dan pelje več kot 12 težkih kamionov. Vprašal je kdo bo popravil te ceste, ker so zelo uničene, saj je vsak dan na njih ogromna obremenitev. Vprašal je ali so se strokovne službe pogovarjale z Direkcijo za ceste, da bi s finančnimi sredstvi pomagali sanirati te ceste.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so podale intervencijo na Zavod za gozdove RS, ki je največji lastnik teh gozdov pod Uršljo goro. Največ kamionov odvaža njihov les, so pa na tem območju seveda še tudi drugi zasebni lastniki. To področje je slabo urejeno in glavno breme za vzdrževanje je na mestni občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal kakšna je zasedenost in prodaja parcel ter predvidene dejavnosti v obrtni coni Ozare. Prav je, da tako svetnice in svetniki kot tudi občanke in občani vedo kaj se dogaja v neposredni bližini Slovenj Gradca.

Odgovor:

V obrtni coni Ozare ni več prostih parcel. Gre za poslovno-storitvene in proizvodne dejavnosti posameznih kupcev oz. novih lastnikov zemljišč. Lastniki parcel v Poslovni coni Ozare so: Hemine Wech d.o.o., Troia d.o.o., Abc Breznik d.o.o., Labelprofi d.o.o., Modul d.o.o., Avto Vornšek d.o.o.,  Miheu tehnologije d.o.o., Gams Aleš, NIG d.o.o. in Perger 1757 d.o.o., Medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo, ki je nazadnje kupil parcelo.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga opozorili, da so ob kolesarski poti nasproti Industrijske cone Pameče večje površine porasle z japonskim dresnikom, menda tudi z ambrozijo. Predlagal je, da strokovne službe opravijo ogled in primerno ukrepajo.

Odgovor:

Japonski dresnik je dolžan odstranjevati na svojem zemljišču vsak lastnik. Komunala redno kosi na javnih površinah, na brežinah pa ga je dolžan odstranjevati koncesionar, v tem primeru VGP Drava.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje povedal, se stanovalci Sejmiške ceste pritožujejo zaradi hitrosti na tej cesti oziroma neupoštevanja omejitev 30km/h. Nenazadnje je tam tudi šolska pot, ki je opredeljena kot varna.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali PP Slovenj Gradec.

Vprašanje:Bojan Navodnik je vprašal kako je z rekonstrukcijo lokalne ceste na Gradišču, s smeri od Škofa do Anželaka. Tam so se začela neka dela, potrem je vse obstalo in je sedaj neurejeno stanje. 
Odgovor:

Velik problem glede prevoznosti omenjene ceste je nastajal ob zimski zmrzali, zato smo na posameznih delih ceste (v sredini med kolesnicami) posneli grbino z asfaltom in ga nadomestili s mletim. Je pa cesta potrebna rekonstrukcije, katero naj VS uvrsti v prioriteto pri letnemu planiranju občine.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje omenil rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi in vprašal zakaj se ne dela v celotni dolžini do grada.

Odgovor:

Za celotno rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi ni možno zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Rekonstrukcijo bodo začeli izvajati v mesecu septembru.

Vprašanje:

Jože Krevh je omenil, da se na Krnicah pospešeno gradi pločnik. Verjetno bodo uredili tudi javno razsvetljavo in ob vznožju pločnika živi občan, ki se ukvarja z astronomijo. Verjetno so na občini že dobili njegov dopis,  saj njegov astronomski observatorij leži tik ob omenjenem pločniku in bo neuporaben, če bo razsvetljava tako blizu. Občan prosi,  da bi se od 23. do 5. ure zjutraj ugašale luči.

Odgovor:

Na mestni občini poznamo to pobudo in jo tudi podpiramo. Javno razsvetljavo bomo uredili tako, da jo bo možno izklapljati.

Vprašanje:

Danica Repas je omenila, da je na Podgorski cesti, od odcepa na Muratovi ulici do odcepa proti Starem trgu do Kmetijske zadruge, zelo široka živa meja, ki sega na pločnik. Pešci se težko srečajo, zato je predlagala, da se le to uredi.

Odgovor:

Predlog je posredovan na Medobčinski inšpektorat Koroške.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da si krajani na Brdah na križišču pri Ribiču želijo mini krožišče po zgledu v Podgorju in v Tomaški vasi. Tam je nepregledno križišče in bi le to pripomoglo k bolj počasnemu prometu. Predlagal je, da strokovne službe proučijo možnost ureditve krožišča.

Odgovor:

Križišče kot takšno iz prometno varnostnega vidika ni problematično. Glede predloga o ureditvi v mini krožišče bi bilo zadevo potrebno projektno preveriti, kaj to pomeni glede umestitve v prostor in iz prometnega vidika ter zadevo vključiti v plan investicij.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje ponovno izpostavil odstranitev droga nedelujoče telefonije v Šmiklavžu.

Odgovor:

Lastnika opuščenega droga bomo pozvali, da odstrani drog.

Objavljeno:2018-10-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

40. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 40. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je najprej postavil vprašanje glede delovanja komisije v zvezi s problematiko s hmeljem. Vprašal je ali bo še kakšen sestanek te komisije. V časopisu je prebral, da je sklep o odprtju občinskega prostorskega načrta objavljen, pa ni prepričan, da je temu tako. Če je tako, potem bi bilo prav, da so o tem seznanjeni člani te komisije. Sicer pa mora glede te problematike spregovoriti nekaj stavkov na način, da kot svetnik in predlagatelj te teme za obravnavo na občinskem svetu, protestira proti pisanju nekaterih, ki se pač imenujejo, da so hmeljarji. V javnih medijih in tudi sicer po spletu kroži pismo, v katerem izražajo grožnje svetnikom in ostalim, ki bi kakorkoli posegli v to. Zlasti ga pa moti omaleževanje posameznikov in članov civilne iniciative. V tej zvezi mora izraziti svoj protest, nestrinjanje v zvezi s takimi nastopi. Potrebno je vedeti, da ne sam kot občinski svetnik in kot predsednik Četrtne skupnosti Polje ter ne drugi, ki so se zavzemali in se še zavzemajo za ureditev teh vprašanj, ne nastopajo na primitiven ali pa žaljiv način do kogar koli in bodo tak nivo diskusije držali tudi v prihodnje. Tudi ne delajo v privaten interes kogarkoli, pač pa delajo v interesu in s podporo velikega števila občanov.

Odgovor:

Župan se je strinjal s predhodnikom glede nivoja dialoga, ki mu težko rečejo dialog, ampak bolj govorjenje eden mimo drugega in je pravzaprav sam tisti, na katerega leti največ neopravičenih očitkov. Tako je pač stanje javnega diskurza na družbenih omrežjih. Sam ne prispeva k temu, da bi koga spodbujal k zaostrovanju pogovora. Glede dela omenjene komisije, je pa v dilemi. Člane komisije ne obremenjuje s sestankom, ker še nimajo rezultatov monitoringa, nimajo še konkretnih predlogov glede sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Izvedena pa je bila okrogla miza. Dejal je, da načrtuje sestanek z Civilno iniciativo, kjer bi se dogovoriti kdo naj pripravi strokovno podlago za spremembe prostorskega načrta. Naročilo za izvedbo meritev ostankov pesticidov pa je tudi v teku. Strokovne službe mestne občine se dogovarjajo z akreditiranimi laboratoriji in izbran izvajalec se bo sestal z Civilno iniciativo in naj skupaj odločijo lokacijo jemanja vzorcev. Predstavniki Civilne iniciative naj bodo prisotni tudi pri sami izvedbi meritev.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje dejal, da je glede na diskusijo na prejšnji seji in glede na debate v zvezi z delovanjem Doma starostnikov Slovenj Gradec, v četrtni skupnosti že prejel vprašanja, če se bo kaj zgodilo z enoto Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Sam si upa trditi, da se ne bo zgodilo in tudi nimajo namenov, da bi se kakorkoli spremenilo. Še enkrat je poudaril svojo oceno, ki jo je podal že na prejšnjem zasedanju občinskega sveta, da ta dom po svoji vsebini deluje zelo dobro. Predlagal je, da na naslednjo sejo občinskega sveta povabijo  direktorja Koroškega doma starostnikov in ga pozovejo, da predstavi svoje delo.

Odgovor:

Strinjamo se, da na eni izmed naslednjih sej občinskega sveta direktor Doma starostnikov Črneče predstavi delovanje Enote Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil tudi most čez Homšnico, ki je načrtovana tudi v proračunu. To so obravnavali tudi na svetu Četrtne skupnosti Polje in o tem seznanili občanke in občane. Vprašal je kdaj se bo začela gradnja tega mostu, ker je to v interesu vseh, da se to zgodi čimprej. 

 

Odgovor:

Most Homšnica je še brez gradbenega dovoljenja in je v fazi pridobivanja.

Vprašanje:Franc Pečovnik je vprašal kdaj se bo pričela izvajati rekonstrukcija reke Mislinje, glede na to, da občani že podpisujejo pogodbe za odstope zemljišč
Odgovor:

Projekt se bo pričel izvajati v letošnjem letu, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da se kot občinski svetnik, kot član CIVOZ-a in pa kot občan pridružuje pobudi, ki jo je podal svetnik Boris Raj glede umestitev hmeljišč. Nadalje pa je apeliral, da bi pa v tem času pristopili k ozelenitvi oz. zasaditvi drevja. Čas je primeren in to bi občina lahko storila do jeseni oziroma v letošnji vegetacijski dobi.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje je opozoril na neurejene brežine ob reki Suhodolnici, predvsem na del brežine pod pokopališčem, ki je resnično zaraščen, predvsem pa je zaraščen tisti del, kjer je zasajeno in lahko vse skupaj propade. Skratka neurejene so brežine v neposredni bližini novega mostu v Starem trgu. Prav tako je bil opozorjen na spodkopavanje kamnite obloge struge Suhodolnice na tem delu. Predlagal je, da vodarji to pogledajo, da ne bo nastala večja škoda.

 

Odgovor:Pristojne službe si bodo ogledale in uredile nabrežine ob reku Suhodolnici. 
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil tudi, da so prodali nekaj parcel na Ozarah. Kot mestnega svetnika in kot občana ga zanima, kaj vse bo na Ozarah. Vprašal je katere parcele so prodali in pa kakšne dejavnosti bodo na tem območju, ob dejstvu, da je tam obrtna cona. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da je že na začetku mandata opozoril, da je še cel kup opuščenih telefonskih kablov po terenu, tako po gozdovih kot tudi po kmetijskih površinah. Ampak v tem času Telekom oz. kdor je pač lastnik na tem področju ni naredil praktično nič. Ponovno je predlagal, da mestna občina  apelira na lastnika teh omrežij, da te kable odstrani.

Odgovor:
Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju.
Odgovor:

Odkupi zemljišč za izgradnjo pločnika proti Podgorju so naročeni in jih že izvajajo. Pričetek del naj bi bil v letu 2019.

Vprašanje:

Ivan Gams je v imenu Vaške skupnosti Legen povedal, da so veseli, ker se pripravljajo protipoplavni ukrepi na reki Mislinji in Homšnici. Istočasno pa opozarjajo, da so problem tudi lokalni hudourniški vodotoki, predvsem ob intenzivnih padavinah. Domačini, ki ob teh potokih živijo, poznajo ta ozka grla, te šibke točke, kjer bi se dalo preventivno ukrepat, da ti mali potočki ne bi več delali velike škode. Zanima na koga se naj obrnejo, ali obstajajo kakšna finančna sredstva, da bi to uredili.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo organizirala sestanek s pristojno službo in dogovorili se bodo kakšne so možne rešitve.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so svetniki po elektronski pošti prejeli pismo Civilne iniciative Civoza-a, kjer jim predsednik sporoča, da bosta na seji stališča predstavila svetnika Peter Cesar in Boris Raj. Tudi sam je velik nasprotnik postavljanja hmeljišč, sploh v bližini naselij. Ampak diskurz javnih razprav na družabnih omrežjih je res na nizkem nivoju. Vprašati se morajo, če morda k temu ne prispevajo tudi sami. Namreč v tem dopisu piše, da je generalna ugotovitev te iniciative, da mestni svet absolutno nič ne naredi in večina puščic in žaljenj je uperjena v župana. Kaj pa je on kriv, če je zakonodaja takšna in če rešitev ni možno doseči čez noč. Vprašati bi se morali kaj je čigava dolžnost in kako zaustaviti in spremeniti ta javni diskurz, ki je res na nizkem nivoju.

 

Odgovor:

Župan je zavrnil očitke, ki so podani v dopisu Civilne iniciative in dejal, da bo predsedniku posredoval tudi odgovor.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je najprej dejal, da ni pristaš tovrstnih pisanj, ki jih prejemajo zadnje čase, še posebej ob dejstvu, ker nimajo dokazil. Drugo pa je, da v kolikor bi se hotel nekdo resnično pogovarjati z občinskim svetom in jim izrekati raznorazna opažanja in mnenja, je najbrž rešitev, da tematiko uvrstijo na dnevni red. Razna natolcevanja brez argumentiranja ne sprejema in se mu ne zdi smiselno, da na njih bom na takšen način odgovarjajo.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je povedal tudi, da so na Vaški skupnosti Sele-Vrhe že večkrat obravnavali zahtevo občana Petra Hartmana za regulacijo potoka Selčnica. V bistvu na tistem dela ta potok odnaša njegovo zemljišče. Pred leti so se pogovarjali o mostu, vendar so ugotovili, da ni investitorja, po drugi strani pa ni  potrebe vaške skupnosti po še enem dodatnem mostu v razdalji dobrih 40m. Predlagal je ogled z vodnim gospodarstvom in ugotovijo kakšna bi bila rešitev.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je nadalje omenil kolesarsko stezo Šmartnem. V zadnjem obdobju opaža, da se pojavljajo kritike v zvezi z vzdrževanjem sadnega drevja, ki je tam nasajeno in glede košnje trave. Zdi se mu, da to ni neko veliko delo, ki bi ga bilo potrebno opraviti, da bo urejeno tako kot mora biti. Predlagal je, da se urgira in uredi.

Odgovor:

Ni smiselno, da kosijo 10 m na vsako stran kolesarke, temveč za širino mulčerja ob kolesarki. Ostale površine se obdelujejo kot visoki travniki in kosijo 2-3 krat letno. S tem ohranjamo večjo rastlinsko pestrost in habitate za koristne žuželke.

Vprašanje:

Peter Cesar je podal še kratko repliko v zvezi z hmeljišči. Prav je, da aktivnosti komisije oživijo in se začnejo in da to ni kar neko stopicanje na mestu. Nenazadnje so kot mestni svetniki, kot predstavniki najvišjega organa MOSG dolžni reševati probleme, ki nastajajo v MOSG. Sam vedno zagovarja strpen dialog, pogovor in pa dogovor in to bo zagovarjal tudi naprej. Veseli ga, če so bo reševanje teh problemov malo pospešilo in šlo v neko obojestransko zadovoljstvo oz. širše zadovoljstvo v MOSG.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik se je oglasil v zvezi z kolesarko potjo in košnjo ob tej poti. Sam je imel pred leti pomisleke, da se to drevje ob kolesarski poti nasadi. V Šmartnem so imeli načrt tudi z šolo, da se naredi učni center, kjer bi bilo vse v enem delu, tako vrt, kot sadno drevje. Že takrat so nekateri opozarjali, da se bodo pojavili problemi pri čiščenju, košnji in tudi pri samemu sadju. Preden je bilo posajeno sadno drevje, so kmetje kosili do kolesarske steze in je bil red. Zdaj kmetje več tega ne morejo in je nastal ta problem. Ljudje pa so nezadovoljni in kritizirajo župana ter Komunalo.  Predlagal je, da tisti, ki so bili tako zavzeti za to, da se to drevje posedi, naj tudi čistijo. Problemi pa bodo še čez leta, ko bodo na teh drevesih sadeži in bodo padali na kolesarsko stezo.  

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ob kolesarski stezi v Šmartnem nihče teh sadnih dreves ni sadil na lastno roko in brez vednosti Mestne občine Slovenj Gradec. Zasaditev dreves je potekala načrtno, ob pomoči mestne občine in je potekala v duhu prispevka lepšanja okolja. Ko so imeli komisijo, ki jim je dodelila visoko priznanje, so se tudi s tem pohvalil. Zato ne sprejema te teze, da naj pobudnik te akcije kosi travo in pobira sadeže. Pač pa je potrebno znotraj mestne občine najti en dogovor, kaj bodo  s tem nasadom počeli v prihodnje. Prepričan je, da se lahko dogovorijo za nek sistem gospodarjenja s tem sadovnjakom. Marsikdo od udeležencev na tej trasi pa pohvali kak lep nasad imajo in prepričan je, če ga bodo vzdrževali, da bo še lepši.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-09-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

39. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 39. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ga zanima ali Mestna občina Slovenj Gradec Koroškemu domu starostnikov poleg subvencij, ki jih daje in jih izračunava Center za socialno delo, nakazuje še kakšna druga finančna sredstva. Če so, ga zanima za kakšne obveznosti gre in na podlagi česa.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je nadalje je izrazil nestrinjanje s pojavom podiranja dreves v urbanem okolju, pa ne bo posebej omenjal primera ob obnovi bivšega hotela na Glavnem trgu, glede katerega je precej polemik. Tak primer ali še slabši je bil tudi na Tomšičevi ulici, kjer imamo 40 let star drevored od Tomšičeve pa do Maistrove ulice. Skupina posameznikov je prinesla žage, zaprla promet na ulici in porušila del drevoreda. Sam je poklical Boštjana Temnikerja, ki je član Komisije za hortikulturo in vprašal ali imajo dovoljenje. Govoril je tudi z nekaterimi drugimi  člani Komisije za hortikulturo in ugotovil, da ta, ki je na Tomšičevi podiral drevesa, ni imel dovoljenja in je rušil občinsko last. Drevorede je zasadila pred 40 leti lokalna skupnost.

Zato je predlagal, da občina prevetri delo te komisije, ki v nobenem od teh dveh primerov v potrebni sestavi ni bila na ogledu. Eden je dobil dovoljenje, drugi pa je dobil negativno in je bilo rečeno, da bo celo svet četrtne skupnosti o tem razpravljal, pa je bil prepozen, ker so  prej podrli drevesa. Nadalje je predlagal, da se nemudoma pristopi k izdelav hortikulturne karte z katastrom vseh dreves, ki pomenijo neko uradno zasaditev, vsaj v urbanem delu mesta, torej v mestu Slovenj Gradec in se potem jasno določi kdo in po kakšnih merilih sme podirati drevesa in kdo in po kakšnih merilih sme na takih mestih saditi drevesa in spreminjati hortikulturo.

 


Odgovor:
Vprašanje:

 

Boris Raj je nato povedal, da je že pred časom postavil vprašanje glede ureditve nabrežja Homšnice pri mostu Šolarček in se od takrat naprej, torej zdaj bo že eno leto, ni zgodilo nič. Z predstavnikom VGP Drava Ptuj sta bila dogovorjena, da si bodo to ogledali, vendar do tistega sestanka ni prišlo. Danes je pa po naraslih voda bistveno slabše in gre bistveno še na slabše. Počasi se bosta povezala Šolarček in ta nov most, ki se bo v bodočnosti gradil pri domu starostnikov in v tej zvezi še enkrat daje pobudo, da tisti, ki so odgovorni zato, pridejo tja in zadevo sanirajo.

 

Odgovor:

Ureditev je v pristojnosti upravljalca vodotoka VGP Drava Ptuj. Pristojne bomo obvestili o pobudi in organizirali sestanek.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je nekaj sej nazaj opozoril na problem okrog nasadov dreves, ki jih ob urejenih poteh sadi mestna občina. Takrat so občani izrazili skrb zakaj ne zasadijo domačih dreves, bolj taka avtohtona, z katerih si lahko mimoidoči naberejo kakšen sadež. Zdaj je zgleda neka reakcija prišla od tega in so ga občani in občanke obvestili, da so prijetno presenečeni, da so nasadili nova drevesa proti mostu ob Suhodolnici in sicer gre za vrsto oreh in se zahvaljujejo za to potezo.

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje povedal na družabnih omrežjih za sosednje občine lahko opazi, da ponujajo na lepih lokacijah komunalno urejene parcele. Tudi Mestna občina Slovenj Gradec ima lepe lokacije in vprašal je zakaj ne objavljajo na svoji spletni strani.

 

Odgovor:

Tudi Mestna občina Slovenj Gradec se pri prodaji svojih komunalno opremljenih zemljišč ali ostalih nepremičnin poslužuje objav na spletu, konkretno na svoji spletni strani http://www.slovenjgradec.si/Naročila-in-objave/Javne-dražbe V zadnjem letu vse dražbe objavljamo tudi v občinskem mesečniku Sglasnik.  Pobuda, da bi v nabor oglaševanja vključili še družbena omrežja,  je vsekakor na mestu in bomo o njeni implementaciji v strokovnih službah uprave MOSG resno razmislili.   

   MOSG oglašuje še:

Na spletnih straneh RE-MAX, nepremicnine.net, Bolha nepremicnine, Salamonov oglasnik in tudi v časniku Večer Koroška.

 

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172037

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172197

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172171

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172423

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172425

 

Ponovljeni oglasi pa so še na Bolha nepremičnine in Salamonovem oglasniku.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da se je na cesti iz Podgorja proti Spodnjemu Razborju, v smeri Rdečnika,  tam ko je odcep gozdne poti oziroma traktorske poti na travnik in stoji ena tabla na kateri piše prepovedano odlaganje smeti, ugreznila cesta. O tem je že lansko leto razpravljal. Predlagal je, da si strokovne službe to ogledajo,  da ne bo prišlo do kakega zdrsa.

 

Odgovor:

Za poškodovani odsek je podjetje Gprocom d.o.o. (Danilo Muhič) izdelalo PZI sanacije (št. proj. 1907/2018). Predvidena je vkopana kamnita zložba – kamen v betonu. Predlagamo, da se izvedba planira v proračunu MO za leto 2019.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se čim prej sestanek Komisija za komunalno cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan.

 

Odgovor:

Sestanek komisije za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo, je sklican za dne 20.6.2018, ob 15.30 uri, v pisarni župana.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil, da je bil sestanek na Direkciji za ceste glede hitre ceste, pa ga zanima kako daleč je projekt izgradnje krožišča v Šmartnem.

 

Odgovor:

19. junija 2018 bo v GD Šmartno javna predstavitev projekta krožišče. Projekt je končan, je že tudi recenziran in Direkcija gre v razpis za izvajalca. Če na javnem razpisu ne bo zapletov, se bo gradnja začela izvajati v jesenskem času. Na javni razgrnitvi bo možno dobiti vse odgovore.

 

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila,  da so prejeli protestno pismo glede postavitve spominskega obeležja v Šmartnem in jo zanima ali so dobili odgovor na to in kakšen je ta odgovor.

Odgovor:

Veterani vojne za Slovenijo in Društvo častnikov Mislinjske doline so vložili pobudo za postavitev spominskega obeležja ob 50-letnici ustanovitvi Teritorialne obrambe Slovenije. Ta pobuda je bila obravnavana na vaški skupnosti, kjer so jo podprli in sicer gre za postavitev muzejskega topa v Šmartnem. Učitelji na Osnovni šoli Šmartno se s tem ne strinjajo, da bi na tem osrednjem prostoru, kjer je avtobusna postaja, vrtec in šola stalo orožje, ker ima negativno konutacijo, pa čeprav gre za obeležje, ki pravzaprav govori proti vojni. Župan je sklical zbor krajanov, ker je želel dobiti mnenje vseh krajanov in tudi soočiti mnenje s tistimi, ki so izrazili nasprotovanje temu. Razprava je bila burna in prišlo je  do protestnega odhoda enega dela krajanov. Potem so prišli do rešitve, da postavijo to obeležje na privatno zemljišče in se s tem izognejo vsem zapletom. Dogodek se bo odvil 22. junija 2018, ob 17. uri.

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec prekinila pogodbo o upravljanju počitniškega doma v Fiesi s Centrom za socialno delo Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja kot solastnici Počitniškega doma v Fiesi sta do roka, ki je v pogodbi določen, to je do 1. maja v tekočem letu, odpovedali najem za naslednje leto. To pomeni, da bo naslednjo sezono v letu 2019 objekt predan v upravljanje drugemu upravljalcu, to je JZ SPOTUR.

 

Objavljeno:2018-07-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

38. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 38. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na odgovore, ki so jih prejeli na pobude in vprašanja, podane na 37. seji občinskega sveta. V svojem izvajanju je priporočal oziroma predlagal, da bi mestna občina izdelala analizo odseljevanja občanov izven mestne občine ter  hkrati o dotoku ljudi v mestno občino in sicer po starostni ter po izobrazbeni strukturi. To se mu zdi pomemben podatek za bodoči razvoj Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Analizo bomo povzeli iz uradnih statističnih podatkov in jo pripravili do ene prihodnjih sej občinskega sveta.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da so na 14. dopisni seji potrjevali Dokument identifikacije investicijskega projekta »Površina za pešce in kolesarje na območju Druge osnovne šole Slovenj Gradec in Športnega centra Vinko Cajnko.«  Predlog je podprl,  posredoval pa je tudi predloge, ampak ni dobil odgovora. Omenil je traso in kjer je predvidena kolesarska pot in pešpot, so že položeni betonski tlakovci. Predlagal je, da jih deponirajo na občinskem depoju in se ponovno porabijo pri kakem drugem projektu. V zvezi s tem bi želel odgovor.

 

Odgovor:

Investicijo bomo izvajali v letu 2019 in bomo vsekakor vgrajene tlakovce hranili na deponiji Javnega komunalnega podjetja za morebitno kasnejšo uporabo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je bilo 3. aprila 2018 na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec objavljeno obvestilo, da se bo v Slovenj Gradcu odprla info točka. To je domena Ministrstva za okolje in prostor in je namenjena za starejše občane. Kasneje pa je videl vabilo in se tudi seznanil, da je info točka bila odprta na Ravnah na Koroškem. V obvestilu pa je pisalo, da se bodo te točke odprle v vseh mestnih občinah. Ker je Slovenj Gradec mestna občina in edina na Koroškem, je pričakoval, da bo to res v Slovenj Gradcu. Vprašal je kako se je to zgodilo, kdo je prispeval k temu, da se je to zgodilo tako kot se je oziroma zakaj je niso odprli v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Projekt za postavitev info točke je bil zastavljen tako, da se postavi v vseh mestnih občinah in so ga v Mestni občini Slovenj Gradec tudi predstavili. Kasneje pa je prišlo do tega, da se je info točka odprla v medgeneracijskem centru na Ravnah na Koroškem. Mestna občina je sekretarki, ki je odgovorna za projekt »Sobivanje«, na Ministrstvu za okolje in prostor, poslala dopis, da sicer pozdravljamo, da so odprli info točko tudi na Ravnah na Koroškem, ampak čakamo, da v skladu s projektom, kot so ga  zastavili, le to odprejo tudi v Slovenj Gradcu.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje vprašal, ali lahko občani, ki so do sedaj imeli vrtičke na območju bodočega urbanega parka pri letnem bazenu, letos še sejejo in sadijo, ob dejstvu, da bodo z načrtovano investicijo pričeli v prihodnjem letu.  V kolikor lahko, je potrebno občane o tem obvestiti. Nadalje pa je predlagal, da na mestni občini razmislijo tudi o nadomestnih zemljiščih za vrtove.

 

Odgovor:

Občane bomo obvestili, da v letošnjem letu na omenjenem območju še lahko opravljajo dejavnost vrtnarjenja.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je že v lanskem letu opozoril, da na Osnovni šoli Razbor pušča obroba na dimniku. Ponovno so ga opozorili, da le ta še vedno ni ustrezno sanirana. Ne želi pisnega odgovor, temveč je to potrebno popraviti do naslednje seje. Če ne, bo potrebno nekoga prijavili, da dela škodo na občinskem premoženju.

Nadalje je omenil stranska vrata na Osnovni šoli Razbor. Pred tremi leti so menjali stavbno pohištvo, na stranska vrata pa so pozabili.  Obenem je ta vrata vhod za stanovalce in pa zasilni izhod iz šole. Predlagal je, da ta vrata čim prej popravijo.

Odgovor:

Na Podružnični osnovni šoli Razbor je naročena sanacija vhoda z zamenjavo vrat. Dela bodo zaključena predvidoma do 30.6.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil, da v Razborju proti kmetiji Sovinc pripravljajo cesto za asfaltiranje v dolžini 750 metrov. V proračunu je za to namenjeno 80. tisoč eur. Na terenu so ugotovili, da bo ostalo neasfaltiranih 150 metrov do križišča pri kmetiji Sovinc. Lastnik te kmetije ima željo, da se cesta prestavi in za to so bili narejeni tudi projekti. Projekt bi zaradi tega podražilo, na vaški skupnosti so se dogovorili, da bi se to uredilo, zdaj je pa kar naenkrat slišati, da ne. Dejal je, da želi informacijo kako je s tem. Lastnik kmetije upravičeno predlagala prestavitev ceste, saj je to križišče, kjer se na dvorišču stekajo štiri ceste. Po eni od teh, ki gre v smeri Uršlje gore, bodo letos mimo zvozili več kot 20. tisoč m3 lesa. Za širino ene ceste bi jo prestavili, da bi kmetija imela več prostora na svojem zemljišču oziroma dvorišču.

Odgovor:

V letošnjem letu se bo projekt končal tako kot je bil zastavljen. Dela so oddana, razpis je bil narejen na dolžino 750 m in ga žal ni možno spremeniti. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je prav tako v lanskem letu predlagal, da na tem dvorišču uredijo javno razsvetljavo. Tudi tega niso uredili. V temi je to zelo neugodno, ker cesta gre skozi dvorišče v obliki črke S in je zelo nevarno.

Odgovor:

Možnost postavitve javne razsvetljave na tem dvorišču bomo proučili.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje je povedal, da v Velunji sanirajo asfalt in se pri Anžejevi žagi lastnik pritožuje, da se mu vedno, ko se sanira, cesta dviguje napram objektu. V žago spravlja hlode, če je cesta vedno višja, je več možnosti, da pride do delovne nesreče. Nekako mu bodo morali iti nasproti, saj bodo čez kakšno leto tudi ta odsek proti Velunji asfaltirali, pa je veliko gre po njegovem zemljišču in bo treba pridobiti njegovo soglasje.


Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri občani, ki jih zanima kdaj bo možno izvesti na pokopališču v Starem trgu raztros pepela oziroma kako daleč je s tem projektom. 

Odgovor:

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o. vodi projekt glede ureditve pokopališča v Starem trgu in v letošnjem letu naj bi se le to tudi uredilo.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da so ga občani opozorili na del mestnega obzidja, to je med sedanjo gostilno Ančka in pa Ozko ulico, ta pešpot. Tam je mestno obzidje res v slabem stanju in menil je, da bi ga bilo potrebno sanirati.

Odgovor:

Od 4.5.2018 do 4.6.2018 je v teku Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, v skladu s katerim lahko upravičeni prijavitelji podajo vloge za ta razpis (lastniki, solastniki ali pooblaščeni upravljavci objektov in območij kulturne dediščine, ki imajo sami status kulturnega spomenika in so locirani na območju Mestne občine Slovenj Gradec ali pa so locirani znotraj urbanističnega spomenika starega mestnega jedra Slovenj Gradec).

 

Celotno  staro mestno jedro Slovenj  Gradca  je  urbanistični spomenik in je kot tak pod neposredno spomeniško zaščito. Zato je potrebno v historičnem mestnem tkivu varovati vse sestavine,  ki kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi in obenem eksistirajo kot avtentične priče preteklosti. Na podlagi odloka je za ohranitev spomeniškega izgleda starega jedra potrebno brezpogojno varovati gabarite  in  fasade. Varstveni režimi za te elemente so podani za vsako zgradbo  posebej.  Pri mestnem jedru kot celoti pa je treba poudariti, da se skladno z odlokom  mesto kot celota varuje v celoti, torej tudi njegova vedutna podoba, zato je potrebno soglasje spomeniške službe tudi pri  morebitnih adaptacijah ali nadgradnjah stavb, ki niso neposredno  pod spomeniško zaščito.

 

Cilj razpisa je podpreti in spodbuditi naložbe v varovanje kulturnih vsebin nepremične kulturne dediščine, obenem pa zagotavljati dostopnost kulturne dediščine najširšemu krogu uporabnikov ter spodbujati vlogo kulturnih spomenikov v javnem dogajanju. Dolgoročni cilj je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine in razvijanje njenega potenciala.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal tudi, da je pred nekaj dnevi, tako kot tudi župan, prejel elektronsko pošto v zvezi z namestitvijo pitnika pri Sv. Juriju. Župan je podal odgovor, da bi v okviru sanacije oziroma ureditve pešpoti  tudi ta pitnik lahko uredili. Predlagal je, da bi pitnike namestili še na nekaterih drugih lokacijah, na primer na prostoru ob kolesarski stezi pri gostilni Murko in še kje drugje v Mestni občini Slovenj Gradec, da bi imeli ljudje na razpolago vodo tam, kjer jo potrebujejo.

 

Odgovor:

Pitnike lahko uredijo tam, kjer je v bližini pitna voda, na vseh željenih lokacijah pa le to najbrž ne bo možno.

Vprašanje:Peter Cesar je vprašal tudi kako je s prodajo stavbe v Plešivcu, vedo, da je bil razpis in javna dražba. 
Odgovor:

Za nakup stavbe v Plešivcu ni bilo nobenega interesa.

 

Objavljeno:2018-06-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

37. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 37. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je v gradivu za Investicijski projekt »Blok neprofitnih stanovanj Polje« zasledil različne statistične podatke za Mestno občino Slovenj Gradec in presenetilo ga je, da se dejansko stanje števila prebivalcev zmanjšuje. Od leta 2012 do leta 2016 je 146 občank in občanov  manj, samo od leta 2016 do leta 2017 pa je ta številka že 199. Jasno je viden trend upadanja števila prebivalstva v Mestni občini Slovenj Gradec in ne samo upadanja, pač pa tudi staranja. Skupina v starosti od 0 do 14 let se počasi zmanjšuje kar pomeni, da lahko v bodoče trend negativno vpliva na vpis v osnovnošolski izobraževalni sistem. Na drugi stran je aktivna populacija od 15 do 64 let, ki se tudi zmanjšuje skoraj za 500 ljudi in to v enem letu. Na drugi strani pa se povečuje populacija nad 65 let, kar je tudi normalno. Dejal je, da ga zanima kako je z zasedenostjo kapacitet v novih vrtcih, ali so zasedeni oziroma imajo rezerve. Priporočal je, da bi na nivoju mestne občine izdelali analizo o odhajanju občanov mestne občine  izven občine, o dotoku drugih ljudi v občino, tako po izobrazbeni kot po starostni strukturi, da bi na koncu prišli do podatka oziroma do vizije kaj lahko v Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo čez 20, 30 ali 40 let. Vedo, da mladina v veliki meri, ko gre na študij v Ljubljano, tam tudi ostane, kar je zaskrbljujoče za mestno občino, vprašanje pa je kakšna populacija prihaja v mestno občino.

 

Odgovor:

Demografska slika se tako kot povsod po državi in tudi po svetu, spreminja tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. V mestni občini izvajamo ukrepe in sicer gradimo stanovanja, privabljamo investitorje, izboljšujemo infrastrukturo itd., saj je potrebno izboljševati pogoje bivanja v občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje omenil, da na stari lokaciji zavetišča za brezdomce po večerih vidi luč in ga  zanima ali so se vsi brezdomci preselili na novo lokacijo.

Odgovor:

V tem objektu živi še ena oseba, vendar objekt ni več v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. S prenosom lastninske pravice na Republiko Slovenijo, so prenesli tudi lastninsko pravico na tem objektu. Strokovne službe so pristojnemu ministrstvu že predlagale, da naredijo primopredajo objekta, ampak zaenkrat še z njihove strani ni bilo odziva.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prišla pomlad in v ČS Polje bi bilo potrebno angažirati Komunalo, da si ogleda in počisti zelenice ter okolico, zlasti pri igriščih, kjer se že zdaj nahajajo najmanjši otroci. Nadalje predlaga, da v tem kontekstu Komunala opravi tudi pregled točk za odlaganje odpadkov in pasjih iztrebkov. Ker se število uporabnikov ali povzročiteljev onesnaževanja povečuje, je potrebno zagotoviti višjo stopnjo skrbi, višjo stopnjo reda pri teh površinah, ker imajo v tej soseski veliko otrok in ne želi, da se zgodi kakšna okužba zaradi onesnaženega okolja.

Odgovor:

Pobudo za intenzivnejše čiščenje zelenic na igriščih in košev za odpadke ter pasje iztrebke bomo upoštevali. Bomo pa tudi v našem Informatorju in SG Glasniku objavili članek v vezi odlaganja pasjih iztrebkov, saj se sedaj ko je sneg skopnel vidi kako lastniki psov (ne)upoštevajo pravila v vezi tega.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da že od lanskega leta spremlja strugo Homšnice in je že imel sestanek s predstavnikom VGP Drava Ptuj. Ogledala sta si najbolj izpostavljene točke, kjer je celo prišlo že do pogrezanja brežin obloženih s kamnom, prav tako pa je polno naplavin, ki se ponovno nabirajo v strugi. Že je lani je bilo obljubljeno, da se bo to začelo urejati, pa se ni. Zato je apeliral, da strokovne službe povabijo na sestanek koncesionarja in tudi predstavnike četrtne skupnosti ter si to območje tudi ogledajo.

Odgovor:

Kot je predlagano, mestna občina skliče sestanek, na katerem je lahko prisoten tudi predstavnik Komunale Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je s pričetkom izgradnje krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

Izbran je že izvajalec projektne dokumentacije, ki je imel rok za izdelavo do sredine tega meseca in je zaprosil za podaljšanje za en mesec. Zaradi tega se bo investicija prestavila v kasnejši čas.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so nekatere makadamske ceste v zelo slabem stanju. Pri tem je izrazil nezadovoljstvo, da na Komunali nimajo pregledniške službe. Sodelavec, ki je za to področje pristojen na Komunali, je zasut s telefonskimi klici. Zato bi bilo prav, da bi posebej imeli pregledniško službo, če ne drugače v zimskem in spomladanskem času in v primerih neurja. Predlagal je, da o tem razmislijo. Vsekakor pa bi si moral nekdo ogledati te odseke, pripraviti seznam sanacij in vsaj približno določiti rok sanacije.

Odgovor:

Vsaka odjuga letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V podjetju Komunala imamo organizirano pregledniško službo, vendar je nemogoče, da bi ob vsakem trenutku imeli informacijo o stanju na vseh cestah katerih je na območju Mestne občine Slovenj Gradec okoli 500 km. Smo pa odprti na vsak poziv, oz. opozorilo s strani uporabnikov cest o stanju le teh. Vse problematične odseke imamo evidentirane jih saniramo takoj nam to dopušča vreme (delno suha vozna površina). V kolikor delo opravljamo v mokrem, lahko z mehanizacijo povzročimo dodatne poškodbe na ostalih delih ceste. Prioriteto izvedbe sanacij seveda prilagodimo frekvenci prometa.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da nekaterih odsekov občinskih cest ne bodo sanirali v naslednjih desetih letih, ali pa še mogoče več. Take ceste bi bilo potrebno urediti vsaj z osnovnim tamponom, mogoče 10 - 15 cm in  to je že marsikje videl. Tudi to bi bilo nujno potrebno.

Odgovor:

Predlagana začasna sanacija po našem mnenju za vse ceste ni racionalna saj je strošek (cca. 10.000 eur/km),  nesorazmeren glede na dolgoročni učinek sanacije. Krajše oseke pa na ta način že saniramo, seveda glede na razpoložljivost planiranih sredstev.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju in opozoril na nevarnost te ceste, predvsem za pešce.

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika proti Podgorju je Družba za razvoj investicij, ki vodi odkupe zemljišč za projekte Direkcije za infrastrukturo, pričela z aktivnostmi za odkupe zemljišč. Objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca za vodenje postopkov odkupa zemljišč.

Vprašanje:

Martina Šisernik je iznesla prošnjo občank in občanov, da v Mestni občini Slovenj Gradec zagotovijo 24-urno dežurno lekarniško službo. Zdaj morajo v nujnih primerih po zdravila v sosednje občine. Predlagala je, da občinska uprava preveri možnosti, kako bi ti zagotovili.

Odgovor:

Ureditev dežurstev lekarn regulira zavarovalnica in imajo glede tega posebne predpise. Če želijo v Mestni občini Slovenj Gradec tovrstno službo zagotavljati 24 ur, bi morati le to financirati iz občinskega proračuna, kar pa bi na leto zagotovo zneslo okrog 100. tisoč eur.

Vprašanje:

Martina Šisernik je nadalje omenila javne razpise za različna priznanja, ki jih podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec. Nekateri so pri eni od prejšnji točk razpravljali v tem smislu, da je potrebno spodbuditi predlagatelje, da bo večji odziv na vse tovrstne javne razpise. To jo veseli, zaradi tega, ker so v preteklosti doživeli tudi kritike na posamezne predlagatelje, ki so predlagali različna priznanja. Osebno meni, da je prav, da se razpisi čim širše obravnavajo, da na razpise pride čim več predlogov, pristojnost o izbiri pa ima komisija.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh je podal nekaj informacij o Počitniškem domu Fiesa. Ta dom ima v upravljanju Center za socialno delo in v lanskem letu so poslovali dokaj uspešno, z minimalnim dobičkom. Zasedenost doma je bila skozi celo leto dobra. V letošnjem letu je načrtovanih nekaj vzdrževalnih del in sicer zamenjava stavbnega pohištva, rolet, popravilo strehe, na terasi zamenjava steklenih vrat z avtomatskimi steklenimi drsnimi vrati in še nekaj drugih nujnih del. Denar za ta popravila se je nabral iz naslova amortizacije, ki se je nabirala več let, v bodoče pa pričakuje tudi pomoč lastnikov Mestne občine slovenj Gradec in pa Občine Mislinja. Letovanja šole v naravi iz Mislinjske doline se udeležujejo samo učenci OŠ Šmartno in Prva OŠ, za zapolnitev kapacitet pa poskušajo pridobiti druga razna društva in organizacije. Glede na to, da sta lastnika doma Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja, apelira na vse prisotne, sploh pa na starše otrok kateri obiskujejo osnovne šole, da poskušajo privabiti čim večje število otrok za šolo v naravi med počitnicami. Mestna občina nameni nekaj sredstev za letovanje teh otrok, zakaj pa ne bi to izkoristili v domu v Fiesi. Cena za letovanje je pa zelo ugodna.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh pa je omenil šolske prevoze v OŠ Šmartno. Traja že približno dve leti, ko potujejo pritožbe,  pa odgovori in vprašanja glede nekaterih relacij. Starši trdijo svoje, komisija tudi opravlja svoje delo in ne dvomi v strokovnost te komisije. Predlagal je, da se komisija sestanek skupaj s starši in gredo na teren ter si ogledajo te šolske poti.

Odgovor:

Imenovana je razširjena skupina, ki bo v prihodnjem tednu skupaj s starši opravila ogled na terenu.

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da se že nekaj časa pogovarjajo o odstranitvi drogov fiksne telefonije, ki niso več v uporabi. Ampak ti na terenu še vedno stojijo. To je konkretno blizu OŠ Šmiklavž, kjer hodijo otroci in da se ne bi zgodila nesreča je predlagal, da Telekom le te nemudoma odstrani.

Odgovor:

Predlog bo posredovan Telekomu.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil plaz v Radušah pri kmetiji Bošnik in tudi to, da ni v letošnjem proračunu. Že lani je podal pobudo, da bi k sanaciji povabili tudi Eles, ker je sredi plazu drog visokonapetostnega daljnovoda. Ampak lani je bilo sušno obdobje in je plaz miroval. Pred nekaj dnevi pa je bil na tej kmetiji   in je grozljivo kipenje zemlje pred cesto in pod cesto. Tako, da najprej bo cesto odneslo, potem je v nevarnosti drog daljnovoda, pa še hlev lastnika. V zvezi s sanacijo plazu je želel pojasnila.  

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik se je kot predsednik vaške skupnosti in kot občinski svetnik udeležil dveh zborov invalidov in prenaša predlog aktivov v Podgorju in na Selah, da bi jih povabili, tako kot so pred dvema letoma društvo upokojencev, v organizacijski odbor praznovanja občinskega praznika. Invalidov je v mestni občini več kot  6. tisoč, imajo naziv mesto prijazno invalidom in na nek način pričakujejo  povabilo.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali organizatorjem prireditev ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik pa je prisotne seznanil, da bodo po elektronski pošti v zvezi s prevozi otrok, prejeli gradivo. Prikazani so prevozi otrok na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec in predlaga, da si ga ogledajo in bodo videli štiriletno delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Seznanili se bodo, na kakšen način so ti prevozi organizirani, na kakšen način se ta pravilnik realizira in na kakšen način rešujejo konkretne probleme.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da čez mestno občino vodi Evropska pešpot in ena kontrolna točka je bila na letališču. Ker tam objekt ne obratuje, bi bilo potrebno preusmeriti pohodnike, kje lahko dobijo žig.

Odgovor:

Komisija za Evropske pešpoti pozna problematiko, sedež imajo v Ljubljani in iščejo rešitev na kak način to zagotoviti pohodnikom štampiljko. Turistični društvo jih bo opozorilo, da naj žig prestavijo na drugo lokacijo.

Objavljeno:2018-05-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

36. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 36. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se v Mestni občini Slovenj Gradec pripravi odlok o čistosti zraka. Na to so jo opozorili mladi, ki gradijo stanovanjske hiše in jih opremljajo z raznoraznimi toplotnimi črpalkami.  Ne morejo se prijaviti na javni razpis za subvencijo za vgradijo toplotne črpalke v hišo, ker Mestna občina Slovenj Gradec nima tega odloka.

Odgovor:

Tovrstni odlok so sprejeli samo ogrožene občine, to so tiste, ki jih je ARSO prepoznal kot ogrožene glede varstva zraka. To je Ljubljana, ki ima močan smog in visoko koncentracijo trdih delcev, občine na območju Zasavja itd.. Slovenj Gradec žal ne spada med ogrožene občine.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je Mestna občina Slovenj Gradec na Razborju na župnijskem hlevu pridobila stavbno pravico za 30 let, ker so imeli namen graditi večnamenski dom. V zadnjem neurju je bila poškodovana streha in vprašal je kdo jo je dolžan popraviti. S strehe je odneslo salonitne plošče, jih zdrobilo in ti delci so prišli že tudi na igrišče. Predlagal je, da se le to počisti na pravilen način.  Nadalje je predlagal, da razmislijo kaj s to stavbo sploh narediti.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je pridobila stavbno pravico, da so lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, ki obsega delno rušenje in pa rekonstrukcijo tega objekta. Projekta žal ni bilo možno prijaviti na javni razpis programov Interreg, zato ga bodo prijavili na javni razpis LAS MDD. Začasno bodo morali ta objekt zaščititi.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je podal vprašanje glede toplarne. Glede na to, da slovenjgraška toplarna že vrsto let ogreva večji del stanovanjskih blokov v občini, ga zanima, kdaj so bili položeni toplovodni vodi od toplarne pa do končnih porabnikov in ali so bili že ti vodi kdaj obnovljeni. Občane, ki koristijo ogrevanje iz toplarne namreč zanima ali so bile že kdaj izvedene meritve izgub te toplotne energije, če ne, predlaga, da se meritve izvedejo in skladno z njimi oceni potreba oziroma ekonomska upravičenost po morebitni obnovi teh starih vodov.

Odgovor:

Meritve se opravljajo, znan pa je tudi podatek kolikšna bi bila investicija v obnovo toplovoda. Komunala ima pripravljene vse podlage za sanacijo, seveda pa zdaj zaenkrat te investicije še ne bodo izvajali. Najprej bodo zamenjali dograjan kotel, v nadaljevanju pa bo obnova toplovoda. Kjer nastanejo poškodbe, se sanacija opravi sproti.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je  Svet staršev OŠ Šmartno na župana naslovil zahtevo za skupno presojo postajališč, prevozov in varnih poti v šolskem okolišu OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Apelirala je na župana, da se posveti temu vprašanju, prav tako Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Odgovor:

Svet staršev OŠ Šmartno že dalj časa izpostavlja probleme glede šolskih prevozov, vendar o tem odloča Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zahtevo Sveta staršev bo komisija ponovno proučila.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povedal,  da je le ta sestavljen iz devet članov iz različnih področjih dela in obravnavajo prometno problematiko. Svet naloge izvaja na podlagi pravilnika, ki so ga pred leti sprejeli na občinskem svetu in probleme z vsemi  šolami rešujejo sproti. V zadnjih dveh letih so proučevali tudi vse probleme, ki so jih izpostavili na OŠ Šmartno in iskali najboljše rešitve za varnost otrok. Na območju Šmartna se izpostavljata dva primera,  ki pa sta nadstandard in so pri teh kriterijih vezani na zakon oziroma na pravilnik. Dejstvo je, če v določenem okolju naredijo izjemo, so to dolžni upoštevati tudi pri vseh ostalih relacijah v mestni občini. Mora povedati, da pri vseh odločitvah poskušajo biti enotni in poskušajo poiskati najbolj optimalno rešitev. V lanskem letu so iz teh razlogov sklicali sestanek z vsemi ravnatelji šol, odgovarjali na vse predloge in tudi na območju Šmartna večkrat opravili oglede. Kot je že povedal, bi uresničitev njihovih zahtev pomenil nadstandard.  

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je predlagala, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dopis Sveta staršev OŠ Šmartno ponovno prouči.  

 

Odgovor:Pobudo svetnice bomo upoštevali.
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na ohranjanje rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. Društvo Narava Pohorje, ki ga vodi mag. Matjaž Jež iz Mislinje, je v lanskem poslalo na mestno občino poročilo o moritoringu tega rastišča z ugotovitvami, da tam ni vse tako kot bi moralo biti v smislu ohranjanja Sibirske perunike. Predlagal je, da strokovne službe to proučijo in zastavijo režim ohranjanja Sibirske perunike, tega posebnega rastišča na območju mestne občine. To naj se ohrani, da ne bi šlo v uničenje s takim gospodarjenjem, kot je zdaj. Zdaj je še zimski čas, do poletja oziroma do košnje naj se to uredi in vzpostavi režim, da se ne zgodi tako kot lansko leto oziroma predlansko leto, ko je bila košnja prehitra.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z mag. Matjažem Ježom in bo na tem območju vzpostavila pravilen režim ohranjana rastišča Sibirske perunike.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da je bil pred časom na televiziji prispevek kako izvajajo monitoring zraka v Loški dolini. Ena študentka hodi s prenosljivo napravo v obliki nahrbtnika in predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:Aktivnosti  glede izvajanja monitoringa zraka in tudi meritve že potekajo.
Objavljeno:2018-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

35. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 35. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da imajo stanovalci stanovanjskega bloka Partizanska 10 težave z dovozom do bloka in tudi z urejenostjo voznih in parkirnih površin v okolici njihovega bloka ter seveda garažnih površin, ki so tam in dostop do samopostrežne prodajalne TUŠ. Zato je predlagal, da strokovne službe z vzdrževalci proučijo zadevo in pripravijo neko rešitev, da se bodo stanovalci lahko varno in po suhem v dežnem času pripeljali ali prišli do vhoda v ta blok. Bil je tam ravno ko je deževalo in je res moral iskati variante, da se je prebil do vhoda v ta blok.

Odgovor:

V spomladanskem času bodo sanirane udarne jame preko rednega vzdrževanja. Za večji poseg bo potrebno zadevo uvrstiti v plan investicij. Po podatkih Komunale Slovenj Gradec, bi bilo potrebno menjati tudi kanalizacijo, saj so v tem delu še salonitne cevi.

Vprašanje:Zvonka Marhat je podala pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec prouči brezplačno parkiranje svojih zaposlenih. Parkiranje na parkirišču za graščino Rotenturn je velik problem, zato naj delodajalec omogoči svojim zaposlenim brezplačno parkiranje. Predlagala je, da ta predlog proučijo.
Odgovor:

Zakonodaja ureja, da je brezplačno parkiranje boniteta in da je parkiranje strošek vsakega zaposlenega.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil semaforizirano križišče pri PTC Katica. Tam vlada zmeda, ker semafor enkrat dela, drugič ne dela. Enkrat dela zjutraj od pol sedmih naprej, enkrat pet do sedmih ne dela, skratka semafor slabo funkcionira. Problem pa je, kjer je prednostna cesta, to je Celjska cesta in proti Mercatorju. Voznike to zmede in zjutraj čakajo in ne vedo kdo naj pelje. Predlagal je, da pristojne službe to proučijo in ta semafor, ki je v upravljanju mestne občine, uredijo tako, da ne bo več zmede. Dejal je, da želi odgovor.

Odgovor:

To težavo že poznamo, najprej se je pojavila na križišču Partizanske ulice in Celjske ceste. Seveda je na omenjeni Ronkovi ulici problem enak. Semaforja sta že stara, tehnika odpoveduje in jih bo potrebno posodobiti. Finančna sredstva bo potrebno zagotoviti v proračunu rebalansa.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je izrekel pohvalo, da so na zelo nevarnem odseku ceste Podgorje - Velunja postavili zaščitno ograjo.


 

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vremenske spremembe, predvsem odjugo in nekatere ceste se v tem času spremenijo v blatni dol, predvsem gozdne ceste. Kot primer je navedel cesto Lapovčnik – Varmočnik proti Razborju, na kateri je bilo pred časom samo blato. Dogovoriti se bodo morali, kaj bodo naredili s takimi cestami, ali jih bodo prekategorizirali ali kako drugače obravnavali

Odgovor:

Vsaka odjuga, letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V sodelovanju s predstavnikom Zavoda za gozdove, poskušamo z intenzivnejšim vzdrževanjem vzpostaviti vozne površine v solidno prevoznost.

Prekategorizacija je v pristojnosti MO občine in je podvržena določenim postopkom.

V navedenem primeru gre za gozdno cesto, katera povezuje Zg. Razbor z Velunjo. Glavna povezava teh naselij je z lokalno cesto, z odcepom pri Strgarju. Predlagamo, da v času ko so posledice odjuge največje, namesto povezovalne gozdne ceste, krajani uporabljajo lokalno cesto. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil še na vremenske nevšečnosti pred časom, ko je močan veter pri marsikateremu občanu naredil precejšnjo škodo. Predlagal je, da se občanom, ki so imeli veliko škodo, kot pomoč nameni nekaj finančnih sredstev.

Odgovor:

Mestno občino Slovenj Gradec je dne 11.12.2017 zajelo neurje, ki je povzročilo škodo na javni infrastrukturi, gozdu,…ter tudi nekaj škode na hišah in gospodarskih poslopjih.

MO Slovenj Gradec je skladno s prejetim sklepom Uprave za zaščito in reševanje, aktivirala občinsko  komisijo za popis ocen škode na transportni infrastrukturi in na stavbah, ki jo je povzročila naravna nesreča.

Po objavi  javnega  poziva, da lahko oškodovanci prijavijo škodo na stavbah, se je javilo trinajst oškodovancev. Od tega jih je dobra polovica izjavila, da ima objekte zavarovane, polovica pa da nima. Ocena škode na objektih je po izračunih komisije znašala na posameznem objektu od 228,00€  do 5.714,12€. Vse popisane ocene škod smo vnesli v računalniško aplikacijo Ajda, kjer so zdaj podatki na voljo ustreznim ministrstvom in Vladi RS.

Predvidevamo, da bo Vlada RS po prejetju vseh ocen škod iz lokalnih skupnosti, na podlagi pričakovanega precejšnega zneska ocenjene škode, poskušala  pridobiti sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, za kritje vsaj dela nastale škode.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se  uredi dostop na pokopališče pri cerkvi Sv. Roka na Selah. Dostop je urejen s kamnitimi stopnicami, ki so že zelo stare in  izjemno neprimerne za invalide, pa tudi za klasične pogrebe.

Odgovor:

Predlog bodo obdelale prisojne službe Komunale in ga izvedle.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je v imenu nekaterih občanov vprašal zakaj je apartma na Pagu uvrščen med strateške objekte.

Odgovor:

Strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem je bila obravnavana in sprejeta na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je nadalje dejal, da je na hitro pregledal realizirane investicije na področju komunalne in ceste infrastrukture v letu 2017, ki so jih pripravili na Komunali. Pri nekaj investicijah je zasledil, da je bil vodja investicije in izvajalec nadzora isti. Menil je, da to ni prav.

Opozoril je tudi, da Tomaška vas ni samostojna vaška skupnost, kot je zapisano v gradivu, temveč spada pod Vaško skupnost Turiška vas. Izrekel je kritiko, da bi pripravljavec to moral vedeti. Napako je zasledil tudi pri zapisu, da je protiprašna zaščita v Škratkovi deželi bila izvedena v Tomaški vasi, zapisano pa bi moralo biti, da je le ta v Vaški skupnosti Sele Vrhe. Predlagal je, da se omenjene napake v gradivu popravijo.

Odgovor:Vodja projekta in nadzor je lahko v eni osebi.Napake bo Komunala popravila.
Vprašanje:

Ivan Gams je predlagal, da tematiko, ki jo je omenil Aleksander Hudej čimprej obravnavajo na Komisiji za ceste. Sam se dnevno vozi po cestah in niso celi odseki cest problem, problem so posamezni odseki. V času odjuge mora posebna komisija te odseke označiti in pripraviti načrt sanacije in v nadaljevanju kvalitetno sanacijo.

Odgovor:

Na sestanek Komisije za ceste bomo povabili predstavnika Zavoda za gozdove, predstavnika Komunale kot vzdrževalca. Šli bomo od primera do primera in ugotovili kakšni so primerni ukrepi.

Objavljeno:2018-01-26T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

34. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 34. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je na Podgorski cesti ob križišču pri pokopališču za smer Kotlje Podgorje, cca 100 metrov od tega križišča najprej, odcep stranske ceste v mini naselje, kjer stanujejo štiri družine in so tam tudi štirje šoloobvezni otroci. Nujno potrebno bi bilo, da se na tej priključni cesti na Podgorsko cesto uredi ustrezen prehod za pešce. Proučili že vse opcije kje bi jih lahko pripeljali iz tistega naselja, pa jih razen po nabrežinah Suhodolnice ne pripelješ preko obvoznice, ki vodi za Kotlje. Zato je podal pobudo, da se čim prej opravi strokovni pregled stanja in se predlagajo ustrezni ukrepi. Dejal je še, da je tam državna cesta

Odgovor:

Vsekakor gre za problematično lokacijo glede ureditve prehoda za pešce, saj tam ni deniveliranih površin za pešce, bližina križišča z zavijalnimi pasovi, dva stranska priključka, število pešcev ne dosega 25 pešcev na konično uro, državna cesta ipd. Vsekakor predlagamo ogled v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MOSG.

Vprašanje:

Martina Šisernik je posredovala predlog za povečanje denarne pomoči za novorojenčke. Preverila je znesek, ki je bil sprejet leta 2012. Po petih letih bi mogoče razmisli kake so možnosti, da ta znesek povečajo.

Odgovor:

Predlog bi bilo treba posredovati pravočasno, ko se pripravlja proračun. Osnutek proračuna za leto 2018 je že sprejet in z amandmajem bi bilo možno ta znesek povečati.

Objavljeno:2018-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

33. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za uvrstitev problematike hmeljarjenja v Mestni občini Slovenj Gradec na dnevni red ene od decembrskih sej. Dobil je odgovor v katerem je nakazana možnost okrogle mize, pač pa ni predlagal okrogle mize. Ponovno je podal isti predlog, s spremembo na način, da je ta možnost do 15. januarja. V kolikor ta predlog ne bi bil akceptiran, bo predlagal glasovanje o tem ali občinski svet takšen predlog podpira.

Odgovor:

Problematiko hmeljarjenja bomo uvrstili na dnevni red seje občinskega sveta, ki bo predvidoma 17. januarja 2018.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je omenil sanacijo ceste pri pokopališču v Starem trgu. Danes so ga poklicali krajani, ki tam živijo, na ogled te cesta. Zaradi senčne lege bo ostala v ledenem stanju do meseca aprila. Danes je bil eden tistih dni, ki so sredi mesta odrezani in v službo do 11. ure niso mogli z vozili. Tudi peš imajo eno in edino pot, ki je označena na lastno odgovornost. Predlagal je, da se ta postopek kategorizacije čim prej izpelje. Krajani so pripravljeni ta zemljišča odstopiti oziroma so dali donacijo za odkup zemljišč in poskušajo v naslednjem letu v rebalansu zagotoviti finančna sredstva, da se prične sanacija tega cestišča.

Odgovor:

Cesta je bila posipana s peskom okoli 11.ure. Predlog novih kategorizacij cest je že v presoji na Direkciji RS za infrastrukturo. Predvidoma bo sprememba odloka o kategorizaciji cest obravnavana na seji OS v marcu 2019.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil urejanje novih fasad na stanovanjskih blokih, ki jih financirajo stanovanjski skladi in mestna občina iz proračunskih sredstev. Prišel je zimski čas, gradbena dela pa se  izvajajo, kot da bi bilo poletje. Na stanovanjskem bloku na Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu se izvajajo zaključna dela, to je izolacija in zaključni sloj fasade in to v trenutku, ko so zunaj temperature pod ničlo. Vprašal je kdo o tem odloča, saj ti materiali na prenašajo vgradnje, če so temperature pod ničlo. Zaradi tega bodo težave čez kako leto, ko bo zaključni sloj odpadel samo od sebe, ali pa se bo skozi to strukturo videl spodnji sloj fasade. Predlagal je, da z deli prenehajo, saj bodo zaradi poškodb imeli stroške tako zasebni lastniki kot mestna občina.

Odgovor:

Mnenje svetnika bomo poslali upravljavcu večstanovanjskih objektov in ko pridobimo pisni odgovor, ga bomo posredovali svetnikom.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Objavljeno:2018-01-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

32. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je v zadnjem obdobju precej debat, javnih razprav, tudi medijskih, o hmeljarjenju v Mestni občini Slovenj Gradec. Kot predsednik ČS Polje je bi obveščen, da se ta pojav približuje neposredno naselju S8 in se te stvari dogajajo na način, s katerim občani niso zadovoljni, temveč so vznemirjeni in prestrašeni. Zaradi tega je bila 2. novembra 2017, ustanovljena civilna iniciativa, h kateri je pristopil tudi sam. Problem ni zgolj v ČS Polje, pač pa je širši. Ker pa civilna iniciativa v diskusijah  in tudi sicer v ČS Polje, stremi k konstruktivnemu odnosu do vseh akterjev, tako do mestne občine, do javnosti in do tistih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, je predlagal, da se ta tema uvrsti na eno izmed sej občinskega sveta v mesecu decembru. Na sejo je treba povabiti tudi kompetentne predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, pa še koga drugega, da bodo lahko opravili razpravo o tej temi. 


Odgovor:

Točko bomo uvrstili na dnevni red ene izmed sej občinskega sveta, smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o organizaciji okrogle mize na to temo.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga je veliko občanov vprašalo zakaj v Slovenj Gradcu ni drsališča. 

Odgovor:

O ureditvi drsališča bomo na Mestni občini Slovenj Gradec razmislili. Potrebno je poiskati tako prostor za drsališče, kot tudi ugotoviti kakšno drsališče bi bilo najbolj primerno. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je že pred časom postavil vprašanje glede optike v Slovenj Gradcu. Bilo je rečeno, da bodo na mestni občini pripravili razpis za podelitev koncesije in bi na ta način tudi občanom omogočili, da bi imeli dostop do optike.

 

Odgovor:

Strokovne službe javnega razpisa glede koncesije za optiko še niso pripravile, ker mora OS najprej v zvezi s tem sprejeti strateški dokument. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je odgovoren kaka vrsta drevja se sadi po mestu Slovenj Gradec. Lahko bi posadili sadno drevje in bi občani lahko pobirali sadje. 

Odgovor:

V Mestni občini Slovenj Gradec sadijo gorski javor, vrbo, črno jelšo in sibirsko brezo. Zasaditev je narejena na predlog kranjske arhitekte, ki je pripravila krajinsko ureditev mesta Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opozoril, da je podjetje Kostmann na območju Pameč izvajalo projekt asfaltiranja ulice in na hišni številki Pameče 40 so podali pritožbo nad opravljenim delom, ker jim ob vsakem deževju zaliva hišo in voda teče v klet. Predlagal je, da pristojne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Zadevo v Pamečah je Komunala že pogledala s predsednikom VS Pameče Troblje g. Breznikom in podala rešitev. Dogovorjeno je, da se zadeva sanira spomladi. Sanacija ne bo predstavljala večjih stroškov.  

Vprašanje:

Danica Repas je menila, če se bodo pogovarjali o nasadu hmeljišč oziroma škropljenju teh nasadov, bi bilo prav, da se pogovarjajo tudi o drugih kmetijskih kulturah. Saj ni samo hmelj, koruzo tudi škropijo. Nadalje je dejala, da jo zelo motijo individualna kurišča, kurjenje v stanovanjskih hišah in vprašala a so bile narejene že kake raziskave v mestni občini glede teh izpustov. Občani imajo pravico živeti v zdravem okolju, dihati zdrav zrak, piti zdravo vodo. Že večkrat je opozorila na to, pa ni bila slišana. V naselju, kjer živi, so ogromni izpusti iz kurilnih naprav, tudi poleti, ne samo pozimi. Dva dimnika sta celo gorela, ena hiša je zgorela, drugi dimnik se je vžgal prav zaradi stare kurilne naprave in stvari, ki jih ljudje mečejo v te peči. Vprašala je ali je možno, da naredijo raziskavo na tem področju in če je  možnost, da država ali občina da subvencije tem občanom, da zamenjajo stara kurišča, stare kurilne naprave se priključijo na energetsko obnovljive vire.  Predlagala je, da se problem onesnaževanja lotijo celostno. 

Odgovor:

Lokalna skupnost je dolžna po Zakonu o varstvu narave sprejeti Program varstva okolja. V tem programu lahko določijo vse oblike varovanja okolja. Arso je za ogrožena območja je vzpostavil moritoring zraka, predvsem mikrodelcev, žal pa mestne občine ni na ogroženem območju. Ekosklad je razpisal 100 % subvencije za zamenjavo kurilnih naprav tistim, ki so socialno šibkejši, vendar je pogoj, da ima občina sprejet odlok o varstvu zraka. Pogoj za sprejem odloka pa je, da so na ogroženem območju. Treba bo začeti izvajati ukrepe, se lotili priprave dokumentov, ki jih morajo sprejeti in izvajati tudi moritoringe. Na podlagi rezultatov bodo lahko videli kaj je tisto kar najbolj ogroža in se lotili najprej tistih vzrokov, ki so najbolj nevarni.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je v Spodnjem Razborju od Strgarja proti Velunji prišlo v enem ovinku do poseka gozda. Zdaj tam pravzaprav zeva ob cesti prepad. To so že posredovali Komunali, vendar se še ni nič zgodilo. Prej je bilo drevje ob cesti, pa so se počutili varnega. Naj ustrezne službe to pogledajo in nekako zavarujejo ta del ceste.

Odgovor:

Zaščitna ograja je že naročena in bo v najkrajšem možnem času tudi izvedena. 

Vprašanje:

Peter Cesar je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se na dnevni red uvrsti točka v zvezi s problematiko urejanja hmeljišč v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da je kulturni dom v Starem trgu v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in je v zelo slabem stanju. Menil je, da bi mestna občina morala najprej poskrbeti za svoje objekte in kulturni dom Stari trg je prav gotovo objekt, kamor bi morali vložiti finančna sredstva. Predlagal je, da poskušajo zagotoviti finančna sredstev  za obnovo tega objekta.

 

Odgovor:

Kulturni dom Stari trg ni v lastništvu Mestne občine Slovenj Gradec v celoti, ampak je v solastništvu z Kulturnim društvom Stari trg. Potrebno bo urediti lastniška razmerja in prenesti kompleten objekt brezplačno na občino, da ga bodo lahko uvrstili v program investicij. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da ima Turistično društvo Slovenj Gradec novo komisijo za ocenjevanje okolje in seveda nikoli ni bil njihov namen karkoli negativnega, pač pa vedno neka spodbuda in pa neko nadgrajevanje. Strinjal se je, da je mestna občina in pa ta občinski svet, ki različne projekte podpira, uspela izvesti ogromno dobrih projektov. Brezova metla ni bila slabo namerna in tudi župan tega ni tako vzel. Tudi v bodoče  bodo opozarjali na svetle in pa mogoče na tiste manj svetle točke, ki se pač dogajajo v tej okolici.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je predlagal, da pripravijo nov lokalni programa za kulturo za naslednje mandatno obdobje in novo Strategijo razvoja turizma v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za pripravo Lokalnega kulturnega programa bo v kratkem imenovana komisija, ki bo spremljala izdelavo programa. V strokovnih službah so že  pripravili osnutek, ki pa ga je potrebno zastaviti na bolj širok način in sicer tako, da bo vključena tudi javnost preko delavnic.

JZ SPOTUR je nosilec turizma v Mestni občini Slovenj Gradec in bo tudi nosilec naloge, da pripravi Strategijo razvoja turizma.

 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se uredi grobišče Žančani in sicer dostop ter parkiranje. Svojci, ki se poklonijo umrlim, nimajo kam položiti cvetja, odložiti sveč, nimajo parkirišča in ni pravega dostopa. Dejala je, da naj se na to vprašanje odgovori pisno.

Odgovor:

Država je na enem delu gozda, kjer je grobišče, uredila območje z obeležjem, kjer je tudi oznaka grobišča in osnovne informacije. Res pa je, da do tega prostora ni urejene poti in verjetno jo bo morala urediti mestna občina. Na mestni občini smo v okviru OPN evidentirali vsa vojna grobišča, državna komisija za evidentiranje teh grobišč jih pozna in lahko pričakujejo, da bodo zavarovana in označena na primeren način.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je povedal, da so v Pamečah že pred leti zamenjali zemljišče, na katerem naj bi se v prihodnjih letih zgradil večnamenski dom. Temu zemljišču manjka še del zemljišča v površini 900 km2, ki je potrebno odkupiti. Predlagal je, da se v proračunu za leto 2018 za ta namen zagotovijo finančna sredstva.

Odgovor:

V osnutku proračuna za leto 2018 zaenkrat ni načrtovanih finančnih sredstev za nakup omenjenega zemljišča v Pamečah.  Proučili bomo možnost, da se le to uvrsti v proračun ob povečani zadolžitvi.

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje čestital predsedniku Turističnega društva Slovenj Gradec Petru Cesarju za dobro delo društva in tudi letos so izvedli nagrajevanje tistih, ki imajo urejeno okolico. Uvedli so tudi novo kategorijo za tiste, ki nimajo dobro urejene okolice in jim podelili brezovo metlo. To metlo je prejel župan za slabo vzdrževane bregove vodotokov, čeprav vedo, da so v lasti in v upravljanju države. Pa nič hudega, ta kategorija je čisto v redu in župan bo to metlo tudi dobro uporabil. Rad bi pa, da bi Turistično društvo kdaj omenilo tudi pridobitve,  ki jih mestna občina naredi v svojem kraju ali pa v širši okolici. V tem mandatu so jih naredili kar nekaj.

Odgovor:
Vprašanje:Janez Potočnik je pripomnil, da je nov most pri pokopališču ponoči močno osvetljen in občani opozarjajo, da je ta svetloba moteča. Predlagal je, zmanjšajo osvetlitev
Odgovor:

Na mestno občino je prispelo že več pripomb, da je most preveč osvetljen, zato bodo strokovne službe na to opozorile projektanta, ki bo podal rešitev.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da se na Legnu obnavlja državna cesta in ves izkopani material deponirajo v bližini gasilskega doma na Legnu. Domačini opozarjajo, da so se začele resne poškodbe na vozišču. Cesta je občinska, že tako v slabem stanju, zdaj pa vozijo po njej težki kamioni in je cesta zelo poškodovana. Predlagal je, da strokovna komisija to oceni in ko bo investicija zaključena, je potrebno to škodo sanirati.

Odgovor:

Strokovne službe bodo zadevo preverile in ustrezno ukrepale.

 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je vprašal ali je mestni občini uspelo pri izgradnji Legenske ceste, kjer ima država težave z lastnikom, le tega prepričati, da bo odstopil zemljišče. Pogovarjali so se o tem, da bi mestna občina pri tem sodelovala  kot mediator. 

Odgovor:

Z lastnikom zemljišča se ni bilo možno dogovoriti, zato bo država uvedla postopek razlastitve.

Vprašanje:

Danica Repas je opozorila, da pri trgovini Pikapolonica na Glavnem trgu ni javne razsvetljave. Zvečer je tam zelo temno in lahko se kdo poškoduje. 

Odgovor:

V ulici javne razsvetljave res ni. Takoj po sprejemu proračuna za leto 2018, bo občinska uprava lahko pristopila k realizacije javne razsvetljave.

Objavljeno:2017-12-04T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

31. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan zaradi javnosti predstavi izgradnjo in ureditev vodometa na krožišču pri bivši Nami, saj med občani krožijo različne informacije.

Odgovor:

V javnosti se pojavljajo pomisleki o smiselnosti te investicije. Poudariti je potrebno, da  je občinski svet v okviru sprejemanja proračuna 2017 in prvega rebalansa ta projekt potrdil. Proračunska postavka znaša 160.000 evrov. Ideja o vodometu je nastala že ob sami izgradnji krožišča, zato so takrat že izvedli določena dela, vendar do realizacije ni prišlo. Vodomet, ki bo dokončan v letu praznovanja 750 letnice mestnih pravic, bo trajen pomnik temu jubileju, hkrati pa bo s tem mesto še bolj urejeno in privlačno. To investicijo, ki ne spada med osnovno infrastrukturo, je zato treba presojati s širšega vidika. Včasih se je potrebno odločiti tudi za pogumnejše projekte, ki v mestu ostanejo in bodo kasneje vsem v ponos. 

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje povedal, da je v soseski S8 v zadnjem času prejel precej pripomb, da je vse zasuto z listjem. Vedo, da je jesen in odpada listje, zato daje pobudo, da Komunala le to počisti, da se bodo  videle vsaj talne označbe.

Odgovor:

Občinska uprava je že naročila Komunali, da ustrezno ukrepa.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo, da Komunala čim prej pripravi program za ureditev in obrezovanje drevoredov in nasadov, ki so v soseski S8. En del le teh je obnovljenih in vzdrževan, drugi del pa je precej opustel in je potrebno, da se temu posvetijo konkretne aktivnosti.

Odgovor:

Dosedanje obrezovanje dreves na javnih površinah v naselju S8 potekalo na podlagi ogleda hortikulturne komisije, katerega opravi v začetku leta. Obrezovanje se dogovori na samem ogledu in ga na tak način potem izvedemo.

Strinjamo se, da se pripravi celovit program nege, oz. obrezovanja drevja in grmovnic v naselju S8, tako za javne površine, kot površine katere spadajo k etažnim lastnikom. Nosilec programa naj bo hortikulturna komisija, seveda v sodelovanju z našim podjetjem, ki je v vlogi vzdrževalca javnih površin in upravnika večstanovanjskih objektov v soseski S8. Prav pa bi bilo, da se vključijo tudi nadzorni odbori, kot predstavniki lastnikov stanovanj.  

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se na Štibuhu od Toplarne v smeri rekreacijskega dela fitnesa v naravi, spremeni prometni režim. Tam je prometni znak, ki uporabnikom fitnesa preprečuje, da bi se zapeljali do tja, medtem ko imajo lokalci svoje obvoze. Naj strokovne službe opravijo ogled in prestavijo  omejitveni prometni znak vsaj do fitnesa ali pa postavijo dodatno tablo za uporabnike fitnesa, kjer je urejen parkirni prostor, da se ne čutijo kot kršitelji tisti, ki se tja pripeljejo.

Odgovor:

Prometni znak bomo prestavili za Fitnes na prostem.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se zaradi priprave osnutka proračuna za leto 2018 čim prej sestane Komisija za cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan. 

Odgovor:

Sestanek Komisije za komunalno cestno infrastrukturo bo v prihodnjih dneh.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da Komunala do praznika Dan spomina na mrtve uredi tudi vsa pokopališča.

Odgovor:

Občinska uprava je Komunali že naročila, da do omenjenega praznika uredi pokopališča.

Vprašanje:Izrekel je pohvalo organizatorjem prireditve Škratkova dežela, ki je ena od bolj odmevnih prireditev v Mestni občini Slovenj Gradec. Prinaša pa tudi zahvalo družine Kragelnik, da se je v letošnjem letu na tem območju uredila protiprašna zaščita ceste. 
Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so na prejšnji seji razpravljali kaj dobi mestna občina iz naslova Koroške razvojne regije. Sam ima sklep prvega dogovora za razvoj Koroške razvojne regije, kjer so navedeni štirje projekti in nobenega projekta ni iz Mestne občine Slovenj Gradec. Zanima ga ali bodo projekti mestne občine uvrščeni v nadaljevanju ali sploh ne bodo uvrščeni.

Odgovor:

Projekti, ki jih bo MOSG financirala s pomočjo instrumenta »Dogovor za razvoj regij« bodo vključeni v t.i. drugi dogovor, ki bo sledil drugemu pozivu MGRT. Mednje lahko uvrstimo:

-          Izgradnja aglomeracij vodovoda nad 10.000 PE in vgradnja čistilne naprave na zajetju vodovoda Suhi dol.

-          Kolesarske povezave med večjimi kraji za izboljšanje trajnostne mobilnost ( pogoje izpolnjuje kolesarka Kotlje – Slovenj Gradec)

-          Ekonomsko poslovna infrastruktura ( le v primeru znanega investitorja )

-          Izdelava projektne dokumentacije za ceste, ki se navezujejo na jedrno omrežje: južna obvoznica SG.

Indikativna lokacija sredstev za SG znaša 4,8 milijona evrov.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da se je na cesti Klanec – Perjak - Hlade pred dvema mesecema pojavila zapora ceste in ga zanima kaj je vzrok. Ta cesta je lokalna in pelje preko zasebnih zemljišč, ni odmerjena, gre tudi preko dvorišča ene od kmetij. Nenazadnje je ta povezava pomembna tako za tamkajšnje stanovalce, kot tudi za pošto.

Odgovor:

Predmetna cesta je kategorizirana kot JP, vendar je v delu, kjer je sedaj postavljena zapora v lasti fizične osebe, kar pomeni, da lastninsko pravno stanje v tem delu ni urejeno na način, da bi bila celotna trasa JP v lasti občine. Občinska uprava bo poskušala doseči dogovor z lastnikom o odkupu dela ceste, če do dogovora ne pride, lahko ali sprožimo postopek razlastitve v skladu z določbami ZUreP-1 ali sprejmemo nov odlok o kategorizaciji s katerim  iz obstoječe JP izvzamemo sporni del.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je pripomnil, da se pripravlja proračun za naslednje leto, v katerem bi moralo biti več denarja za ceste. Letos so obnovili veliko objektov za področje družbenih dejavnosti, v naslednjem letu pa bi namenili več za ceste, ki so velik problem. Veliko se je govorilo o javno  zasebnem partnerstvu in župan je za en medij izjavil, da je to poskušali sprovesti, ampak so bila nasprotovanja v občinskem svetu. Predlagal je, da to točko uvrstijo na dnevni red seje občinskega sveta.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile ustrezen predlog, da se v proračunu 2018 za ceste nameni več denarja. 

Župan je v pogovoru za Radio Velenje izjavil, da je predlagal model financiranja izgradnje cest po vzoru občine Šoštanja in mestne občine Velenje, vendar ocenjuje, da za takšen projekt v MOSG zaenkrat še ni politične volje. Zato bo občinska uprava pridobila dodatne strokovne podlage, ocenila prednosti in slabosti, tudi morebitni izpad prihodkov  Komunale iz naslova zimsko letnega vzdrževanja cest in nato predlagala obravnavo javnega interesa na Občinskem svetu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil zaselek Plešivec pod Uršljo goro, kjer mestna občina prodaja dva objekta. Navedel je tudi ostale objekte, ki so v zasebni lasti.  Doreči bi morali, kaj bodo s tem zaselkom, ali bodo tu razvijali turizem, imeli stanovanja oziroma vse skupaj podrli. Treba bi bilo določiti namembnost. 

Odgovor:

Objekti in zemljišča na območju Plešivca, ki so v lasti MOSG se na podlagi sklepa Občinskega sveta prodajajo. Na prvo  javno dražbo se ni prijavil kakšen kupec, zato bomo dražbo ponovili.

Dejavnosti, ki so dovoljene na tem prostoru, so opredeljene v OPN.

Vprašanje:

Ivan Gams je prav tako omenil slabo stanje cest in se strinjal, da pripravijo podatke v zvezi z javno zasebnim partnerstvom, kar bi bila dolgoročna rešitev, kratkoročna rešitev pa je najbrž skupni javni razpis.

Nadalje pa je še omenil, da je izgradnja ceste Ribič Brde zahtevala visoka finančna sredstva, še posebej ob dejstvu, da na tem območju ni problematičen teren.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je dejala, da je od v februarju sprejetega DIIP-a za degradirano območje Mercator, kar nekaj sprememb. Govori se tudi dražitvi projekta izgradnje bazena. Prav bi bilo, da bi na eni izmed naslednjih sej pridobili informacije kako ta projekt poteka, v kateri fazi je, kako se pripravlja, kakšna je predvidena končna izvedba, še zlasti pa cena investicije in kakšno investicijsko vrednost je proračun sposoben prenesti.

Odgovor:

Aktivnosti pri projektu potekajo v skladu s sprejetimi dokumenti in navodili posredniških organov za izvajanje mehanizma CTN.

Podrobneje bomo stanje na projektu predstavili na naslednji seji, ko bomo obravnavali investicijski program.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se strinja z vsemi, ki so govorili o problematiki cest. Predvsem pa je sedaj, ko že pripravljajo proračun za leto 2018, vesel stališča Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, da se za investicije v izgradnjo cestne infrastrukture pripravi skupen javni razpis. S tem bi verjetno lahko dosegali večji nabor možnih izvajalcev in tudi nižje cene. O tem velja razmisliti v pripravi za naslednje leto.

 

- Nadalje pa je omenil prvo točko dnevnega reda, to je OPN. Za pojasnilo interesirani javnosti bi vendarle bilo o tem treba povedati kaj več. Po njegovem mnenju in mnenju njihove svetniške skupine je to ena najpomembnejših točk v tem sklicu. Namreč po dolgih letih je sprejet prostorski plan in ljudje bodo lahko začeli uresničevati svoje dolgoletne želje, ali jih tudi nekateri ne bodo mogli in bodo vsaj vedeli pri čem so. Povedal je, da so se aktivnosti v zvezi s prostorskim planom pospešeno začele pravzaprav z rednim nastopom mandata župana Andreja Časa in mu je takrat dal tudi neke nove poudarke, kot so trajnostni razvoj, širitev mesta navznoter, varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in gospodarski razvoj. Seveda so mestni svetniki pri tem zelo dobro sodelovali, posebej pa je treba  pohvaliti strokovne službe na mestni občini, predvsem gospod Lužnikovo in mag. Boštjana Temnikerja. Saj niso vsi zadovoljni s tem prostorskim planom, očitno tudi znotraj svetnikov ne, je pa le dobra podlaga in živa materija, ki jo bodo lahko takoj začeli tudi spreminjati v dobro ali zadovoljstvo tistih, ki v tem aktu niso bili uspešni oziroma niso našli podlag za svojo rešitev. Menil je, da so izpustili temeljitejšo obravnavo te točke dnevnega reda in se mu je zdelo potrebno, da se tukaj ustavi in kaj pove okoli tega. 

Odgovor:
Vprašanje:Bojan Navodnik je izrazil upanje, da bodo našli skupno rešitev za zagotovitev finančnih sredstev, da se večjemu številu osnovnošolskih otrok omogoči brezplačen prevoz v šolo. 
Odgovor:

Merila glede pravice do brezplačnega organiziranega prevoza so določena z določili 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16). Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec pa je s sprejetim Pravilnikom o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) sprejel dodatna merila glede pravice do vključitve v organiziran prevoz z doplačilom.

 

V kolikor bi želeli zagotoviti prevoz še večjemu številu otrok bi bilo potrebno sprejeti nov pravilnik, s katerim bi se opredelila nova merila glede pravice do vključitve v prevoz. V šolskem letu 2017/2018 je od skupno 1.558 šoloobveznih otrok 350 učencev upravičenih do brezplačnega organiziranega prevoza, 43 učencev pa je vključenih v organiziran prevoz z doplačilom.

 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je na prejšnji seji opozoril na problem zasedenosti dovoza do stanovanja invalida na Tomšičevi 47 v Slovenj Gradcu. Z odgovorom ni zadovoljen in verjetno je šel nekdo iz občinske službe pogledati stanje v dopoldanskem času, ko so vsi v službi. To je treba pogledati  večkrat in spremljati več dni. Še enkrat je opozoril, da je tam zaparkiran dovoz do stanovanja do invalida in predlagal, da se uredi prometna  signalizacija.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je kot podpredsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe povedal, da so se na odboru dotaknili ureditve komunalo cestne infrastrukture. Pogosto se dogaja, da je za posamezne investicije potrebno zagotavljati dodatna finančna sredstva in marsikdaj se potem zdi, kot da se ponudniki dogovarjajo glede cen. Predlog je seveda bil tak, da se te stvari dejansko začnejo drugače načrtovati, poleg tega je potreben boljši nadzor nad tem, tudi med gradnjo. To so pač bili pomisleki in prav je, da je treba pridobiti podatke od Komunale in bodo o tem lahko razpravljali.  

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da se strinja glede cest z marsikaterim stališčem. Nato pa je izrekel zadovoljstvo, da za Erčev most ni bilo potrebno zagotavljati dodatnih finančnih sredstev in nadalje tudi, da so rekonstruirali cesto Ribič – Brde, tako s strani Mestne občine Slovenj Gradec kot s strani Občine Mislinja  

 

- Nato je dejal, da ne glede na to, da so zelo različni pomisleki v zvezi z pokritim bazenom, bi rad še enkrat podprl vsa prizadevanja organov, ki pripravljajo dokumentacijo, da se bo ta projekt v naslednjem obdobju realiziral. Predvsem zaradi tega, ker morajo izkoristiti finančne potenciale, ki so zagotovljeni skozi kohezijska sredstva vzhodne regije. Že večkrat je debatiral, da morajo stisniti moči in podpreti to realizacijo. Pokrit bazen so sanje iz preteklosti in perspektiva za prihodnost. Rešeno bo vprašanje za starejše, mlajše, srednje in otroke in to je interes občanov mestne občine, tako zimski kot letni bazen. Letošnja sezona je dober pokazatelj. Ljudje so bili zadovoljni, sezona je bila sončna, uspešna in atraktivna. Izrazil je upanje, da bodo svetniki podprli, da bi v istem paketu zgradili še dva odprta bazena. Ponovno je predlagal, da podprejo ta projekt. 

Odgovor:
Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da so sprejeli DIIP v katerem je bil skate park, bazen in naravno kopališče. Razlog je bil ta, ker je bila prvotna ideja, da se odprt bazen pokrije in pa tudi, da je problem zgraditi naravno kopališče na hribčku, kjer je danes odprti bazen. Zdaj je zadeva verjetno drugačna, glede na to, da niso uspeli pridobiti dela zemljišča in to naravno kopališče odpade. To pomeni, da bo na tem prostoru skate park, pokrit bazen in pa zunanji bazen. Njegova pobuda je sledeča, ne razume zakaj bi podirali zunanje kopališče in na tem mestu zgradili pokritega, zraven pa naredili zunanjega. Obstajajo določene tehnologije, ki ne glede na to kakšne so školjke, to funkcionira. Ko bodo prišli z kakršnokoli idejo kako bi naj to bilo na koncu oblikovano je prav, da so zraven izračuni koliko stane rešitev tega, izgradnja recimo na tem mestu pokritega bazena in koliko bi stalo, če bi ta odprt bazen, ki je že, nadgradili s školjko iz prokroma in zraven zgradili pokriti bazen. 

Odgovor:

MOSG je že v 2016 naročila preverbo školjke obstoječega letnega bazena Zavodu za raziskavo materialov (ZRMK). Študija je pokazala, da je material školjke bazena v takšnem stanju, da je potrebna novogradnja. MOSG je ravnala v skladu z zaupanjem v strokovno mnenje najbolj priznane slovenske institucije na področju gradbeništva. Na osnovi študije ZRMK je bila izdelana projektna naloga za javni natečaj za projektiranje zaprtega bazena na lokaciji sedanjega letnega bazena. 

Vprašanje:

Franc Pečovnik je predlagal, da naj bo gradivo glede javno zasebnega partnerstva za komunalno cestno infrastrukturo za občinski svet pripravljeno kvalitetno, tako, da ga bodo vsi razumeli.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je na pokopališču v Starem trgu v zelo slabem stanju mrliška vežica, predvsem streha. Predlagal je, da pristopijo k sanaciji zgradbe. 

Odgovor:

Z Komunalo se o sanaciji že pogovarjamo in bodo  zamenjavo strehe uvrstili v enega izmed prihodnjih proračunov. 

Objavljeno:2017-11-14T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

30. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik se je občinskemu svetu zahvalil za podporo za rešitev prostorskega problema na šoli na Selah. Večkrat je izpostavljal ta problem in podpora nujnemu projektu na visokem nivoju je bila vedno soglasna. Ogromno so naredili za ta del mestne občine in pa za Vaško skupnost Sele Vrhe. Na otvoritvi so ugotavljali, da so zagotovili ustrezne prostore za Podružnično šolo na Selah in tudi za vrtec. Ob novi opremi in ogrevanju bo ta šola v naslednjem letu, ko praznuje 120 letnico obstoja,  dobra zasnova razvoja dela v kraju. Menil je, da so taki projekti dolgoročno pomembni tako za obstoj mestne občine kot za podeželje, je pa med redkimi podružničnimi šolami, kjer je tudi za naslednja leta zagotovljeno ustrezno število učencev.

 

Druga zahvala pa gre za območje Gmajne. Prireditev v Škratkovi deželi je ena od najbolj odmevnih v mestni občini in tudi prisotnost obiskovalcev iz leta v leto raste. Namenjena je sicer najmlajšim, pa tudi starejšim, od tega lahko nekaj odnesejo, ohranili so eno dobro zasnovo in zadevo iz zgodovine. Zagotovili pa so tudi vsem občanom, ki živijo ob tej cesti, ki vodi iz Starega trga na Gmajno, iz Gmajne na Sele, da lahko bolj normalno živijo ob tej cesti. Na petih delih oziroma za pet gospodinjstev, skupaj 520 metrov asfalta je velika pridobitev za Gmajno. Občani so že na otvoritvi izražali zahvalo, sam jo prinaša občinskemu svetu, županu in vsem ostalim, ki so k temu pripomogli. 










Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so v sredini prejšnjega meseca praznovali občinski praznik in omenil osrednji dogodek na Glavnem trgu. Bilo je veselo, bilo je pestro, ljudje so se veselili, žal pa mu je, da je to veseljačenje prešlo meje in je prišlo do vandalizma. Ne more se strinjati, da dopuščajo, da ljudje urinirajo v okolici cerkve, da urinirajo po parku, ne more dopuščati, da še vedno stojijo avtomobili pravzaprav pred brado spomenikov častnih občanov in imajo tak odnos do častnih občanov na Sokličevem trgu. Najbolj žalostno pa je, da je v nočnih urah vandalizem presegel meje in so zmetali iz oken nekaj tistih korit rož, kjer se še stanovalci borijo na Meškovi ulici, da bi bila ulica prijazna, lepa in pa zanimiva. Ljudje so ogorčeni, razočarani, obupujejo in prosi, da si ne zatiskajo oči pred vandalizmom, ki očitno je v mestu prisoten. Ljudem povzroča slabo voljo, da ne govori o prekomernem hrupu, razbijanju in pijančevanju. Tam so razbili tudi okno, rolete in marsikaj se je dalo videti, tako, da bi priporočal neko strategijo v mestni občini, da ta vandalizem rešijo. Že sredi leta je podal predlog na Komisijo za hortikulturo, da bi se denar in bi se tem stanovalcem, ki se še želijo ukvarjati s cvetličenjem in z olepšanjem ulic, prispevali kakšen eur za sadike.

Odgovor:

Prireditve smo v letošnjem letu v veliki meri letos preselili na dvorišče Rotenturna, da bi zmanjšali obremenitev Trga svobode. Ena prireditev je potekala na Trgu svobode, prvi dan je minil normalno, z velikim številom obiskovalcev, drugi dan, ko je bilo pa manj obiskovalcev, pa se je na Meškovi zgodil ta primer vandalizma, ki pa ni nujno povezan s to prireditvijo. Še na eni drugi lokaciji se je to zgodilo. JZ SPOTUR je kot organizator prireditve dal tudi ovadbo na policijo proti neznanemu storilcu, kakšni bodo izsledki, bodo pa videli. Problemov v zvezi s prireditvami se na mestni občini zavedamo. Prebivalcem, ki so prizadeti se opravičujemo in se nagibamo k temu, da je treba poiskati neko drugo rešitev za te prireditve. V mestu je res najlepše prizorišče za prireditve, vendar so težave s prostori okrog cerkve, okrog parka in v zvezi s prebivalci, ki tam živijo.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je prisotne seznanil, da od 1. oktobra 2017 dalje v Slovenj Gradcu nimajo več tudi izpostave DURS-a. Kdor ima opraviti karkoli na davkariji, mora v Dravograd, ne več na Meškovo 21.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da o Telekomovih kablovodih govori že tri leta, kabli še vedno ležijo po zemljiščih teh ljudi, ki so nekoč dali soglasja, danes so jim pa v napoto. Drogovi, žice, kabli, vse je še pravzaprav nepospravljeno, ali pa da ne bo krivičen do firme, velik del tega je še nepospravljen in ne razume, da se ne da dogovoriti s temi koncesionarji, da to pospravijo. Ljudje so dali zastonj zemljišča, celo delovne akcije so bile, prispevali so sredstva, prispevali so les, danes pa firma ne poskrbi za odstranitev tega s tujih zemljišč. Predlagal je, da mestna občina oziroma odgovoren za to še enkrat pošlje dopis na Telekom, naj pregleda te svoje linije in naj vendar enkrat to uredi. 

Odgovor:

Na  Telekom smo poslali že dva dopisa, vendar očitno nismo bili dovolj uspešni. Telekom bomo ponovno pozvali k odstranitvi kablov.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je dejal, da so ga na zadnjem sestanku Vaške skupnosti Šmartno prosili, da vpraša kdaj bo narejen projekt za pločnik Šmartno Krnice, kako daleč je s tem projektom, če je že finančno opredeljen in kdaj bodo pričeli z delom. 

Odgovor:

Pločnik bo potekal po spodnji strani na enostavnejši način, ki bo tudi nekaj cenejši, predvsem bo okoljsko bolj sprejemljiv, vključuje tudi sanacijo ceste na skoraj celotnem poteku od prekinitve pločnika navzgor do Sv. Jurija in tudi sanacijo plazišča za odvodnjavanje, na obeh straneh ceste. Ker je geomehanik podal še pripombe na projekt glede zagotavljanja stabilnosti ceste, ki zdaj ne dosega, so projektantu naročili še dodatne ukrepe na cestišču, ki bodo zagotovili zahtevano varnost oziroma stabilnost ceste. Sama izvedba bo enostavnejša, ker ne bo opornih zidov, betoniranja, ampak gre za nasipe, pa v eni meri tudi za armirano zemljino in v manjšem delu za betonske oporne zidove. Projekt je po projektantski oceni vreden nekaj čez 200. tisoč eur, z dodatki bo verjetno nekaj več, prvotni projekt, ki je pa bil v drugačni izvedbi z betoniranjem opornih zidov, pa je bil po projektantski oceni vreden 285. tisoč eur. Ko bodo dobili še dopolnitev, bo razpis za izvajalca del. V rebalansu bo potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva


Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je glede priključitve na kanalizacijski vod naselje Špegel – Stopernik.
Odgovor:

Izgradnja kanalizacije Šmartno 3 se nadaljuje, naselje proti Stoparniku je že v podaljšku in ni vključeno v to fazo, ki se bo kot naslednja izvajala v Šmartnem.

Vprašanje:

Danica Repas je predlagala, da bi Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k ureditvi trgovine z živili. Namreč gre za to, da v samem mestu živi ogromno ljudi, ki so starejši in zelo težko pridejo do kakršenkoli živilske trgovine, zdaj sploh, ko je še Aroma zaprta. V bistvu bi bilo treba nekje v centru mesta urediti trgovino z osnovnimi živili. Pa še en problem je, če bi bila to franšizna trgovina kakršnega koli trgovskega centra je predlagala, bi bile tudi cene take kot v trgovskih centrih. Opaža namreč, da so v franšiznih trgovinah cene precej višje kot pa v trgovskih centrih. 

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da sicer podprla kolegico Danico Repas, da bi morali razmišljati v to smer, samo mestna občina trgovine ne bo odprla. Vedo pa, da imajo pomoč na domu, mogoče pa v tem okviru poiščejo osebo, ki bo pomagala tem ljudem.

 

Nadalje pa je dejal, da je Telekom precej teh kablov odstranil, zdaj je treba pač še evidentirati, kjer še ni. To pa lahko preko vaških skupnosti. Predlagal je, da strokovne službe posredujejo še en dopis in se zahvalijo za vse, kar so odstranili in prosijo, da odstranijo še tisto, kar še niso.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo romarskega doma na Razborju.

Odgovor:

Tri dni pred oddajo vloge, ki je bila pripravljena, so avstrijski partnerji odstopili od projekta. Glede na to, da še ta projekt sploh ni bil prijavljen, bi ga uvrstili v program LAS MDD.

Vprašanje:

Zala Kutin se je pridružila mnenju svetnika Petra Cesarja, ki je govoril o vandalizmu v mestu Slovenj Gradec ob javnih prireditvah. Tudi sama javno obsoja tovrstna dejanja, vendar bi pa rada poudarila, da so tovrstne prireditve pa verjetno zelo dobrodošle za občane in ne smejo pustiti, da bi tovrstna dejanja na nek način preprečila v bodoče te javne prireditve. Mogoče pa bi na teh javnih prireditvah dali večji poudarek varnosti. Kot mestna svetnica je tudi obsodila dejanje, ki se je v tem tednu zgodilo svetniku Borisu Raju.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se kljub vandalizmu seveda ne bo spremenil kot občinski svetnik in kot oseba, zlasti je trdno prepričan, da bo še naprej deloval v prid lokalne skupnosti tako kot doslej in ga vandali in razni primitivneži ne bodo vrgli iz tira in ga odvrnili od mojih ciljev, ki jih ima v življenju in hvala kolegici za podporo in tudi vsem ostalim.

  

 

- Nadalje je pohvalil organizatorje kuhanja na Glavnem trgu, katerega so bili udeležene ekipe vaških in četrtnih skupnosti. Mora reči, da so imeli vsi skupaj na čelu z organizatorji veliko sreče z vremenom in s pogoji izvedbe tega dela prireditve, ki je za občino gotovo ena po izjavah mnogih, s katerimi se je pogovarjal, najbolj pristnih. Mestna občina občina s svojo gesto finančne podpore tem, ki se teh kotlov in teh skupin udeležujejo, omogoči, da potem občanke in občani testirajo to, česar so kuharji sposobni. Tudi organizator, kar se ureditve samega prostora in povezave s slavnostnim koncertom ansambla Štirih kovačev, so zadevo uredili brezhibno in mora reči, da so tudi občani to ocenili kot zelo dobro in uspešno. Zato se mu zdi prav, da tudi na tem mestu izrazi pohvalo in to je tudi spodbuda organizatorjem in vsem nam za bodoče, podobne prireditve.

 

- Po mnogih akcijah in naporih so uspeli zaključiti popolno obnovo dela Tomšičeve ulice, to je preplastitev, nove instalacije, sistemi, tudi prometni režim, tako da mora v imenu vseh krajank in krajanov oziroma prebivalcev tega dela na Tomšičevi, pa tudi Četrtne skupnosti Polja, izraziti zahvalo in pohvalo vsem, ki so to omogočili, zlasti pa strokovnim službam, nadzornikom in organizatorjem izvajanja te investicijske dejavnosti. 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se je nanj obrnilo v zadnjem času kar precej vrtičkarjev in vrtičkaric, ki so prisotni dejavnik v  ČS Polje in ob njej pri reki Mislinji. Prosijo ga in dajejo pobude, da jim mestna občina dovoli imeti postavljene  rastlinjake čez zimo. Nelogično in nesmiselno je, da ljudem omogočijo, da si kupijo ali dajo izdelati rastlinjake z določeno rekonstrukcijo, po dimenzijah, ki je seveda po aktih mestne občine, potem pa morajo v začetku novembra vzeti škarje in porezati plastiko, ker je drugače ne morejo sneti. To je postalo velik moteč element v odnosu do vrtičkarjev in do te njihove imovine. Sam bo podal pobudo za spremembo odloka in pravilnika glede ureditve teh vrtičkov. 

Odgovor:

Ne strinjamo se, da bi tolerirali razcefrane polivinile preko zime, saj kazijo izgled mesta.  Bomo pa razmislili, da jim damo na voljo prostor, kjer bodo lahko omenjene rastlinjake čez zimo shranili. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je predlagal, da v prihodnjem proračunu zagotovijo finančna sredstva in vsem šoloobveznim otrokom zagotovijo brezplačen prevoz do šole. Predlagal je, da strokovne službe pripravijo izračun, koliko finančnih sredstev bi bilo potrebnih.

 

Odgovor:

Šolski prevozi se zagotavljajo brezplačno tam, kjer so po zakonu upravičeni. Tudi nadstandard je  omogočen s simboličnim plačilom, seveda pa vsi otroci ne morejo imeti prevoza, zaradi bližine šole ali zaradi zagotovljenih varnih poti do šole. Vsepovsod tam, kjer to ni omogočeno, pa nudimo prevoz. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je povedal, da je na Tomšičevi ulici 47 v pritličju stanovanje za invalide, ki ima svoj dovoz. Vendar je ta dovoz nenehno zaradi parkiranja avtomobilov zaseden in nimajo nemotenega dostopa do stanovanja. Predlagal je, da pod nujno uredijo talno signalizacijo, da bo vidno, da se tam ne sme parkirati.

Odgovor:

Občinsko redarstvo v tem delu ne opaža, da bi bil dovoz nenehno zaparkiran, prav tako tudi občan ni podal kakšne prijave glede tega. Vsekakor bomo v okviru rednih nadzorov nadzirali tudi ta dovoz kot dosedaj. Talno signalizacijo pa bomo obnovili.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je opomnil, da so se že pred nekaj časa na sestanku ČS Stari trg dogovorili, da bodo osvetlili del območja pri cerkvi v Starem trgu. Predvsem zaradi varnostnih težav, ki nastajajo, pa ostajajo malo prikrita, pa zaenkrat rešitve še ni. 

Odgovor:

Mestna občina je posredovala dopis Škofiji Maribor, pa odgovora ni bilo. Če ne bo drugače, bodo morali finančna sredstva zagotoviti v proračunu.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je v naselju od pokopališča v Starem trgu proti Podgorju veliko majhnih otrok in starši si želijo športno igrišče. Predlagal je da se prouči možnost izgradnje take športne površine nekje na levem delu Podgorske ceste proti Podgorju, nekje na lokaciji med kmetijo Fišer in fitnesom, da ne bi bilo treba otrokom prečkati glavne ceste.

Odgovor:

Pobuda je vsekakor upravičena, v proračunu 2018 bo treba predvideti postavko za igrišče.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil Odlok o protiprašni zaščiti in v vprašal kakšne so aktivnosti na tem področju. 

Odgovor:

Javni razpis za protiprašno zaščito je bil objavljen, komisija je zaključila svoje delo in pripravila izbor desetih protiprašnih zaščit. Pozvali so Komunalo, da oceni vrednost teh desetih protiprašnih zaščit, potem se bomo pa  pogovorili s prijavitelji, na kakšen način bo to njihovo sofinanciranje.

Vprašanje:Ivan Gams je menil, da je o razpravi glede rastlinjakov treba razmisliti. Tisti, ki so zanemarjeni, jih je treba podreti, tiste, ki so jih kupili in sami sestavili in imajo folije pet let garancije, pa bi lahko pustili
Odgovor:
Vprašanje:

Bernard Rutnik je dejal, da je tudi ČS Center obravnavala problematiko glede zaprtja trgovine Aroma. Predlagajo, da bi mestna občina pomagala k ustanovitvi enega lokala v okviru sedanjih trgovskih centrov in bi bile v tej trgovini tudi iste cene kot so v trgovskih centrih. Res je, da imajo v mestu precej starejših ljudi in invalidov.

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Objavljeno:2017-10-18T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

29. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal koliko ljudi čaka na možnost gradnje različnih objektov zaradi nesprejetja OPN. Pri tem je omenil posameznike, ki bi želeli graditi hleve in gospodarska poslopja, pa zaradi nesprejetja OPN tega ne morejo izvesti. 

Odgovor:

Nimamo podatka koliko kmetij je, ki čakajo na nov prostorski akt, da bodo lahko uresničili svojo namero. Sama ve za eno osebo, ki se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic v zvezi z izdelavo aktov. Varuhinji smo posredovali korekten odgovor in tudi varuhinja se je strinjala z našo obrazložitvijo in izrazila željo, da jo obveščamo o hitrosti postopka sprejemanja. Drugih takih primerov trenutno ne pozna, bo pa seveda pokazal čas, koliko bo teh kmetij, ko bo odlok sprejet. Zakon o kmetijskih zemljiščih že od zadnje spremembe omogoča tudi gradnje na kmetijskih zemljiščih, v kolikor se za to sprejme OPPN. Tovrstne postopke smo v mestni občini že vodili in tudi sprejemali takšne odloke. S spremembo tega zakona, je preverjanje izpolnjevanje pogojev padlo na občino. Če bi kakšen kmet nujno potreboval kakšen objekt, bi se verjetno tudi odločil za ta postopek. Tako, pa teh pobud nimamo.

Vprašanje:Peter Cesar je omenil OPN v delu, kjer imajo trajne nasade, opredeljene na področju Pameč in sicer površine za rastlinjake. Kolikor ima informacije so tudi hmeljišča ena od vrst trajnih nasadov in vprašal je ali ima Mestna občina Slovenj Gradec kakršno koli strategijo o umeščanju trajnih nasadov oziroma hmeljišč na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Odgovor:

Trajne nasade urejata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Pravilnik o registriranju kmetijskih dejavnosti. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, ki je osnovni dokument, na osnovi katerega se OPN izdeluje, določa namensko rabo in jo po novem razširja. Med namensko rabo, ki jo določa prostorski akt sodijo stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča (prva in druga območja), potem gozdna zemljišča, vodna zemljišča in pa druga zemljišča. Spremenjena namenska raba zemljišč v coni v Pamečah, pa sodi med proizvodne dejavnosti, ki se po novem zopet delijo na površine za industrijo, za gospodarsko dejavnost in pa kmetijsko zemljišče za intenzivno predelavo rastlin in seveda tudi živali. Trajni nasadi ne sodijo med namensko rabo zemljišč. V prostorskih aktih občin Slovenije teh območij (trajnih nasadov) ne moremo predvideti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je predlagal, da strokovne službe pripravijo poročilo glede prodaje Nove opreme, koliko finančnih projektov so namenil za nakup, koliko za projekte in koliko so jih pridobili s  prodajo.

Odgovor:

1. Nakup in prodaja Nove opreme

 

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

12.696,00

610.000,00

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

V tej fazi ne prodajamo dveh parcel ob obvoznici, ki ju moramo delno varovati za

bodočo razširitev severne obvoznice in sicer:

Parcela 309/8

828,00

39.785,40

48,05

Parcela 311/4

880,00

42.284,00

48,05

Skupaj

1.708,00

82.069,40

Kontrola nakupa in prodaje za 10.871,00 m2:

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

10.871,00

522.351,55

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

Razlika v dobro MOSG

13.153,91

2. Nakup in prodaja Pod gradom 4

Leasing z obrestmi

619.110,00

Prihodki najemnina Šolski center 2005-2016

397.137,12

Prihodki najenina VŠTP

119.079,95

Najemnina 6 mesecev 2017

10.326,00

Saldo

- 92.566,93

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja Pod gradom 4

1.554,00

76.550,04

49,26

Razlika v breme MOSG

- 16.016,89

3. Nakup in prodaja Deželna banka

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup

418,00

18.810,00

45,00

Prodaja

418,00

20.590,68

49,26

Razlika v dobro MOSG

1.780,68

4. Ocena nakupa in prodaje dela parcel ob severni obvoznici

Nakup dela parcel 309/8 in 311/4

700,00

33.635,00

48,05

Prodaja dela obeh parcel

700,00

34.482,00

49,26

Razlika v dobro MOSG

847,00

5. Odprodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja parcele št. 308/4

723,00

35.614,98

49,26

Razlika v dobro MOSG

35.614,98

6. Skupne razlike v dobro ali breme MOSG

Nakup - prodaja Nova oprema

13.153,91

Nakup - prodaja Pod gradom 4

- 16.016,89

Nakup - prodaja Deželna banka

1.780,68

Nakup - prodaja dela parcel ob S obvoznici

847,00

Prodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme*

35.614,98

V dobro MOSG

35.379,68

Projektna dokumentacija

- 26.190,35

Skupno v dobro MOSG

 

9.189,33

* dejanska vrednost vseh cest (LC in JP) je za proračun nič, če ne morejo

biti predmet prodaje, zato smo v tem primeru celotno vrednost prodaje

šteli v dobro MOSG.

 

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so že večkrat na sejah občinskega sveta in na posameznih odborih  svetniki izpostavljali problem onesnaževanja našega mesta, oziroma občine iz individualnih kurišč in starih dotrajanih kurilnih naprav. Po podražitvi določenih energentov so občani začeli kuriti na trda goriva, odpadna olja in drugi odpadni material, nakar so posebej izpostavljena onesnaženju in vdihavanju zdravju škodljivega zraka strnjena naselja. Če izpostavi naselje, kjer živi, v jesenskem in zimskem času je skoraj nemogoče prezračiti svoj bivalni prostor, žal pa tudi zelo pogosto tudi v poletnem času ne, zaradi ogrevanja sanitarne vode z raznimi odpadnimi predmeti. V mestnem okolišu je plinska napeljava speljana marsikje do naselij in občani bi bili zainteresirani za priključitev, predvsem iz razloga, ker z vgradnjo novih peči in minimalnega izpusta onesnaženih delcev v zrak ter posledično manjšega stroška za ogrevanje. Prispevek posameznika za občinski komunalni prispevek je previsok, zato marsikaterega občana odvrne od priključitve na plinsko omrežje, saj nabava okolju prijazne peči in priključek dovoda plina do hiše, kar se tiče financiranja ni mali zalogaj. Ker so občina prijazna do naših občanov, tudi kar se tiče zdravja, skrbijo, da vdihavajo čist zrak, živijo v zdravem mestu, da čim manj onesnažujejo bivalno okolje,  je prosila, da temu problemu resno pristopijo svetniki, predvsem pa odgovorne osebe na občinski upravi.

 

Odgovor:

Komunalni prispevek za plinovodno omrežje se obračuna skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/16 in 40/16). Formula za obračun posamezne komunalne opreme je usklajena z formulo, ki jo predpisuje Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Formula:

 

KPi = (A(parcela) * Cpi * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Cti * Dt)

 

KPi

znesek dela komunalnega prispevka, kipripada posamezni vrsti komunalne

opreme,

A(parcela)

površina parcele,

Cpi

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega

dela zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te komunalne

opreme,

Dp

delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,

K(dejavnost)

faktor dejavnosti,

A(tlorisna)

neto tlorisna površina objekta,

Cti

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine

objekta zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te

komunalne opreme,

Dt

delež neto tlorisne površine objekta priizračunu komunalnega prispevka,

I

posamezna vrsta komunalne opreme.

 

Pri sami formuli lahko občine same določijo faktor dejavnosti (K dejavnost), pri čemer MOSG za individualne stanovanjske dejavnosti, upošteva K dejavnost 0,5, razen pri kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi, kjer se upošteva K dejavnosti 0,1. Poleg navedenega, lahko občine same določijo razmerje v kakšen deležu se pri sami formuli upošteva velikosti parcele in  neto tlorisna površina objekta (NTP), pri čemer mora biti končno razmerje med deležema enako 1. MOSG pri deležu parcele in deležu NTP upošteva enako razmerje se pravi 0,5-0,5.

Iz navedenega je razvidno, da se lahko zmanjšanje obračuna za posamezno komunalno opremo, doseže predvsem z zniževanjem faktorja dejavnosti, kar bi v konkretnem primeru pomenilo ustrezno spremembo sprejetega občinskega odloka in sicer drugega odstavka 13. člena, kjer bi bil posebej naveden K dejavnost za plinovodno omrežje z ustrezno nižjim faktorjem.

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so ponosni, da je tudi to mesto postalo univerzitetno mesto, predvsem po zaslugi vseh tistih ljudi, ki so zaslužni za te pridobitve v preteklosti in tiste, ki se za kvaliteto teh visokošolskih ustanov trudijo danes. Misli predvsem na Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoko šolo za zdravstvene vede in Višjo šolo na Šolskem centru SG.

Ker izhaja iz stroke zdravstvene nege in prav zdravstvena nega  in promocija zdravja ima vse bolj pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju bolezni, predvsem pa zelo pomembno vlogo takrat, ko zbolijo. Potrebe po visoko strokovni zdravstveni negi in oskrbi so vsak dan večje in zahteve po visoko in fakultetno izobraženih medicinskih sestrah s sodobnimi znanji  so tisto, kar pričakujejo zdravstvene ustanove in uporabniki zdravstvenih storitev.

Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec  se lahko pohvali z dobrim vpisom, odličnim in sodobnim znanjem  in tudi odlično zaposlitvijo svojih diplomantov. Za razliko od Fakultete za TP nimajo koncesije in delujejo izključno iz sredstev, ki jih pridobijo na trgu oziroma s šolninami. Poleg tega pa delujejo v prostorih, ki so premajhni, pogosto neustrezni, sploh za kabinetne vaje, oprema ne zadostuje pridobivanju veščin sodobne zdravstvene nege.  Želijo si širitev programov, to od njih zahtevajo zdravstvene ustanove, trenutno aktualen  program- urgentna zdravstvena nega, kar pa zopet zahteva dodatno opremo kabinetov (npr. lutka za oživljanje, defibrilatorji, umetne roke, umetna kri, umetna koža itd…) Kot vsaka visoka šola si tudi naša visoka šola za ZV želi postati Fakulteta, se želi preoblikovati, saj izpolnjuje vse ostale pogoje razen prostorskih (letos bo še poseben problem zaradi večjega vpisa in zaradi dotrajanega ogrevalnega sistema, ki  kljub večkratnim prošnjam  ni bil popravljen oz. zamenjan, kot so svetovali strokovnjaki). Boji se, da jim to ne uspe prav zaradi prostorske stiske, kar so posebej kot slabost izpostavili strokovnjaki iz Nacionalne Agencije za kakovost v visokem šolstvu NAKVIS ob podaljšanju akreditacije za naslednjih sedem let.  To visoko šolo pozna, pozna študente, saj opravljajo klinične vaje tudi v Zdravstvenem domu, zato ve s kakšnimi ovirami  se srečujejo, da pridejo do cilja.

Želi si, da bi tudi mestna občina in vsi tu prisluhnili potrebam VŠZV SG, predvsem v smislu, da jim zagotovijo v proračunu finančna sredstva, vsaj tako kot so že drugim izobraževalnim ustanovam in da tej visokošolski instituciji zagotovijo ustrezne prostore primerne današnjemu času in potrebam sodobne, predvsem pa strokovne zdravstvene nege in oskrbe.

Šole ne smejo izgubiti predvsem iz razloga potreb po tem kadru, ki so vsak dan večje in  zato, da približajo študijski program študentom, ki še želijo ostati na Koroškem in bodo nekoč, ko bodo potrebovali zdravstveno nego in oskrbo njihovi oskrbovanci.

Občina Jesenice je priskrbela Fakulteti za zdravstvene vede lepe in moderno opremljene prostore, tako da se zaposleni predavatelji predvsem pa dekanica lahko ukvarja samo z vsebino  in kvaliteto študijskih programov. Občutek ima, pa upa, da se moti, da je odnos lokalne skupnosti do te visokošolske ustanove mačehovski napram FTP.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se zavedamo pomena Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec za mesto, za zdravstvene institucije v Slovenj Gradcu in končno za občane naše občine in prebivalce regije. Zavedamo se tudi prostorskih težav, s katerimi se šola srečuje. Z izgradnjo Mrežnega podjetniškega inkubatorja smo poskrbeli za sodobne prostore za Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoka šola za zdravstvene vede pa deluje v komajda ustreznih prostorih.

Seveda moramo ob tem ugotoviti, da je pomanjkanje ustreznih prostorov v občini širši problem. Z njim smo se denimo srečali ob selitvi MOCIS-a iz prostorov Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ko smo morali zavodu MOCIS zagotoviti večje število prostorov, majših za pisarne in večjih za predavalnice na eni lokaciji. Tudi v tem primeru nam je to uspelo le delno, zato MOCIS deluje na dveh lokacijah (Meškova 21 in Ozare 19).

Kot rešitev problema neustreznih prostorov Visoke šole za zdravstvene vede vidimo možnost selitve šole na Gosposvetsko 4. Ko bo zgrajen novi Šolski center, se bodo sedanji najemniki zgradbe na Gosposvetski 4 selili v nove prostore in stavba bo na voljo za nove uporabnike. Razumljivo je, da bo takrat v proračunu potrebno poskrbeti za zadostna sredstva za ustrezno obnovo prostorov, a menimo, da bo ta lokacija, ki je obenem v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec izjemno primerna prav za Visoko šolo za zdravstvene vede. Takojšnje rešitve problema torej ne moremo zagotoviti, v roku nekaj let pa bo ta težava odpravljena.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je v prvem polletju civilna iniciativa s področja kulture poslala na mestno občino pobudo za ustanovitev odbora za kulturo. Tudi sam je sodeloval v razpravi te civilne iniciative, prisoten je bil tudi gospod župan in zdaj uradno daje pobudo, da se ustanovi odbor za kulturo, katerega bi tvorili posamezni izvajalci, ki so navedeni v tem predlogu. Zaživel naj bi v naslednjem proračunskem letu.

Odgovor:

Predlog za ustanovitev delovnega telesa Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec na področju kulture, ki ga je posredovala Skupina »Zainteresirani« v mesecu aprilu 2017, je Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec obravnaval na svojem sestanku v mesecu juniju. Vendar na tem sestanku v zvezi s tem niso sprejeli odločitve. Pobudo bomo ponovno posredovali članom omenjenega odbora in v kolikor bodo le ti ocenili, da je ustanovitev delovnega telesa na področju kulture smiselno, bomo predlog posredovali tudi Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec.   

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel vabilo skupine občanov iz Šmartna, ki imajo že dolga leta  problem popolne zanemarjenosti in zaraščenosti potoka Homšnica. Ima tudi fotografije in potoka pravzaprav ne moreš prepoznati. Če tam stojiš, ne ugotoviš, da teče Homšnica, seveda pa to ugotoviš ob prvem večjem nalivu, ko prebije preko svojih neurejenih brežin. Zato daje pobudo na mestno občino, da koncesionarja VGP Drava Ptuj pozove, da tudi tisti del Homšnice hitro obišče in zagotovi, da bo tam kar se da majhna poplavna ogroženost. 

Odgovor:

Po naših informacijah ima vzdrževalec vodotokov VGP Drava Ptuj še letos v planu izvedbo večjih posegov na potoku Homšnica. Nimajo še terminskega plana del, ko pridobimo to informacijo vam jo posredujemo.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je bil tudi presenečen, da so tiste tri stanovanjske hiše, od omenjene skupine občanov, 280 metrov oddaljene od naselja Šmartno, ki ima urejeno komunalno in cestno infrastrukturo, kar omenjene hiše nimajo. Sicer so mu povedali, da poznajo stališče občinske uprave, pač pa so pripravljeni v tistem svojem deležu participirati, ne morejo pa v celoti nositi bremena urejanja tistega cestnega odseka in kanalizacijskega odseka. Podal je pobudo, da strokovne službe mestne občine in Komunale poiščejo sprejemljivo rešitev, da se te problem tam reši.

Odgovor:

Ta zaselek bodo priključili na kanalizacijo po načrtu izgradnje kanalizacije, ki se nadaljuje Šmartno 1, 2, 3. Tudi ureditev ceste, bo po načrtu vaške skupnosti, po prioritetah, ki jih določijo na vaški skupnosti. Možna pa je tudi protiprašna zaščita, če bo to naslednje leto prišlo v poštev. 

Vprašanje:

Boris Raj je v prvem polletju že enkrat podal pobudo za ureditev nadstrešnice pri zgradbi starega MKC, na Celjski cesti 22. Na začetku je bil odziv tukaj pristojnih presenetljivo dober, dogovorili so se, da bodo to uredili v začetku julija s prostovoljno akcijo, ki jo je bil sam pripravljen organizirati. Dogovorjeno je že imel s prostovoljci, ki bi to izvedli. Pozneje je ta zadeva naenkrat ugasnila in do danes ni nič. Ponovno je podal pobudo, da obnovijo to idejo in gredo v akcijo urejanja te nadstrešnice, da bodo lahko uporabniki tudi v zimskem času tam malo bolj v civiliziranem svetu.

Odgovor:

Po idejni zasnovi ureditve nadstreška Celjska c. 22, ki jo je izdelal Arhitekturno projektiranje, Aleš Rupreht s.p., je predvidena obnova in razširitev obstoječega nadstreška z novo pločevinasto kritino. Tlorisna površina nove nadstrešnice znaša 35,46 m2. Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se predvidena nadstrešnica razvršča med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Postopek pridobitve tega gradbenega dovoljenja je v teku.

Pred obnovo nadstreška je potrebno urediti lastništvo nad objektom nadstreška z bivšim najemnikom, ki je nadstrešek sam zgradil.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da v Radušah na kmetiji Bošnik pod hlevom obstaja en velik plaz, ki je najbrž največji plaz v mestni občini in kmetu že leta obljubljajo sanacijo tega plazu. Zdajle sicer ni težav, ko je sušno leto, je pa problem, ko je mokro leto. Daleč najbolj globoko pa se je pogreznil steber od daljnovoda. To je daljnovod, ki ima naslednja stebra nižje od te kote in si lahko predstavljamo kaka sila se ustvarja na tisto točko, na tisto malo površino. Predlagal je, da pri proučitvi možnosti sanacije tega povabijo k pogovoru tudi Eles oziroma operaterja distribucije, ker meni, da je razlog tega posedanja prav tisti daljnovod. 

Odgovor:

-       Plaz I.: Za plaz pod kmetijo Bošnik je že izdelan projekt in sicer za drsenje terena nad cesto. Ker pa se sedaj pojavlja še drsenje zemljišča pod cesto, bo potrebno z dodatnimi geološkimi raziskavami obstoječi projekt dopolniti in izvesti celotno sanacijo tega plazu.

 

-       Plaz II.: Za preprečitev drsenja zemljišča na tem delu ceste (oddaljenost od plazu I. 100m) je bila v sklopu občinskih investicij leta 2010 narejena škarpa. Terenske raziskave in projekt škarpe je izdelalo podjetje GPRO (Muhič). Dolžina škarpe je cca. 60 m in rešuje samo lokalni zdrs na tej dolžini. Sedaj pa se pojavlja zdrs celotnega območja skupaj s škarpo. Po našem mnenju je potrebno izdelati študijo celotnega območja, na podlagi le te pa prevideti sanacijo. Nastalo razpoko na asfaltni površini smo sanirali v okviru letnega vzdrževanja.

 

Ker gre za dva plazova, ki sta lokacijsko blizu eden drugemu (oba v Radušah, razdalja 100 m), predlagamo da se jih rešuje sočasno. Verjetno je tudi, da obstaja med njima povezava, kar pa bodo pokazale geomehanske preiskave terena. Strinjamo se tudi s predlogom, da se poskuša od države pridobiti sredstva za sanacijo plazov.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na stanje na gradu nad Starim trgom. Vsi se strinjajo, da je grad na tem območju strateška lokacija, saj je turistična lokacija, sakralna, zgodovinsko umetniška in kaj še vse, skratka pomen tega gradu je velik. To je ena impozantna točka v neposredni okolici mesta, nenazadnje se je tam tudi začelo razvijati mesto. Vendar pa na grajskem dvorišču pravzaprav ni uradno nikogar, ki bi to dvorišče vzdrževal, ga kosil, urejal režim, pobral smeti za obiskovalci. Tako so člani Turističnega društva sami ustvarili primeren režim okoli smeti. V dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine so postavili opozorilno tablo, odstranili koše, ki niso bili primerni za to grajsko dvorišče in postavili klopi, da se lahko obiskovalci usedejo in preživijo kako minuto v tem krasnem ambientu. Edini vzdrževalec te lokacije je prvi sosed, vendar bi lahko nekdo rekel, da je to poseganje na tuje zemljišče. Ker so najbližji sosedi, so odgovorni za vse oziroma so strelovod, kdor ima kako pripombo, se najprej znese na njih. Če ni pokošeno, zakaj ne pokosijo, če niso pobrane smeti, zakaj ne poberejo in en kup takih zadev. Želel bi, da v zvezi s tem vzpostavijo do naslednje sezone primeren režim. Predlagal je, da namenijo nekaj finančnih sredstev in nekoga zadolžijo, ali bo to Komunala, ali pa se tej družini nekako simbolično plača košnja in vzdrževanje okolice, ki jo že zdaj vzdržujejo. 

Odgovor:

Strinjamo se s predlogom, da se neposrednemu sosedu povrnejo stroški vzdrževanja okolice gradu, saj ima dnevni pregled na stanje. Odpadke odvažamo v sklopu rednega odvoza odpadkov.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da so ga krajani že pred časom opozorili, da pri gradnji ceste Turiška vas - Brde ni bilo nazaj postavljenih mejnikov. Na eni izmed sej je to že iznesel, bilo je rečeno, da bodo to uredili. Predlagal je, da se to čim prej uredi.


Nadalje so ga krajani Brd opozorili, da pri Šertlnovem mostu na Brdah nekdo odmetava smeti in predlagajo, da se postavi tabla, ki to prepoveduje ali pa celo kontejner. Odpadke mečejo na brežino in jih odnese voda.

Odgovor:

Leta 2014 je bila izvedena sanacija ceste v sistemu TERAMIX, kar pomeni samo poseg v obstoječe cestno telo, s kasnejšim nasutjem bankin. Ob posegu v cestno telo ni bilo v bankinah, oziroma v bližini le teh opaženih mejnikov. V kolikor lastniki sosednjih parcel zahtevajo vzpostavitev mejnega stanja, predlagamo da se le to izvede v sklopu odmere cest.

Ob Šertnovem mostu je že od ukinitve kontejnerskega odvoza odpadkov postavljena tabla, katera prepoveduje odlaganje smeti na tem mestu. Skladno z zakonodajo je odlaganje odpadkov v naravo seveda prepovedano za kar so predvidene tudi sankcije, zato je prav da se takšno ravnanje prijavi na pristojne inšpekcijske službe, v kolikor se bo to pojavljalo bomo to tudi storili. Nepravilnost pa lahko neposredno prijavijo tudi krajani sami. Res pa je tudi, da verjetno na tem mestu odpadke odlaga(jo) krajani iz te okolice, oz. bližnjih naselij.

Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je glede izgradnje večnamenskega doma na Razborju.
Odgovor:

Projekt izgradnje večnamenskega doma so se v okviru projekta Avstrija Slovenija, kjer sodeluje več slovenskih občin in več avstrijskih občin, prijavili zdaj že na tretji poziv. Ne vedo kakšnem bo rezultat. Če ponovno ne bodo uspeli, bodo poskušali s prijavo na kakšnem drugem javnem razpisu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da se je  na hišno število Spodnji Razbor 17 med počitnicami preselila družina in se ni mogla pravočasno prijaviti za prevoz v šolo. Zdaj so prošnjo zavrnili, češ, da je prepozno in mora prevoz plačevati. Predlagal je, da strokovne službe to uredijo.

Odgovor:

Starši otroka iz naslova Spodnji Razbor 17 so vlogo za vključitev v organizem prevoz oddali dne 30. 8 2017. Javni razpis za izbiro prevoznika za šolsko leto 2017/2018 pa je bilo potrebno zaradi objave javnega razpisa na TED – Evropskem portalu javnih naročil oddati že konec meseca aprila 2017. Vozilo na relaciji POŠ Razbor – Spodnji Razbor je v šolskem letu 2017/2018 polno zasedeno. Kapaciteta vozila po javnem razpisu tako ne dopušča vključitev dodatnega otroka na prevoz, zato so starši na podlagi izdane Odločbe št. 603-58/2017 v šolskem letu 2017/2018 upravičeni do povračila stroškov prevoza.

Mestna občina Slovenj Gradec pa je na osnovi posredovanih podatkov s strani prevoznika, da nobeden od otrok, vključen na seznam vozačev na relaciji 16.2/16.4, ne izpolnjuje pogoja, določenega v določilih 88. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – UPB  in 68/16), do preklica naročil dodaten prevoz na razdalji 1,7 km.  Glede na to, da naročilo za dodaten prevoze velja do preklica naročila s strani naročnika oz. dokler 2 otroka na relaciji 16.2/16.4 ne dosežeta zakonsko predpisane  višine 150 cm za prevoz na sprednjih sedežih,  tudi na dodaten prevoz deklice ni bilo mogoče vključiti. Mestna občina Slovenj Gradec in prevoznik pa sta se s sklenitvijo dodatka k pogodbi dogovorila, da lahko v časovnem obdobju podaljšanja relacije posebnega linijskega prevoza potnikov, na osnovi določila 2. točke 54. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – UPB, v nadaljevanju: ZPCP) storitev posebnega linijskega prevoza potnikov, v času prostih kapacitet na vozilu, izjemoma poleg potnikov iz seznama vozačev, uporabljajo tudi drugi potniki. Izvajalec je tako na podlagi 3. točke 54. člena ZPCP, za izvedbo prevozov pristopil k pridobitvi dovoljenja s strani organa ministrstva, pristojnega za promet. V kolikor bo prevoznik pridobil soglasje, bo lahko vključil v prevoz tudi ostale potnike, ki niso na seznamu vozačev za izvedbo posebnega linijskega prevoza. Pridobitev dovoljenja in način izvajanja prevoza na podlagi dovoljenja pa je v pristojnosti izvajalca prevoza in ne lokalne skupnosti. 

Vprašanje:Aleksander Hudej je dejal, da je plaz v Radušah že res stara zadeva. Tam so delali cesto in en del tiste ceste je uničil plaz. Cela cesta se je asfaltirala in se je posedla. Predlagal je, da za sanacijo tega plazu tudi od države poskušajo pridobiti nekaj denarja. 
Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da se je krajanom Vaške skupnosti Šmiklavž pred kratkim izpolnila želja, ko so preplastili parkirišča pred šolo in tudi en del ceste, skupno cca 500 m. Zahvaljujejo se vsem, ki so k temu pripomogli.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

28. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

Na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da občanke in občane zanima kako je s širitvijo Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Nekateri iščejo prostor za svojce, za starše, nekateri za sebe in čakalne vrste so dolge. Ker ni prostora, jih napotijo v Radlje, v Prevalje in v Črneče. Ljudje pa si v veliki večini želijo starost preživeti v lokalnem okolju. Zanima ga kakšni so načrti o širitvi doma starostnikov in pa seveda o nekoč obljubljeni gradnji varovanih stanovanj v tem domu. 

Odgovor:

Glede na politiko deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, ki jo vodi EU in tudi Republika Slovenija je težko pričakovati nove kapacitete za dolgotrajno oskrbo v kratkem času.  Gradnja varovanih stanovanj je tržni projekt in upamo lahko, da se bo investitor, ki je kupil zemljišče pri starem MKC za projekt tudi čim prej odločil.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je na Tomšičevi ulici parkirišče, ki je tlakovano, zelo lepo urejeno in je dober primer ureditve parkirišča v Slovenj Gradcu. Ima pa eno pomanjkljivost. Odmaknjeno je med blokovsko naselje in ni osvetljeno. Zato so pripombe bližnjih stanovalcev in tistih, ki tam parkirajo svoja vozila, da je pogosto hrup, nekaj se dogaja, vendar si nihče ne upa  pogledati, ker ni osvetljeno. Predlagal je, da se uredi javna razsvetljava na tem parkirišču. 

Odgovor:

Javna razsvetljava na omenjenem parkirišču bo izvedena do konca meseca avgusta 2017.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil na parkirišče pri vrtcu na Maistrovi ulici. Tam je zelo nevarno, nepregledno, starši vozijo otroke v vrtec in puščajo vozila dobesedno na cesti. Z otrokom hitijo čez cesto, da pridejo v vrtec in je zelo nevarna situacija. Ker lahko pride do nesreče, bo treba nekako urediti prometni režim, da bo dovoz na Maistrovo ulico samo za tiste, ko vozijo svoje otroke v vrtec. Mogoče bo treba poiskati kakšno drugo rešitev glede parkirišča, zadaj so zelenice, kjer bi lahko uredili parkirišče.  

Odgovor:

Pri vrtcu na Maistrovi gre za večletni problem dostopa z vozili pri dovozu in odvozu otrok. Težave smo pred leti poizkušali odpraviti z razširitvijo ulice, vendar nekaj stanovalcev, ki so lastniki zemljišča, ni podalo soglasja za poseg. Predlagamo, da si skupaj s Svetom za preventivo in Četrtno skupnostjo Polje ogledamo lokacijo in najdemo morebitne rešitve.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel zaprosilo vodstva mestne organizacije upokojencev, da tudi letos mestna občina organizira ob občinskem prazniku srečanje upokojencev Mestne občine Slovenj Gradec, tako kot je to bilo v lanskem letu. V tem smislu je predlagal, da povabijo predstavnike društev upokojencev na sestanek, da se dogovorijo glede izvedbe in točnega datuma tega srečanja.

Odgovor:

V ta namen bomo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec in se dogovorili za podrobnosti glede njihovih aktivnosti ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da so na eni prejšnji seji sprejeli sklep o prodaji zemljišča parkirnega prostora pri krožišču Nama Nova. Pobudo je podal zainteresiran občan. Potem pa se je zgodila neka drugačna varianta in ga zanima kdaj je bil objavljen javni razpis, kje je bil objavljen in kdo je kupec.

 

Odgovor:

V predmetni zadevi razpolaganja s stvarnim premoženjem, Opr. št.: 478-0127/2016 smo dne 8.12.2016, prejeli vlogo stranke in sicer  etažnega lastnika stavbe št. 1562, s katero je izrazila zainteresiranost za odkup parcel 382/3 in 382/4, obe k.o. 850. Občinska uprava je pred razpolaganjem, na terenu preverila lokacijo predmetnih parcel in ugotovila, da zemljišč ni mogoče odsvojiti samo za potrebe ene stranke, ker se parceli uporabljajo tudi za potrebe stavbe št. 1563, ki je v lasti drugega subjekta. Zaradi ugotovitev na terenu smo vse etažne lastnike stavb 1562 in stavbe 1563 povabili na sestanek in sicer dne 31.01.2017. Tema sestanka je bila ureditev parkirišča pred poslovnima stavbama. Stranka , ki je podala vlogo o zainteresiranosti za odkup se sestanka ni udeležila, čeprav je prejem vabila izkazan, prav tako pa ni opravičila izostanka ali predlagala drug termin. Na podlagi terenskega ogleda in razgovora na sestanku je MOSG predmetni parceli razparcelirala, tako da so nastale tri nove parcele in sicer 382/28, 382/27 in 382/29 vse k.o. 850. Izvršena parcelacija je omogočila zadovoljitev potreb parkiranja obeh poslovnih stavb.

Po pravnomočnosti parcelacije je občinska uprava v skladu z ZSPDSLS ter Uredbo, objavila na svoji spletni strani, namero za sklenitev neposredne pogodbe. V zakonsko določenem roku sta podali vlogo za nakup samo dve stranki in sicer ena stranka za parcelo382/28  in druga stranka za parceli 382/27 in 382/29. Z strankama sta sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Stranka, ki je prvotno podala vlogo o zainteresiranosti, ni podala vloge za odkup na podlagi objave na spletni strani MOSG.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo za spremembo občinskega kadrovskega načrta in sicer v delu, ki govori o delovnih mestih redarske službe. To pa zato, ker potrebe na terenu, zlasti v mestu Slovenj Gradec kažejo na to, da sedanja ekipa oziroma sedanji zaposleni občinski redarji tudi fizično ne morejo obvladovati obstoječe problematike. Policija ima svoje predpise in svoj odnos do tega in so tu pač nastale neke sive lise o katerih je potrebno, da lokalna skupnost temeljito razmisli. Sam je prišel po pogovorih z nekaterimi poznavalci tega področja do ugotovitve, da je rešitev v tem, da povečajo prisotnost oziroma nadzor občinskih redarjev. Zaradi tega predlaga, da se kadrovski načrt oziroma sistemizacija za občinsko redarsko službo poveča minimalno za dva občinska redarja, ki bi imela delovno področje oziroma delovanje na območju mestne občine oziroma mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Glede na predlagano spremembo Zakona o financiranju občin, ki se v enem delu nanaša tudi na skupne organe občinske uprave, bomo v jeseni najprej dogovorili obseg nalog tega organa in posledično tudi kadrovsko zasebno Medobčinskega redarstva.

Vprašanje:

Boris Raj je imel pripombo našega odnosa ali pa odnosa nadzornikov pri gradnjah, ki jih financira lokalna skupnost. Opazuje izvajanje investicij, zlasti potek obnove strehe na II. OŠ. Pa je šel med vikendoma dvakrat tja, odkar se izvaja obnova in izvajalcev ni bilo nikjer. Popoldne, izvajalcev po službi ni nikjer. Sicer ne ve kakšen je dogovor, kakšna je pogodba in kakšen je pristop posameznih izvajalcev, pač pa trdi in daje resno pobudo, da se ob sklepanju pogodb z izvajalci, jasno določijo kriteriji v kakšnem času morajo končati gradnje in kakšna mora biti intenzivnost te gradnje. Tak odnos, da pridejo trije delavci, pa hodijo tam okoli šole, ne vodi nikamor. Podobno je že videl pri nizkih gradnjah in se boji, da bo tako še kje v bližnji prihodnosti. Zato naj tisti, ki so za to pristojni, povečajo nadzor in to terjajo od izvajalcev. 

Odgovor:

Za izvajanje sanacije strehe Druge OŠ smo dne 17.3.2017 z izvajalcem Markomark Nival d.o.o. sklenili  gradbeno pogodbo. Izvajalec je bil uveden v delo že 27.3.2017, tako da je imel dovolj časa za pripravo na izvedbo.  Pogodbeni rok izvedbe je 15.5.2017 pričetek del in 15.9.2017 dokončanje del, s tem, da se v času pouka  (do 25.6. in od 1.9.) lahko izvajajo samo dela na delih šole, ki ne motijo pouka, v času počitnic pa na delu, kjer so učilnice. Izvajalec je dejansko pričel z deli 15.5., vendar pa je ves čas izvajanja del menjaval svoje podizvajalce, koordinacija med njimi je bila slaba. Vodja del na objektu ne obvladuje del, ki so ga prevzeli. Izvajalec tudi ni ustrezno zaščitil objekta pred dežjem, zaradi česar je bilo več vdorov vode v objekt, s čemer se je povzročila škoda na objekta.

Izvajalec je tudi predložil terminski plan, ki pa se ga ni držal. Izvajanje del smo vsak ponedeljek usklajevali na koordinacijskih sestankih, vendar pa smo bili pri zahtevah pretežno neuspešni.

Izvajalec je in še dela izvaja po lastni presoji in navodil nadzornika, koordinatorja za varstvo pri deli in investitorja ne upošteva in jih ignorira. Z odpravljanjem posledic vdorov vode je kljub večkratnim zahtevam začel šele v tem tednu. Na objektu smo dnevno prisotni nadzorniki in tudi jaz, ki poskušamo doseči, da bo objekt dokončan v predvidenem roku.

Po pogodbi bi sicer lahko zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prekinili pogodbo in vnovčili garancijo za dobro izvedbo del, s čemer pa bi situacijo samo še poslabšali. Objekt bi ostal odprt, potrebno bi bilo izvesti nov javni razpis in tako šole zagotovo v letošnjem letu ne bi mogli dokončati. Zato smo in še vlagamo vse napore, da se objekt zaključi v predvidenem roku in da bo 1.9. lahko šola normalno delovala.     

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Pošti Slovenije d.o.o. predlagajo, naj v Slovenj Gradcu uredi zunanjost svoje stavbe.

Odgovor:

Pošto smo pisno pozvali k ureditvi zunanjosti stavbe.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da se je udeležila dogodka, ki ga je organiziral JZ Mocis, kjer so upokojeni ravnatelji šol in učitelji obujali spomine na šolo in njen razvoj v našem mestu ter povezanost in vpetost v lokalno skupnost. Ugotovila je, da je njihov prispevek zelo velik. Zanimivo je bilo slišati šolske zgodbe, bili je izrečenih kar nekaj pohval glede sodelovanje občine v preteklosti in v sedanjosti, pa tudi nekaj kritik. Nekaterim najzaslužnejšim so bile podeljene Vrunčeve nagrade. Tam prisotne  žalosti in so izrazili nezadovoljstvo, da ti nagrajenci niso predstavljeni na javnem mestu. Prepričani so, da jim s tem znižujejo priznanje. Zato je predlagala, da nekje na javnem mestu uredijo ta prostor, kjer bodo ti nagrajenci navedeni in jim s tem na nek način izkažejo čast javne razglasitve. Na primer Bernekerjeve nagrajence imajo v kulturnem domu, častne občane imajo v avli mestne občine, najbrž se da poiskati prostor, kjer primerno zapišejo tudi nagrajence Vrunčevih nagrad. 

Odgovor:

Pobuda je vsekakor na mestu in bi se lahko do naslednjih podelitev Vrunčevih nagrad realizirala po našem mnenju najbolje v avli ene izmed srednjih ali osnovnih šol. Za iskanje najprimernejše lokacije bo občinska uprava pobudo predstavila najprej ravnatelju gimnazije in kasneje, če bo potrebno še ostalim ravnateljem.

Vprašanje:

Martina šisernik se je pridružila pobudi svetnika Raja v zvezi z organizacijo srečanja upokojencev v takem smislu kot preteklo leto. Vendar je lansko srečanje, ki je bilo organizirano samo za upokojence, vzbudilo kar nekaj negodovanj pri Društvu invalidov.  Povedala je, da se članstvo prepleta med upokojenci in društvom invalidov. Najbrž je smiselno, če se bo organiziralo praznovanje, da se k temu povabi še Društvo invalidov.

Odgovor:
Vprašanje:

Ivan Gams je opomnil, da so na prejšnji seji prejeli Odlok o protiprašni zaščiti cest. V VS Legen je kar nekaj kandidatov in sprašujejo kdaj bo javni razpis.

Odgovor:

Javni razpis bo objavljen v ponedeljek, 10. 7.2017.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da so ga stanovalci ulice Dr. Ljube Prenner in Pod graščino opozorili na zelo slabo stanje dovozne ceste, ki vodi do priključka na Podgorsko cesto, pa vse do ulice Dr. Ljube Prenner. Vozišče je poškodovano, jaški za meteorne vode so se na nekaterih mestih ugreznili, ali pa so se pojavile izbokline. Sprašujejo kdaj je pričakovati sanacijo tega cestišča.

Odgovor:

Od navedenih Ulic poteka ločena meteorna in fekalna kanalizacija, zato je na tem delu ceste veliko revizijskih jaškov. Najbolj poškodovane – ugreznjene jaške bomo sanirali v sklopu rednega vzdrževanja, sanacija ceste pa predstavlja investicijo, katero bi bilo potrebno uvrstiti v plan občine.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se isti občani na tem predelu, ko se vključujejo na Podgorsko cesto, pri Gostišču Krevs levo, že dalj časa soočajo z zelo nevarnim priključevanjem na cesto Slovenj Gradec. Kljub temu, da je cca 150 m nižje relativno nevarno križišče, je tam hitrost omejena na 70 km/h, lahko bi bila na 50 km/h. Vozila in predvsem motoristi povečini te hitrosti ne upoštevajo. Zanima jih ali bi bila možna na tem odseku od križišča preko tega priključka hitrost omejiti na 50 km/h. Pri samem vključevanju s tega priključka na Podgorsko cesto je namreč potrebno prečkati še kolesarsko stezo, pri čemer je na eni strani nameščena višja ograja, na drugi strani cestišča pa so navadno večji del leta zložena drva oziroma hlodi za namen kurjave. Vidljivost je tako poslabšana in že večkrat so bili deležni različnih nevarnih situacij.

 

Odgovor:

Navedena cesta je  državna cesta v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je tudi pristojna za postavitev ustrezne prometne signalizacije. Cesta izpolnjuje vse predpisane pogoje za omejitev hitrosti na 70 km/h. V kolikor gre za problem zmanjšane preglednosti bomo o tem obvestili medobčinski inšpektorat, da si zadevo ogleda in v primeru kršitve tudi ukrepa ali preda zadevo pristojnemu državnemu inšpektoratu za ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil, da je na OŠ Razbor puščala streha in upravljalec se je odzval po treh mesecih. Menil je, da se je na takšno zadevo treba odzvati takoj, ne pa da škoda dela dalj časa.

Odgovor:

Po ogledu stanovanja Praprotnik smo preverjali, ali je zamakanje predmet garancije po zamenjavi strešne kritine na Podružnični OŠ Razbor. Po ogledu izvajalca je bilo ugotovljeno, da streha ne zamaka, zamakalo pa je pri kapi dimnika. Izdana je bila naročilnica za odpravo zamakanja.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril,  da se na nekaterih makadamskih cestiščih pojavljajo rebra in ta kar kmalu po tistem, ko jih urejajo. Pa je bilo videti, da so kvalitetno naredili, ampak se to zgodi. Treba je ugotoviti ali  imajo slab material, nekaj je bilo narobe. 

Odgovor:

Teoretična razlaga nastanka reber je: do reber na makadamskem cestišču prihaja zaradi periodičnega udarjanja koles in sesalnega učinka, kateri nastane ob tem.

Ob urejanju ceste uporabljamo gramoz, kateri bolj veže, vendar je pa je to odvisno od vlage v cestišču. Vlaga vpliva predvsem na oprijem materiala v cestno telo. V primeru suhega vremena se na makadamskih cestiščih, predvsem na strmejših delih, hitreje pojavijo rebra.

V teh primerih je potrebno najbolj kritična mesta dodatno uredili, kar smo tudi storili. 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je opomnil, da je na prejšnji seji omenil vzdrževanje cest in mora pohvaliti, da so delo opravili tako kot je treba. Pozna se, da je prišlo do sestanka in so bile te aktivnosti izvedene, najbolj v smislu varnosti v cestnem prometu.


Nadalje je omenil krožišče na Podgorski cesti in upa, da se bo premikalo v tisti smeri, kot je dobil odgovor. To se pravi, da vendarle gredo v neko prioritetno urejanje v sklopu te strategije, kjer je že dvakrat omenil kot predsednik, pa tudi občinski svetnik.


Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je omenil izvajanje del na POŠ Sele. V zadnjih dneh šolskega pouka so izvajalci dokaj na hitro postavili te ograje in pričeli izvajati dela. V zadnjih dneh pa nobenega več ni. Tu so zelo odvisni od rokov, da bo lahko s 1.9.  vrtec, oziroma, da bo šola lahko normalno funkcionirala. Zanima ga kdo je izvajalec, a so določeni roki in kdo je nadzornik.

Odgovor:

Dela na omenjenih šolah izvaja firma Marko Mark, v vseh pogodbah so seveda roki za dokončanje del. Za streho na Drugi osnovni šoli so imeli z izvajalcem že dvakrat sestanek in zagotavljajo, da bo streha do konec meseca avgusta končana. Trenutno pa iščejo nadomestni nadzor. 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je izrekel tudi podporo občinskemu redarstvu oziroma predlogu o spremembi sistemizacije, kar je že sam večkrat predlagal.  Ta služba zaradi spremembe zakonodaje v zadnjih letih dobiva veliko dodatnih nalog in morajo zagotoviti neke osnovne temelje. Menil je, da je zadnji čas, da se ta pobuda dejansko realizira. 

Odgovor:

Odgovor enak kot pri svetniku mag. Raju.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Odgovor:

Nadalje je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Vprašanje:

Peter Slemenik je povedal, da so bili svetniki iz Šmartna vabljeni na sestanek sveta staršev oziroma komisije za prevoze otrok v šolo. Seznanjeni so bili z nekaterimi aktivnostmi, ki jih ta svet staršev pelje na področju prevoza otrok. Tam se pojavljajo mogoče tri anomalije, ki bi jih bilo treba pogledati in predvideti možnost drugačne rešitve. Ocenjuje, da ne gre za velike stroške, so pa dejansko tam tri stvari, ki bi jih bilo treba rešiti. Verjame, da se je ravnatelj OŠ Šmartno že oglasil oziroma dogovoril, da bodo te stvari pogledali. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo šola peljala aktivnosti v tej smeri, da se te stvari rešijo. 

Odgovor:
  1. UVOD

 

Na osnovi prejete pisne vloge Sveta šole in Sveta zavoda OŠ Šmartno, z dne 7. 3. 2017 (v prilogi) glede organiziranega prevoza iz območja Metulov Breg in vožnje teh otrok z avtobusom ter zahteve po ponovni presoji varnih šolskih poti, se je dne 28. 3. 2017, na osnovi določil Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju: Pravilnik), sestala Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov (v nadaljevanju: Strokovna skupina) in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SPVCP), ki sta preučila podano pritožbo oz. predlog. Na osnovi sklepa, sprejetega na tem sestanku se je dne 12. 4. 2017 sklical sestanek z vsemi ravnatelji in predstavniki šol (zapisnik sestanka v prilogi). 

 

Prevozi otrok v šolo se izvajajo na osnovi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v prvem odstavku določa: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.« in v drugem odstavku: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«

 

 

  1. NAČIN ORGANIZIRANJA RELACIJ IN SKLOPOV

 

Na podlagi omenjene zakonodaje je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na svoji 23. seji dne 19. 3. 2017 z 22. glasovi za in 1. proti (zapisnik v prilogi) sprejel Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec in v letu 2014 dopolnitev (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju Pravnik).

 

Pravilnik je bil sprejet na pobudo občinskih svetnikov iz prejšnjega in še prejšnjih mandatov, ki so, predvsem ob sprejemanju proračunov, izražali dileme po izredno visokih stroških, ki so se namenjali za šolske prevoze in zahtevali ureditev tega področja ter na pobudo občinske uprave, ki je zaznala neenake pravice do vključitve v organiziran prevoz.

 

Iz obrazložitve Pravilnika (str. 21) je jasno razvidno, da bi je bil eden izmed razlogov Pravilnika dejstvo, da so se pred sprejetjem Pravilnika: »…nekatere relacije organizirale ali podaljševale na podlagi pritiskov staršev, kar pa je diskriminatorno do tistih otrok, ki do prevoza niso upravičeni in jih starši vozijo sami, na lastne stroške oz. hodijo peš. Starši, katerim se je popustilo, pa so tako  neupravičeno, z javnimi sredstvi prišli do prevoza. Poglavitni razlog za vsakoletna popuščanja pri upravičenosti do prevoza je ravno neurejenost meril, kdo je in kdo ni upravičen do nadstandarda.«

 

Kot je razvidno iz omenjenega zapisnika SPVCP z dne 12. 4. 2017, sklicanega ravno iz naslova nenehnega pritiska na strokovno presojo Skupine za organiziranje šolskih prevozov in SPVCP je bil cilj Pravilnika in način delovanja SPVCP jasno in nedvoumno pojasnjen ravnateljem in predstavnikom šol, a slednje za Svet zavoda OŠ Šmartno ponovno ni zadostovalo.

 

V tej zvezi Skupna za org. šolskih prevozov in SPVCP ponovno podajata pojasnila glede delovanja in način organiziranja šolskih prevozov in presoje varnih šolskih poti, ki za 1.492 učencev v Mestni občini Slovenj Gradec in za 351 otrok vključenih v brezplačen organiziran prevoz in 34 otrok v organiziran prevoz z doplačilom ni enostavno, je odgovorno in temeljito preučeno.

 

Skupina vsakoletno, na osnovi 4. člena Pravilnika obravnava predlog novih relacij in dodatnih postajališč, pritožbe oz. pripombe staršev, odloča o dodatnih dovozih in odvozih, odloča v posebnih primerih glede upravičenosti do prevoza otrok zaradi bolezni inp. 

 

Osnova za organizacijo šolskih prevozov je Pravilnik. Skupina vsakoletno, na osnovi testa sorazmernosti ustrezno tehta, ali so pritožbe, pobude za relacije in v tej zvezi sprejeti ukrepi,  skladni z namenom Pravilnika in primerljivi z ostalimi relacijami. Ukrep mora biti utemeljen s ciljem enakopravnosti z vsemi relacijami, in sicer tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov.

 

Skupina tako v prvi vrsti upošteva cilj Pravilnika in načelo enakosti z vsemi relacijami, število vključenih otrok in postajališča. Poseg v spremembo sklopov, relacij in postajališč mora biti utemeljen s stvarnim in razumnim tehtanjem. Skupina in SPVCP ne smeta in nimata pooblastila, da na osnovi nenehnih pritožb in želj bo podaljšanju relacij ali prilagoditvi relacij enim osebam zlorabiti namen Pravilnika, v kolikor dejstvo ni stvarno upravičeno iz naslova temeljite presoje varne šolske poti ob upoštevanju načela enakosti.

 

Spremembe morajo biti opredeljive, razumne in legitimne. Različno oziroma prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb pri uresničevanju pravic, ki so pravnim naslovljencem zagotovljene v enakem obsegu in pod enakimi pogoji mora biti stvarno upravičeno. 

 

Načelo enakosti, eno izmed temeljnih načel demokratične, pravne in socialne države, zavezuje tako zakonodajalca, pri sprejemanju splošnih pravnih aktov, kot tudi vse državne organe, organe lokalne skupnosti in javne zavode, ki uporabljajo pravo[1] in odločajo o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Skladno s tem načelom morajo biti vsem učencem zagotovljene enake pravice. Pravne predpise je tako tudi na področju prevozov otrok v šolo potrebno uporabljati do vseh – na enak način, saj načelo pomeni predvsem jamstvo, da pri odločanju v konkretnem primeru nobena okoliščina, ki je zakon ali drug predpis ni posebej opredelil, ne bo pravno odločilna. Načelo enakosti je v segmentu, ki se nanaša na enakost v zakonu, v najširšem smislu razumeti kot splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti ali kot prepoved samovoljnega neenakega ali enakega (!) pravnega obravnavanja. Kadar organ v upravnem postopku prekorači meje »stvarno utemeljenih razlogov«, torej tedaj, ko enakega ali neenakega pravnega obravnavanja ni mogoče razumno in stvarno opravičiti, je kršeno načelo enakopravnosti oziroma enakosti v zakonu.

 

 Skupina se je po preverbi vseh predlogov relacij in sklopov dne 18. 4. 2017 odločila, da se v šolskem letu 2017/2018 organizira kombinirano vozilo za tiste otroke, kjer na dogovorjenih postajališčih ni mogoče obračanje avtobusa (postajališče Stopernik, Lipa, Odcep Biomedika).

 

Preučila je tudi navedbe Sveta zavoda glede trajanje vožnje. V tej zvezi je pregledala vse predloge za oblikovanje ostalih sklopov in relacij in zavzela stališče, da v primerjavi z ostalimi relacijami, kjer imajo otroci zagotovljen samo en privoz in en odvoz in na podružničnih šolah celo prestopajo na druga vozila, čas vožnje in čakanja na drugo vozilo veliko daljši in tako glede trajanja relacije sprejela stališče, da pritožba ni stvarno upravičena.   

 

Prevozi iz območja Stopernik, Lipa in Biomedika so za šolsko leto 2017/2018 organizirani s kombijem, saj obračališče znotraj dovoza za omenjena naselja za avtobus niso možna. Število slednjih otrok pa je tolikšno, da so zagotovljeni: dva privoza za nulto uro in dva privoza za prvo šolsko uro. Dodaten privoz tega kombija za Metulov breg se časovno ne izide (prav tako se ne izide s številom otrok). Na Metulovem bregu je omogočeno obračanje večjega vozila (avtobusa), zato se na tej relaciji organizira avtobus, slednji tudi zaradi skupnega števila otrok iz tega območja. Relacija pa je krajša, kot pretekla leta, saj privoz poteka od Metulovega brega  do Šmonove vasi, mimo Šertla do Brd in do OŠ Šmartno (pretekla leta je bila relacija veliko daljša; Lipa, Metulov Breg, Šmonova vas, Škodnik, Turiška vas, Brda in nazaj do Turiške vasi in do OŠ Šmartno). Glede te presoje je Skupina zavzela stališče, da za sprejetje drugačne ureditve ni podan stvarno upravičen, stvarno utemeljen razlog.

 

Vse relacije so organizirane na isti način. Organiziranih je 16 sklopov – torej 16 vozil in 100 relacij (50 privozov in 50 odvozov) - na osnovi Pravilnika. V kolikor bi se spremenil koncept za Metulov Breg (namesto avtobusa kombi), bi za zagotavljanje enakosti za vse otroke iz območja MOSG bilo potrebno organizirati dodana vozila – torej skoraj za vsak privoz otrok iz posameznega območja ločen sklop in toliko dodatnih vozil. V tej zvezi je Skupina zavzela stališče, da iz vseh predlaganih relaciji in sklopov izhaja enakopravno obravnavanje vseh otrok in da pritožba Sveta zavoda ni stvarno upravičena in da  zahteva diskriminatorno ravnanje, ki je v nasprotju z določili Pravilnika in načelom pravne države.

 

Na osnovi vsega omenjena tehtanja je Skupina sprejela naslednji sklep: iz predloga organiziranja relacij in sklopov je jasno in nedvoumno razvidno enakopravno obravnavanje, zato se prevoz na relaciji Mislinjska Dobrava, Brda, Šmartno organizira na predlagan način. 

 

 

  1. POSTOPEK UGOTAVLJANJA OGROŽENOSTI UČENCA NA POTI V ŠOLO

 

Učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, »… če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo« (ZOsn, 56. člen, 2. odstavek) in s katerim mu je dana pristojnost za »ugotovitev« ogroženosti učenca na šolski poti. Organ je določen z Zakonom o voznikih, ki določa, da lokalna skupnost ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), katerega osnovna naloga je načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni (ZVoz, 6. člen). SPVCP je sestavljen iz predstavnikov organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu.

 

Občinski svet določi število članov oziroma članic. SPVCP ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge zagotavlja uprava lokalne skupnosti (prav tam, 3. točka). SPVCP deluje v okviru Javne agencije RS za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraževalne aktivnosti (Javna agencija RS za varnost prometa, 2014). SPVCP ima več kot 40-letno tradicijo, saj začetki njegovega preventivnega delovanja segajo že v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni deluje na podlagi Zakona o voznikih (ZVoz, 6. člen) in skladno z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v RS (Uradni list RS, št. 63/02).

 

SPVCP ima pri organiziranju šolskih prevozov ključno in zelo odgovorno nalogo, saj se prevoz zaradi nevarne šolske poti organizira le, če SPVCP ugotovi, da je šolska pot kategorizirana kot nevarna. Dejstvo je, da se postopek prične ali na zahtevo staršev oz. skrbnikov, šole ali pa po uradni dolžnosti občinskih služb. Ne glede na to, če se postopek prične na vlogo stranke, se njihova ugotovitev nanaša šolsko pot in s tem na nedoločen krog oseb, torej vpliva njihova odločitev tudi na ostale učence, ki bivajo ob tej šolski poti. SPVCP izda le vmesni akt v postopku ugotovitve upravičenosti do brezplačnega prevoza.

 

Šolske poti se kategorizirajo na podlagi Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo (Kriteriji). SPVCP ima zakonsko pooblastilo, da ugotovi in opredelijo kategorizacijo šolske poti. Ugotovitev SPVCP vpliva na pravico do brezplačnega prevoza in tako SPVCP posredno odloča o pravici do prevoza.

 

Iz merila upravičenosti do prevoza zaradi razdalje šolske poti (prvi odstavek 56. člena ZOsn) lahko na podlagi načela enakosti sklepamo, da so otroci, ki so upravičeni do prevoza zaradi nevarne šolske poti, do slednjega upravičeni le v delu šolske poti, ki je kategorizirana kot nevarna. Otroci sodijo v isto skupino otrok in zato do prevoza v delu, kjer pot ni kategorizirana kot nevarna, do prevoza niso upravičeni. V tej zvezi bi bilo mogoče tudi na mestu, da se pripravi dopolnitev pravilnika, s katerim bi se prevoz iz naslova nevarne šolske poti izvajal samo v delu poti, kjer je le ta kategorizirana kot nevarna šolska pot oz. do razdalje šolske poti 4 km (prevoz samo čez glavno cesto, kjer je v nadaljevanju pot krajša od 4 km in ni kategorizirana kot nevarna: naselje Metulov breg, naselje pri Lipi, odcep Biomedika, naselje pri postajlišču Stopernik, postajališče Gmajna Pameče, Fuks Pameče  inp., oz. samo do razdalje 4 km do šole: Gradišče, Rahtel, Sv. Ana, Brda, Šmonova vas, Raduše do Spodnje vasi inp.).  

 

SPVP je na osnovi omenjene zakonske podlagi, na osnovi določil Pravilnika in načela enakosti, za postajališče Fajer in Podhomec že izdal mnenje in opravil ogled šolske poti. Naslednji ogled bo opravljen takoj, ko se bodo razmere na cestišču spremenile (pri Fajerju takoj, ko bo v tistem delu šolske poti potekala izgradnja ceste na Kope).

 



[1] »Pri uporabi prava se enakost izraža v tem, da pri obravnavanju istovrstnih primerov in odločanju o takih primerih veljajo iste splošne in abstraktne norme.« (Kocijančič, 2005, str. 107).

Vprašanje:

Nadalje je predlagal, da strokovne službe pripravijo pregled investicij za zadnji mandat, v katerem bi se dalo videti kdo je projektant, kdo je izvajalec in kdo je nadzorni. 

Odgovor:

Pregled investicij za zadnji mandat bomo pripravili v najkrajšem možnem času.

Objavljeno:2017-09-26T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da Komunala in Kocerod zbirata tudi nevarne snovi. Smiselno bi bilo, da o tem poročata občinskemu svetu. Če bodo podjetje Kemis na Vrhniki zaprli oziroma vsaj nekaj časa ne bo smelo obratovati, se bodo nevarne snovi kopičile tukaj. Prav bi bilo, da jih seznanijo koliko je teh snovi, na kakšen način jih varno skladiščiti, da ne bo prišlo do nesreče. 

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje smo poprosili podjetje Kocerod d.o.o. in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

V zvezi z vprašanjem gospoda Aleksandra Hudeja, ki je bilo podano na 26. seji občinskega sveta MO SG dne 31.5.2017, vam podajamo naslednje pojasnilo: Družba Kocerod v skladu z OVD ni pooblaščena za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov, tako na lokaciji v Mislinjski Dobravi teh odpadkov ne zbiramo in jih tudi ne skladiščimo, izjemoma odpadke, ki so jih občani nepravilno odložili med gospodinjske odpadke in so bili v procesu predelave izločeni (posamezni deli elektronskih naprav, akumulatorji, baterije) zbiramo v posebnih zabojnikih in jih predajamo družbam, ki se ukvarjajo s predelavo tovrstnih nevarnih odpadkov. Vse izločene elektronske aparate predajamo družbi Zeos, v letu 2016 je bilo družbi Zeos predanih 21,6 t odpadkov, kar glede na celotno maso odpadkov v družbi Kocerod (cca. 17.000 t) predstavlja cca. 0,0011 % skupne mase odpadkov. Od nevarnih odpadkov  pa v družbi Kocerod na odlagališču Zmes prevzemamo »azbestne odpadke« (praviloma izrabljene salonitne kritine), s katerimi pa postopamo v skladu z Uredbo o odlagališčih nevarnih snovi (le ti so predhodno zloženi na lesene palete, poviti z zaščitno folijo in tako pripeljani s strani JKP na lokacijo odlagališča Zmes, kjer so na posebnih mestih odloženi v skladu s predpisi). O načinu ravnanja se v skladu s predpisi poroča na ARSO, za nevarne odpadke tudi s prilogo geodetskega posnetka in geomehanske meritve.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje dejal, da ima mestna občina nekaj objektov, ki bi jih lahko prodali in pri tem navedel staro osnovno šolo v Podgorju, dva objekta v Plešivcu pod Uršljo goro in Dom na Partizanki. Dogovoriti se bodo morali kaj bodo s temi objekti.

Odgovor:

Za nakup Doma na Partizanki ni zanimanja. Na mestni občini razmišljajo o marsičem in če vztrajajo pri iskanju investitorja, jim preostane samo podelitev brezplačne stavbne pravice, če bi bil za to javni interes. Možna je tudi druga rešitev, da Partizanko obnovijo in otrokom zagotovijo dobre pogoje za šolo v naravi, za preživljanje počitnic blizu doma. S tem bi ustvarili tudi nova delovna mesta. Če bi prodali kakšen drugi objekt, lahko s tem denarjem obnovijo Dom na Partizanki.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je zaradi nesreče v podjetju Kemis na Vrhniki menil,  da morajo le to na mestni občini vzeti skrajno resno in zahtevati, da se javijo vsi tisti, ki v mestni občini uporabljajo nevarne snovi. Natančno morajo vedeti kdo je v občini tisti, ki bo to spremljal in komu morajo poslati informacijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seznanjena s tem, da na področju občine ni proizvodnih obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje. Na Koroškem sta sicer dva taka obrata ( oba v občini Črna na Koroškem). Kljub temu je MOSG sredi meseca junija 2017, na podlagi zadnjih dogodkov na Vrhniki, sklicala sestanek s predstavniki družb, ki pri svojem delovnem procesu, oziroma pri opravljanju svojih storitev, vendarle uporabljajo določene količine surovin, ki bi utegnile biti v stiku z drugimi snovmi ob požaru nevarne za okolje. Na sestanek so bili vabljeni tudi predstavnik URSZ, gasilci, določeni člani štaba CZ MOSG,... Razprava tega sestanka je pokazala, da družbe jemljejo požarno varnost skrajno resno, veliko skrb posvečajo varnemu skladiščenju vnetljivih  surovin in mastnih odpadkov, skladno z zakonodajo redno testirajo in pregledujejo gasilne aparate, hidrante, ter imajo usposobljene delavce za gašenje začetnih požarov. Skladno s požarnim redom pa tudi v praksi ravnajo po zapisanih pravilih. Skupaj s pristojnimi gasilskimi društvi pa bodo v prihodnje izvedli še kako vajo pogosteje kot sicer.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je na prejšnji seji podal vprašanje in pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v Mestni občini Slovenj Gradec. Dobil je odgovor, da so v tem trenutku nemočni in odvisni od pristojnega ministrstva. Ob tej nesreči je priložnost, da to še enkrat zahtevajo.

Odgovor:

Vprašanje smo dne 6. 6. 2017 naslovili na ARSO (torej kakšna bo dinamika postavitve postaje za merjenje trdih delcev v zraku za MOSG) . ..odgovora še nismo prejeli. 

Vprašanje smo posredovali tudi Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec d.o.o in prejeli njihov odgovor:

Odgovor Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o: Z onesnaženostjo zraka se pri nas ne ukvarjamo in tudi ne spremljamo stanja onesnaženosti zraka. V skladu z zakonodajo pa za naše naprave, ki imajo emisije snovi v zrak, to so bakla na odlagališču, SPTE in kotli na toplarni izvajamo predpisan obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Iz poročil je razvidno, da ne presegamo mejnih vrednosti.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da je že pred časom postavil vprašanje kaj se dogaja z optiko na določenih območjih Mestne občine Slovenj Gradec, kjer je že položena kanalizacija. Takrat je bil odgovor, da bo javni razpis za podelitev koncesije. Zanima ga, če se že kaj na tem področju dogaja.

Odgovor:

Občinska uprava bo do jeseni pripravila predmetni javni razpis. 

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je nadalje vprašal kaj je s prijavo na javni razpis za gradnjo bivalne enote. Slišal je informacije, da prijava ni bila ustrezno pripravljena. 

Odgovor:

Dogovor za razvoj regij še vedno ni usklajen. V Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo, da bo bivalna enota financirana preko javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kolikor pa ne, pa ga bodo uvrstili v regijske projekte v okviru dogovora, torej z neposredno pogodbo. Država pripravlja v spremembo operativnega programa koriščenja evropskih kohezijskih sredstev in po teh spremembah naj bi se sprostila ta finančna sredstva za regije. Izgradnja bivalne enote je regijski projekt, ki ga vodi RRA Koroška, v njej so vključeni Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Mežica in Občina Radlje ob Dravi. DIIP je bil na seji občinskega sveta  sprejet, zdaj pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

Vprašanje:

 

Peter Cesar se je zahvalil, da je po nekaj mesecih dobil odgovor Koroškega pokrajinskega muzeja v zvezi z razrezom vodnega rezervoarja. Zanima ga pa še koliko je bil strošek razreza in odvoza tega rezervoarja. 

Odgovor:

Stroška razreza in odvoza ni bilo, saj je podjetje Surovina oba stroška kompenziralo z vrednostjo odpeljanega materiala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na kolesarski poti od pokopališča proti Podgorju (pred Avtoličarstvom Vitko), opazil širšo jamo takoj za pokrovom za kanalizacijo in je predlagal, da pristojne službe to sanirajo.

Odgovor:

 

Problematika je bila posredovana JKP Komunali Slovenj Gradec, ki bo v najkrajšem možnem času sanirala jamo.

Vprašanje:

 

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na fasadi novega vrtca v Podgorju opazil, da je na manjšem delu začela odstopati. Predlagal je, da si pristojne službe tudi to ogledajo in pričakuje odgovor kaj se je zgodilo. 

Odgovor:

Občina bo koncesionarja opozorila na napako in svetniku posredovala pisni odgovor, ko pridobi informacijo.

Vprašanje:

 

Danica Repas je povedala, da so na sestanku ČS Štibuh opozorili, da so poškodovani jaški na Podgorski cesti do pokopališča. Posebej je poškodovan jašek na Podgorski 3 pri stanovanju Tamše. Ti jaški so že bili popravljeni, ampak so spet poškodovani. 

Odgovor:

Jaške na tej lokaciji smo pregledali in ustrezno zatesnili z gumo, oziroma tesnilno maso, kar smo do sedaj že večkrat storili. Ker pa so jaški na vozni površini in sicer v koloteku vozil, večkrat prihaja do zrahljanja tesnitve in s tem do ropota.

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da ČS Štibuh zanima kdo skrbi za urejanje brežin. Le te so na obeh straneh Suhodolnice zelo zapuščene, neočiščene, nepokošene in zaraščene z grmovnicami. Zanima jih tudi kdo je zadolžen za košnjo in urejanje javnih površin, te so namreč zelo slabo vzdrževane. Hišo ima ob Podgorski cesti in vel del tega zemljišča je javnega in ga pravzaprav urejajo večinoma sami. Živo mejo, ki je ob Podgorski, čistijo skoraj vsak teden, enkrat ali dvakrat na leto nekdo pride, ampak to je resnično premalo.

Odgovor:

 

Za brežine ob vodotokih mora skrbeti lastnik priobalnega zemljišča, kar predpisuje  Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15): 

100. člen (dolžnosti lastnika zemljišča)

(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti vodovarstvenega nadzornika. 

Naše podjetje zaradi urejenosti – izgleda mesta v okviru rednega vzdrževanja dvakrat letno mulči brežine ob pešpoteh (v tem primeru dolvodno na levi strani od pokopališča Stari trg do sotočja reke Suhodolnice in Mislinje. Tudi na ostalih brežinah vodotokov izvajamo vzdrževalna dela v smislu mulčenje, grobega čiščenja grmovnic in odstranjevanja invazivnih rastlin (japonski dresnik). 

Ti odseki so:

- reka Mislinja od Merkatorja do letnega kopališča in od zavarovalnice Triglav do Nierosa,

- potok Homšnica od Šmarške ceste do naselja pod šolo Štibuh. 

Vsa dela izvajamo skladno s pogoji upravljavca vodotokov. 

Zemljišče, ki je javno dobro (travnik) med glavno cesto (Podgorska cesta) in naseljem Ob Suhodolnici št. 8-12, kosimo dvakrat letno. Živo mejo iz smrek katero so na občinskem zemljišču zasadili krajani, do sedaj je nismo vzdrževali. V prihodnje jo bomo obrezovali v sklopu rednega vzdrževanja.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je opozoril, da podjetje Kocerod PGD Turiška vas še niso dostavili požarnega načrta. Prav bi bilo, da zaradi tovrstnih situacij, kakršna se je zgodila na Vrhniki, le tega dobijo oziroma, da jih povabijo v podjetje in skupaj pregledajo kaj se kje skladišči in kako. 

Odgovor:

Podjetje Kocerod bomo opozorili na to pripombo in jim predlagali, da PGD Turiška vas predstavijo požarni načrt.  

Odgovor Kocerod, d.o.o:

V zvezi z  opozorilom Ivana Vranjeka družba Kocerod daje naslednje pojasnilo: Ne glede na to, da v družbi Kocerod nevarnih odpadkov posebej ne zbiramo in skladiščimo, smo dolžni tudi z ostalimi komunalnimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki zahtevajo posebno skrbnost in ukrepe za preprečitev nastanka požara. Med drugim je tudi zahtevano, da ima družba izdelan požarni red z evakuacijskim načrtom. Družba Kocerod je dne 18.12.2012 na poziv Mestne občine Slovenj Gradec št. 842-1/2012 na Mestno občino Slovenj Gradec dostavila požarni red z evakuacijskim načrtom, Mestna občina Slovenj Gradec pa se je v tem dopisu obvezala, da bo požarni red z evakuacijskim načrtom posredovala gasilskim enotam. Dokumentacija je bila posredovana v elektronski obliki, tako pričakujemo, da je Mestna občina v skladu z dopisom z vsebino seznanila pristojna gasilska društva. Ne glede na povedano pa bomo v izogib nejasnostim tudi sami še dodatno informirali gasilska društva v neposredni bližini z našimi dokumenti in jih seznanili s požarno ogroženostjo in sprejetimi ukrepi za preprečitev nastanka požara. Lahko povemo, da z gasilskimi društvi dobro sodelujemo in da so v preteklosti s hitro intervencijo že preprečili nastanek večje škode zaradi nastalih začetnih požarov.  

Vprašanje:

 

Ivan Gams je opomnil, da je bila delegacija iz občine na obisku v Občini Šoštanj, kjer imajo sklenjeno dolgoročno koncesijsko pogodbo z zasebnikom za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Vprašal je kakšen je ta model, ali je prenosljiv za naše razmere oziroma kake nadaljnje korake v tej smeri na mestni občini pričakujejo.

Odgovor:

 

V Občini Šoštanj so nam pripravili celovito predstavitev njihovega projekta in sicer so za 15 let oddali koncesijo za gradnjo in vzdrževanje cest. Postopek je tak, da mora občinski svet mora najprej sprejeti Odlok o ugotovitvi javnega interesa in potem lahko pričnemo pripravljati dokumentacijo, ki je potrebna za tovrsten projekt. 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je v časopisu zasledil, da v Občini Piran sprejemajo nov prostorski plan in zelo nazorno prikazuje kako bo Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Mislinja investirala oziroma predvideva razširitev tega objekta, ki je namenjen počitnikovanju. Kako je to možno, da svetniki o tem ne vedo nič.

Odgovor:

OPN, ki ga pripravlja Občina Piran, kjer je počitniški dom Mestne občine Slovenj Gradec, omogoča širitev in gradnjo na tej parceli. V tem trenutku ne načrtujejo, da se bo tam dejansko gradilo.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je nato opomnil, da je bil danes zadnji dan javne razgrnitve Katica. Ta zgodba se mu zdi zelo prezenta, vpliva na bodoče rešitve pri izgradnji objekta bloka stanovanj za trg, nekje pa je razbral, da sta financerja Lesoteka in pa Mestna občina Slovenj Gradec. To ga je presenetilo, ker do zdaj ni ni bil informiran, da bi mestna občina pristopila k temu projektu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in podjetje Lesoteka nista skupni investitor. Lesoteka je pobudnik za sprejem OPPN in je naročila strokovne podlage za gradnjo bloka. Na tem območju namreč namerava graditi blok tržnih stanovanj. Za ta del zemljišča, spremembe financira omenjeno podjetje.    

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal daleč je z ureditvijo bivšega objekta Zipo in Belevue.

Odgovor:

Objekt bivšega Bellevuea  je prodan, glede objekta Zipo pa ni sprememb.

Vprašanje:

 

Dr. Peter Pungartnik je opomnil na varnost na cestah in dejal, da pričakuje, da so te vzdrževane kvalitetno. Opozoril je, da naj Komunala prične z košnjo.

Odgovor:

Z mulčenjem oz. košnjo ob cestah smo pričeli v začetku meseca maja, ko se je začela vegetacija. Dela izvajamo skladno s prioritetami in planom dela.  

V skladu z dogovorom na sestanku dne 6.6.2017 na MO Slovenj Gradec, podajam naslednje odgovore:

VOC Celje d.d., CVB Otiški vrh, kot koncesionar rednega vzdrževanja državnih cest na območju Koroške, izvaja dela po letnih in mesečnih planih za vzdrževalna dela, ki jih potrjuje nadzor za redno vzdrževanje državnih cest in so v skladu s koncesijsko pogodbo in letnimi pogodbami. Nadzor izvaja družba DDC. Kar se pa tiče izvajanja del po naslednjih postavkah: 

1. Strojna košnja trave: se izvaja zaradi preglednosti ob voziščih in brežinah in sicer 2 do 3 krat letno. Košnja se izvaja s stroji mulčerji, trava se pušča na pokošeni površini. Tu ne gre za vzdrževanje zelenic, ampak zagotavljanje preglednosti in vidnost cestnih smernikov. 

2. Odstranjevanje posipnih materialov po zimi, se planira od konca zimskega obdobja t.j. 15.3. in naj bi se končalo do 20 4 v tekočem letu oz. do prvomajskih praznikov. Izvedba je odvisna tudi od trajanja zime. V letošnjem letu smo zagotovili odstranjevanje posipnih materialov z vozišč v predvidenem roku, poudarek pa je vedno, da s čiščenjem pričnemo najprej v urbanih področjih.

Objavljeno:2017-06-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je na prejšnji seji postavil vprašanje glede izplačil nagrad v javnih zavodih, posebej za Komunalo in ni dobil prejel odgovora. Zaradi tega je izrekel kritiko in poudaril, da želi pisni odgovor.

Odgovor:

 

Odgovor bo podan po tem, ko bo Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. obravnaval tematiko in zavzel stališča. 

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je predlagal, da se za lansko in za letošnje leto pripravi pregled sprejetih sklepov občinskega sveta in pregled realizacije le teh. 

Odgovor:

 

 

Pripravili bomo pregled sprejetih sklepov Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in realizacijo le teh ter jih predstavili na eni izmed prihodnjih sej.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil potok Homšnica, ki je bil v zgornjem delu delno že saniran, pa ugotavlja, da je del, ko so ga v prostovoljni delovni akciji očistili leta 2013, ponovno zaraščen in zasut. Ne zgolj po naravni poti, da bi voda sama prinesla zemljo, pač pa meni, da so večino tega navozili kar občanke in občani, predvsem z vrtov. Zato predlaga, da vodstvo občine pozove VGP Drava Ptuj, da pridejo na ogled.  

Odgovor:

S pristojnim od upravljalca vodotokov (VGP Drava) bomo organizirali ogled, o ukrepih bomo obvestili MO Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je ponovno je podal pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici. 

Odgovor:

 

ARSO je napovedal, da bo v okviru projekta, ki bo sofinanciran iz EU sredstev postavil nove postaje za merjenje trdih delcev v zraku. Predvidena lokacija je tudi v Slovenj Gradcu. ARSO bomo prosili za dinamiko realizacije projekta in o tem obvestili občinski svet.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je vprašal zakaj na spletni strani MO SG ni ažurirana vsebina "Odgovori na pobude in vprašanja". 

Odgovor:

Odgovore na pobude in vprašanja, ki jih članice in člani Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dajete na sejah občinskega sveta bomo ponovno pričeli objavljati tudi na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe na zadnjem sestanku sprejeli sklep, da podajo pobudo za izredno sejo, na kateri bi pridobili informacije glede izgradnje hitre ceste. Zadnje čase  je o tem veliko različnih informacij in niso seznanjeni glede tega, prav tako tudi o gradnji krožišča v Šmartnem. 

Odgovor:

Informacijo glede izgradnje hitre ceste oziroma Tretje razvojne osi bo župan podal na naslednji seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kaj je z načrtovano izgradnjo romarskega doma na Razborju. Lansko leto so se prijavili na razpis skupaj z Avstrijci, pa je ta padel v vodo.

Odgovor:

Ta projekt je bil zavrnjen, zato je Mestna občina Slovenj Gradec poslala pisno vprašanje, ali so partnerji čez drugo stran meje še vedno zainteresirani za ta projekt. Projekt se v taki obliki ne more še enkrat prijaviti, torej bi se moral vsebinsko drugače zastaviti. Ko bodo dobili informacije ali so partnerji čez mejo še zmeraj zainteresirani za ta projekt, potem bodo lahko dali tudi odgovor ali bodo ta projekt lahko še enkrat prijavljali na ta javni razpis, v nasprotnem primeru je pa to projekt, ki bi lahko šel na naslednjo prijavo na javni poziv za projekte LAS, ki ga načrtujejo v letu 2018.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da na relaciji Podgorje Sp. Razbor, na enem delu vidno propada asfalt in predlagal, da strokovne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Z ustreznimi strokovnimi službami bomo opravili ogled poškodb in podali ustrezno rešitev, katero bomo posredovali MO Slovenj Gradec.

Vprašanje:

 

Aleksander je povedal, da je bil župan na ogledu ceste v Velunji in tam je bilo okrog 30 ljudmi. Ti ljudje zdaj pričakujejo odgovor kakšni so načrti v zvezi s to cesto.

Odgovor:

Rekonstrukcijo te ceste bomo poskušali opraviti v več delih, zato bomo del finančnih sredstev zagotovili v rebalansu proračuna.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je v Knjižnici Ksaverja Meška Društvo Narava Pohorje izvedlo predavanje o značilnostih narave v našem okolju. Predavatelj je opozoril na pomen rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. To rastišče je določeno kot naravna vrednota lokalnega pomena. Društvo je v preteklem letu preverjalo stanje rastišča, ugotovili so, da se manjša zaradi neustrezne košnje. Vprašala je ali je najemnik travnika poučen o pomenu in zaščiti tega območja in zavezan za košnjo trave, tako, da se ohrani rastišče. 

Odgovor:

Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o. za nas že izvaja kartiranje sibirske perunike. Njihovi predstavniki so že bili na terenu in ker perunika še ne cveti, so izvedli kartiranje listov in na ta način zavarovali podatke za primer, če bi prišlo do predčasne košnje s strani najemnika. Izdelovalci kartiranja predvidevajo, da bo perunika zacvetela čez dva tedna in takrat bodo šli ponovno na teren. Po pridobitvi podatkov o najemniku zemljišča s strani naše pravne službe, ga bomo nemudoma  telefonično in pisno seznanili z naravno vrednoto in pozvali, da naj ne izvaja košnje na območju sibirske perunike vse dokler ta ne bo odcvetela. Za trajno rešitev zaščite perunike na tem območju, predlagamo, da občina sklene najemno pogodbo z najemnikom in v njej pisno opredeli režim dela na teh zemljiščih. V pogodbo se naj vključijo priporočila, ki bodo izhaja iz študije, ki jo bomo pridobili s strani VGB Maribor. 

Vprašanje:

Hinko Kašnik je povedal, da so v preteklih dveh tednih urejali v ČS Stari trg in ČS Štibuh problematiko v zvezi z varnostjo v prometu in se je javno zahvalil direktorici in strokovnim službam tako mestne občine kot Komunale, ki so zelo hitro in učinkovito poskrbele za reševanje problemov in si želi podobnega sodelovanja tudi v prihodnje.

Odgovor:
Vprašanje:

 

dr. Peter Pungartnik je omenil, da se obnavlja Celjska cesta. Na tem delu prehodi za pešce  niso ustrezno osvetljeni. Predlagal je, da se okviru te rekonstrukcije dodatno osvetlita prehoda pred trgovino Tuš in pri pekarni v bližini Marčiča.

 

Odgovor:

 

Oba prehoda bosta dodatno osvetljena.  

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako omenil Sibirsko peruniko in resnično je treba biti previden. V lanskem letu je bil z magistrom Ježem na ogledu in predvidel je kdaj se lahko kosi. Dva dni po tistem je bil odbor, kjer je izpostavil, da naj občinske službe opozorijo najemnika, da ne bo kosil, ampak pred ponedeljkom je bil ta travnik že pokošen. Se pravi bistveno prehitro in pa predvsem pa v manjšem obsegu kot bi to bilo nujno za ohranitev Sibirske perunike. Zato je predlagal, da se stopi v stik z magistrom Ježem in  s tem najemnikom, ki to kosi, da se opredeli, kdaj lahko  pokosi. Center tega rastišča se lahko pokosi konec meseca julija, lani je bilo že meseca junija, skratka da to ohranijo in dajo več pozornosti na to peruniko.  

Odgovor:

 

Glejte odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na predzadnji seji izpostavil uničenje vodnega rezervoarja in  ohranjanje tehnične dediščine. Na prejšnji seji je ponovno želel poročilo o analizi stanja, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej, ampak ga še vedno ni dobil. 

Odgovor:

 

Po telefonskem klicu s strani Boštjana Temnikerja smo bili v Koroškem pokrajinskem muzeju v začetku aprila 2016 pozvani, da izdelamo mnenje v zvezi z vodno cisterno. Na prvem ogledu 7. 4. 2016 smo bili prisotni Boštjan Temniker, MO Slovenj Gradec, Lilijana Medved, etnologinja, konservatorska svetovalka ZVKDS OE Maribor in Brigita Rajšter, KPM; dogovorjeno je bilo, da muzej pripravi analizo objekta in predlog prenove; pogovor je bil tudi o lokaciji, kje bi se cisterna lahko postavila. S strani strokovnih služb, je bil naš predlog, glede na to, da gre za pripadajoči del nekdanje železniške postaje Slovenj Gradec, da se jo postavi v neposredni bližini postaje. Videli smo možnost v okviru ureditve cestnih oziroma parkovnih površin na zahodni strani železniške postaje. V mesecu aprilu je sledilo več ogledov cisterne s strani strokovnih delavcev muzeja. 5. 5. 2016 smo na elektronski službeni naslov Boštjana Temnikerja poslali dokument o vodni cisterni, ki ga je pripravil samostojni konservatorsko restavratorski tehnik Aleš Senica. Dokument je bil opremljen tudi s predračunom za izvajanje vodnega peskanja in dvoslojnega barvanja v višini 4.776,30 eur izvajalca, s katerim muzej sodeluje pri strokovnih nalogah obnove skulptur forma vive na Ravnah. Dne 6. 5. 2016 sta si vodno cisterno in predlagano lokacijo ob železniški postaji ogledala poleg Boštjana Temnikerja in Brigite Rajšter tudi odgovorni konservatorski svetnik za tehniško kulturno ZVKDS OE Maribor Dean Damjanović in muzejska svetnica Valerija Grabner, KPM. Damjanoviću smo tudi predstavili predlog prenove cisterne, ki ga je pripravil muzej, s katerim se je tudi strinjal. 

Kratek povzetek: VODNA CISTERNA April 2016 Lokacija: Celjska cesta, Slovenj Gradec Predhodna lokacija: Vodna cisterna se je nahajala v zaprtem prostoru, na podstrehi nekdanje stavbe vodnega stolpa ob takratni železniški postaji (1899 - 1969). Ob prenovi stavbe v letu 2014 je bila cisterna odstranjena iz objekta. Trenutno stoji v neposredni bližini stavbe, prosto na zelenici. Opis: Vodna cisterna je bila izdelana konec 19. stoletja, uporabljana kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Izdelana je iz litoželeznih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je pospešil, odkar je cisterna postavljena zunaj, istočasno se v njeni notranjosti zbira deževnica. Ob ogledu je bilo v cisterni več kot meter vode. Velikost: Površina cisterne je 120 m2: cisterna 110 m2 in podstavek 10 m2.   

Predlog obnove: Vodno cisterno je potrebno očistiti korozivnih produktov in stare barve. Predlagamo vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom, ki bi se izvedlo na lokaciji, kjer se cisterna trenutno nahaja. Pred barvanjem je potrebno na najnižjem delu cisterne izdelat odtok za deževnico, da se prepreči nabiranje vode v notranjosti. To je seveda odvisno od nove postavitve cisterne. Zaščita: Barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Barvanje najmanj v dveh slojih. Barvanje predlagamo na novi lokaciji, kjer bo cisterna stala, da preprečimo morebitne poškodbe med premikanjem.

Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik   

O nadaljnjih postopkih v zvezi z vodno cisterno v muzeju nismo bili obveščeni.   

Objavljeno:2017-06-20T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017
Vprašanje:

Peter Cesar je na 23. seji vprašal kako je z aktivnostmi za ohranitev Upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu. Posredovan jim je bil odgovor, da bo le tega župan podal na seji občinskega sveta. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da vse relevantne informacije govorijo o tem, da se na tem področju še nič takega ne dogaja, da bi morali na mestni občini nujno ukrepati. Takšna so zagotovila ministra in tudi načelnica Upravne enote Slovenj Gradec mu je svetovala, da v tem trenutku ni potrebno urgirati pri Ministrstvo za javno upravo in bo sama seznanjena s spremembami, ki bi se morebiti zgodile. Dejal je še, da se je v preteklosti v zvezi s tem vprašanjem že obračal na Ministrstvo za javno upravo. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je povedal, da že dve leti zaporedoma govori o potrebi po preplastitvi Celjske ceste, to je od križišča na Maistrovi do Name. Imeli so že obljube in še enkrat daje uradno pobudo, da se župan in odgovorni v mestni občini pogovorijo z upravljalcem te ceste in ga pozovejo, da končno izpolni svojo že večkrat dano obljubo in ta odsek ceste ustrezno uredi.

Odgovor:

 

Župan je prisotne seznanil, da je pogodba o izvajanju del že podpisana in preplastitev Celjske ceste je tik pred izvedbo.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je vprašal ali obstaja kakšen koncept sejmov, ki potekajo na Glavnem trgu in na Trgu svobode, na katerih pač lahko vidijo, da je v veliki meri prisotna ponudba »kiča«. Vprašal je ali je možno, da se omenjena vrste ponudbe, ne glede na to, da prodajalci plačajo takso, postavi na drugo mesto. Tisti, ki določa ceno najema in kje bo kdo imel prostor, bi moral imeti v mislih, da bi bile sredi 750 let starega mesta postavljene stojnice, ki ponujajo rokodelske izdelke. Dejal je, da v zvezi s tem želi pojasnilo.

Odgovor:

 

V Slovenj Gradcu se tradicionalno prirejajo trije t.i. kramarski sejmi (Jožefov sejem – 19. marca, Pankracijev sejem – 12. maja in Elizabetin sejem – 17. novembra), ki so namenjeni prodaji različnega blaga za široko potrošnjo in s tem tudi široki množici obiskovalcev. Sejmi so zelo dobro obiskani in privabijo v mesto tudi obiskovalce iz širšega območja Slovenj Gradca in drugih krajev Koroške. Še nekaj let nazaj na teh sejmih praktično ni bilo prisotne ponudbe rokodelskih izdelkov, gostinske ponudbe oz. ponudbe kmetij in domačih prodajalcev iz Slovenj Gradca. Z namenom, da bi popestrili ponudbo sejmov, je organizator Javni zavod Spotur že od vsega začetka pripravil koncept, kako bi vzpodbudili ponudbo domačih prodajalcev in rokodelcev. To smo dosegli z nižjimi cenami za prodajalce rokodelskih izdelkov, izdelkov lastne proizvodnje ter kmečkih izdelkov in pridelkov, prodajalci iz območja Slovenj Gradca pa plačujejo le simbolično najemnino sejemskega prostora (3 EUR za 3 m prostora). Da je na sejmih dejansko iz leta v leto več ponudbe rokodelskih in domačih izdelkov, nam kaže tudi statistika Jožefovih sejmov, ki jo objavljamo spodaj. Na letošnjem Jožefovem sejmu je bilo tako že več kot polovica prodajalcev takih, ki so bili upravičeni do znižane najemnine (rokodelci, kmetije z dopolnilno ponudbo, prodajalci iz območja Slovenj Gradca). V zadnjih letih nam je s tem konceptom uspelo spodbuditi kar nekaj lokalov v mestnem jedru, da na sejmih postavijo tudi svoje stojnice in s tem postanejo aktivni udeleženci sejmov. Prav tako pri organizaciji sejma ves čas skrbimo za to, da so rokodelci, kmetije in domači prodajalci umeščeni v osrednji prostor in na Trg svobode, saj prodajalcem ni dovoljeno, da si prostor iščejo sami, ampak jim ga določi organizator. Je pa res, da se proti sredini mesta še vedno pojavi nekaj prodajalcev predvsem s tekstilnimi izdelki, saj so ta prodajna mesta imeli že več kot deset let in jih je težko na hitro prestaviti drugam. Dejstvo je tudi, da so trije tradicionalni sejmi t.i. »kramarski« sejmi in tudi ponudba »kiča« na teh sejmih mora biti prisotna in obiskovalci to tudi pričakujejo. Skozi vse leto se v mestnem jedru Slovenj Gradca zvrsti tudi kar nekaj bolj specializiranih sejmov (na primer rokodelska tržnica, ekološki praznik, rokodelski božično-novoletni sejem,…), kjer je vsebina bolj selektivna. Prilagamo še uradni cenik sejma, iz katerega je razviden koncept spodbujanja rokodelskih in domačih ponudnikov, ter nekaj fotografij letošnjega Jožefovega sejma s poudarkom na osrednjem delu Glavnega trga in Trga svobode.

 

Priloga 1: Statistika prodajalcev Jožefovih sejmov v Slovenj Gradcu

 

JOŽEFOV SEJEM

Število vseh prodajalcev

Število prodajalcev z znižano najemnino (rokodelci, kmetije, domači prodajalci)

Število prodajalcev iz območja Slovenj Gradca

2017

132

70

24

2016

117

45

22

2013

126

42

15

2009

121

31

10

 

 

Priloga 2: Cenik najemnine sejemskega prostora

 

 

CENIK – JOŽEFOV SEJEM 2017

Količina Cena

 

Prodajno mesto – splošno

 

Prodajno mesto – prodajalci iz območja Slovenj Gradca

 

Prodajno mesto – rokodelski izdelki, izdelki lastne proizvodnje, kmečki izdelki in pridelki

 

Najem tipske stojnice

1 tekoči meter

 

1 tekoči meter

 

 

1 tekoči meter

 

 

1 kom

25,00 EUR

 

1,00 EUR

 

 

10,00 EUR

 

 

15,00 EUR

 

 

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil kritiki podžupana Janeza Potočnika glede plačevanja za odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na komunalnem podjetju. Številni občani so zrevoltirani, ogorčeni in res je to, kar so dolga leta gradili, bi zdaj podrli. Ljudje bi ponovno začeli z odlaganjem teh odpadkov v naravo, kar si prav gotovo ne želijo oziroma ne smejo dopustiti. Še manj pa smejo dopustiti, da bi to nekontrolirano kurili in onesnaževali okolje. Zato predlaga, da občinske službe vstopijo v stik z vodstvom Komunale, najdejo rešitev prijazno občanom in Komunali, predvsem pa našemu okolju. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

Peter Cesar je dejal, da ga številni občani opozarjajo na neosvetljenost parkirišča nad cerkvijo v Starem trgu oziroma na neosvetljenost okolice cerkve. Gre za to, da se na tistem parkirišču zadržujejo skupine, takšne in drugačne. Tam je tudi neko smetenje, kaj vse se dogaja, se v temi ne ve in mogoče bi res razmislili, da se parkirišče osvetli, predvsem pa, da se tudi z župnijo dogovorijo za osvetlitev tega objekta. Še zlasti ob praznovanju 750 letnice mestnih pravic, bi tudi ta večerna osvetlitev dopolnila praznično razpoloženje.

Odgovor:

 

O tem vprašanju so strokovne službe preko vaške skupnosti že dogovarjajo in pobudo so naslovili na Škofijo Maribor. V kolikor ne bodo zmogli ali ne bi bili pripravljeni sami izvesti osvetlitve, bo to poskušala izvesti mestna občina. V proračunu teh sredstev niso načrtovali in jih bodo morali zagotoviti z rebalansom. 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil, da vsako prvo soboto v mesecu Koroški pokrajinski muzej organizira vodenje po mestnem obzidju. Ko se je le tega udeležil, se je zgrozil nad stopnicami zadaj za Glasbeno šolo do parkirišča. Le te so spokane in uničene, zato je predlagal, da pristopijo k sanaciji.

Odgovor:

 

Takoj po koncu letošnje zime smo omenjeni problem zaznali in pristopili k izvedbi popisov del za trajno obnovo stopnišča. Vsa minula leta se je omenjeni problem propadanja stopnišča, zaradi neodpornosti osnovnega gradiva na zimsko soljenje, ponavljal in reševal s krpanjem. Investicija v obnovo stopnišča, za katero smo konec meseca marca pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo z davkov znašala 17.483,88 eur. Ker vir v proračunu 2017 ni bil predviden, bo le tega potrebno zagotoviti v okviru rebalansa. 

Vprašanje:


Peter Cesar je opozoril, da razpada grb na glavnih vratih v Rotenturnu. Predlagal je, da to uredijo. Prav tako so na dvorišču Rotenturna različne ploščice, potrebne so manjših popravil, vodnjak je pa smetnjak. Ni veliko dela in slika, če pridejo obiskovalci, bi bila čisto drugačna. Na Trgu svobode imajo trhle klopi oziroma ena klop ne služi več svojemu namenu. Zamenjati je treba deske in to klop popraviti. Na fontani na Sokličevem trgu je pipa skrivljena že kar nekaj mesecev. Cesta proti Toplarni je stara dve leti in je na več delih razpokana oziroma je na celotni razdalji več kot dvajset razpok. Opazil je, da so se tam že delale vrtine, zgleda, da je sanacija v teku in so že ukrepali. Jaški na cesti na Ronkovi ulici, ki so jo obnovili pred tremi leti, so močno pogreznjeni. Predlagal je, da to preverijo.

Odgovor:


Klopi bomo popravili oz. zamenjala z novimi lesenimi deli. Popravilo fontane pa je že v teku.     Za cesto proti Toplarni smo uvedli reklamacijski postopek. V ta namen je Zavod za raziskavo materiala opravil terenske preiskave. ZRMK je tudi predpisal način izvedbe asfaltiranja sistemu TERA MIX. Na podlagi poročila bomo lahko predvideli način sanacije. 
Omenjen del Ronkove ulice je bila obnovljena leta 2011; bomo preverili stanje glede jaškov. V kolikor je potrebna sanacija, bomo le to izvedli.

 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil še zastave na nekaterih javnih zavodih in izpostavil vrtec na Celjski cesti, kjer visijo še posebej umazane zastave.

Odgovor:

 

Pobuda g. Petra Cesarja je bila posredovana ravnateljici VVZ Slovenj Gradec, ga. Ivici Vaukan. Ravnateljica je z dopisom z dne 7. 4. 2017 izjavila, da so nove zastave naročene in da bodo izobešene takoj po dobavi zastave Mestne občine Slovenj Gradec, za katero je rok dobave zaradi šivanja daljši. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na eni prejšnjih predlagal, da bi komisija za ceste pripravila seznam in lokacije,  kjer  poteka cesta preko dvorišča in povzroča prašenje, negodovanje lastnikov in pa slabo življenje ob tisti prašni cesti.  

Odgovor:


Strategija protiprašnih zaščit bo pripravljena do sredine letošnjega leta in v jeseni predložena v odločanje občinskemu svetu.

Vprašanje:


dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Vaške skupnosti Sele vprašal, kako je z investicijo v šolo na Selah. 

Odgovor:


Župan je odgovoril, da so za investicijo v OŠ Sele v fazi iskanja najboljšega izvajalca, torej poteka javni razpis.  

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal kaj bodo naredili z zelo poškodovanimi cestami po zimi. Če se še ena taka zima ponovi, bodo imeli velike probleme. Sploh bodo pa morali razmišljati kako bodo občinske ceste v doglednem času sanirali. Nekaj se šušlja, da bodo iskali koncesionarja, pa ga bodo pri teh kilometrih najbrž težko našli. Mogoče se bodo dodatno zadolžili, saj bo nekaj treba narediti, ker je razpokano po dolgem in po čez tako v mestu, kot na podeželju. Tudi iz razprave je razbrati, da je sum v slabi izvedbi, v slabi kvaliteti dela, ampak posledično vedo, da lahko v določenem roku uveljavljajo garancijo.

Odgovor:


Župan je menil, da vzrok za slabe ceste ni zima, kot je bila letos. Ceste so bile že prej slabe, zima je pa seveda stanje še malo poslabšala, tako na državnih kot na občinskih cestah. Tudi poškodbe, ki so se zgodile na novih cestah, bodo pri izvajalcih uveljavljali garancijo. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil na odsek ceste Spodnji Razbor številke 62-47, ki je nujno potreben sanacije

Odgovor:


Župan je povedal, da so z občanom in s predsednikom Vaške skupnosti Razbor dogovorjeni, da se sestanejo na licu mesta in skupaj pridejo do predloga, kdaj bo ta cesta v planu za izvedbo. 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da v Turiški vasi večkrat na teden primanjkuje pitne vode. Pritisk vode pade, po kleteh še teče, v nadstropjih pa ne. Pokličejo na Komunalo, le to uredijo, ampak čez nekaj časa se spet ponovi. Prosil je, da občinska uprava pri Komunali posreduje, da se to uredi.

Odgovor:

V Turiški vasi je dvakrat padel v vodovodnem omrežju, in to v mesecu februarju. Na opozorilo s strani porabnikov je intervenirala dežurna služba, tako da smo motnje takoj odpravili. V tistem času je bila tudi poraba zaradi zmrzali večja in se je porušil sistem vklapljanja črpalk v rezervoar Turiška vas, kateri poteka z ročno nastavitvijo preko preklopne ure. V izogib tej težavi v Turiški vasi smo takoj pristopili k aktivnosti v smeri avtomatskega vklapljanja črpalk glede na nivo vode v rezervoarju. Vzpostaviti moramo komunikacijo z ustrezno opremo. Tako bomo imeli tudi daljinski nadzor nad nivojem v rezervoarju Turiška vas. Investicijo bomo končali predvidoma v mesecu aprilu.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je velik del proračuna predviden za transferje posameznikov in javnih zavodov. Ampak kljub temu so danes sprejeli sklep, da bodo kar trikrat šli v rebalans proračuna, se pravi šolska pomoč, vrtec, pa socialna pomoč. Menil je, da se bo to dogajalo iz leta v leto, ker na tem področju ni nobene konkurence in javni zavodi imajo po njegovem mnenju prerazkošne normative. Javni zavodi se normativov držijo, ampak zaradi tega so predragi. Ampak sam meni, da v bodoče to za proračune ni dobro. Pravna služba in občinska uprava naj  razmislijo ali bi bilo možno na teh točkah uvesti univerzalni temeljni dohodek.

Odgovor:


Župan je povedal, da se poraba v javnih službah, predvsem na področju družbenih dejavnostih, se iz leta v leto veča. Velikokrat pride do sprememb, ki povečajo delež porabe proračuna za te namene in en razlog je mogoče v tem, da imajo morda preveč javnih zavodov. Določene dobrine bi morda lahko zagotovili tudi na drug način, z drugačno organizacijo in s tem nižjimi stroški. Univerzalni temeljni dohodek verjetno brez državnega zakona ne bo šel, občina tu nima pristojnosti, da bi ga uvedla.  

Vprašanje:


Peter Slemenik je želel pojasnilo v zvezi z novico, da se pri starem MKC ne bodo gradila socialna stanovanja. Na zadnji izredni seji so predlog za prodajo podprli ravno za to, ker naj bi se tam gradila varovana stanovanja. Verjetno bi postopali drugače, če bi vedeli, da ne bo tako. 

Odgovor:


Župan je povedal, da je pobuda prišla od enega investitorja, ki je nameraval na tem območju graditi oskrbovana stanovanja. Vendar je ta investitor potem odstopil. Na javni dražbi so zemljišče prodali drugemu investitorju, ki bo prav tako gradil stanovanja. 

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako na zadnji seji občinskega sveta vprašal kaj je z ostanki telefonske napeljave na podeželju in prejel odgovor, da naj bi odgovorni na Telekomu želeli točne lokacije, kje se to nahaja. Pripomnil je, da na Telekomu prav gotovo vedo kje so imeli svoje telefonske vode, ki so zdaj opuščeni, naj gredo na teren in pregledajo, kje so le ti ostali. Sam lahko pove, da je to na Vrhah na kmetijah Zabel, Vodovnik, Grdel, na Selah kmetija Mlačnik in pa kompletna trasa Lovska koča Podgorje do Vernerce. To so tri lokacije, ki so potrebne sanacije, vse ostalo pa naj si pogledajo sami.
Odgovor:

Ponovno smo posredovali na Telekom poziv, da na predmetnih lokacijah pregledajo stanje in odstranijo oz. sanirajo morebitne ostanke stare telefonske napeljave. Rok za sanacijo je 30.05.2017.
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da v zvezi z uničenjem vodnega rezervoarja, še nima popolnega odgovora. Aktivnosti v zvezi s sanacijo vodnega rezervoarja naj bi vodil tudi Koroški pokrajinski muzej. Pričakoval je poročilo, ker so menda pripravili analizo tega stanja, ocenili rezervoar in stroške, vendar je to nekje ostalo. Pričakuje konkreten odgovor v zvezi s tem. 
Odgovor:

Boštjan Temniker je dejal, da se na Mestni občini Slovenj Gardec še kako zavedajo kaj je kulturna dediščina in kaj je pomnik industrijske dediščine ravno tako. Že dve leti bo, odkar je prišlo do sanacije  objekta na Celjski cesti 25, ko je bil omenjeni rezervoar postavljen na travo ob športnem igrišču. Sam je nemudoma stopil v kontakt s Koroškim pokrajinskim muzejem, da le ta poda strokovno oceno in pogled na to, kaj bi se dalo narediti. Dobili so strokovno oceno, koliko bi stalo restavriranje tega rezervoarja, nakar so začeli skupaj iskati lokacijo. Lokacij je bilo več, nazadnje pa so ga nameravali postavili v planirani mestni park, saj tako velik objekt potrebuje precej prostora. Vendar je mestni park iz znanih vzrokov še kar oddaljena investicija. V vmesnem času so prejeli nekaj klicev s strani občanov ali so ti spraševali  na ulici, kaj nameravajo in opozarjali, da rezervoar kvari izgled ob Celjski cesti. Tako so morali sprejeti odločitev. Še enkrat je kontaktiral muzej, da naredijo študijo in predstavitev, kaj je to bilo, oziroma postavitev informativne table. To je bilo že leto dni nazaj, ampak s strani muzeja ni bilo pravega interesa. Zato je pridobil še drugo mnenje o restavriranju skupaj s postavitvijo in podstavkom. Skupni strošek postavitve bi bil okrog 20. tisoč eur. Ker ni bilo prave lokacije niti finančnih sredstev in bi rezervoar verjetno še nekaj let tu in propadal, je bilo treba sprejeti odločitev. Odločitev, da gre to na Surovino, je sprejel sam, ob tem, da je predhodno obvestil svoje nadrejene in tudi s Komunalo se je posvetoval na kakšen način bi to izvedli. Tudi direktorico muzeja je o nameri, da lokacijo počistijo in rezervoar odstranijo, obvestil. Tako, da odgovornost za odstranitev rezervoarja prevzame na sebe. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da so občani po pošti prejeli obvestilo od Komunale, da jim bodo na zbirnih centrih začeli zaračunavali strukturno biološko razgradljiv odpad. Cena za strukturni material, to so veje, grmovnice, žive meje in podobno, bo znašala 10,95 eur po kubiku z DDV, za biološko razgradljivi odpad pa 25 eur po kubičnem metru z DDV. Pa se sprašuje ali je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec firma, katere edino zasledovanje je maksimiranje dobička,  ali je to javno podjetje, ki skrbi za svoje prebivalce, da dobijo kvalitetne storitve po zmerni ceni.  V vseh teh letih, ko je bila ta storitev zastonj, so se ljudje navadili in so te odpadke vozili v za to namenjena skladišča in se je bistveno zmanjšalo nekontrolirano odlaganje v bližnjih gozdovih, še posebej pa kurjenje tega materiala na dvoriščih. Odločno protestira, da se ta njihova namera uveljavi.  

Odgovor:

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku. Izjemoma lahko uporabniki, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe v posebnih zabojnikih. Storitev zbiranja in prevoza bioloških odpadkov s strani Komunale Slovenj Gradec in kompostiranja na Kocerod-u je plačljiva po veljavnih cenah oblikovanih v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12). Izvajalec javne službe mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju (12. čl. Uredbe) tudi zato, ker je obdelava le teh na Kocerod-u povezana z dodatno energijo, kar pa ni cilj trajnostnega razvoja za katerega se zavzemamo. Kompost pridelan na tak način ima veliko večji ogljični odtis od tistega, kateri je pridelan v hišnem kompostniku (ta ga praktično nima). Tudi evropska zakonodaja je jasna glede ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in v prvi vrsti spodbuja možnost zmanjševanja, to je preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja znanja in zavesti), v drugi vrsti pa spodbuja hišno kompostiranje. V skladu z evropsko zakonodajo je bila tudi pripravljena Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010). Po sprejetju Uredbe smo na Komunali Slovenj Gradec vsem uporabnikom poslali dopise s priloženo izjavo o hišnem kompostiranju, s katero so se občani opredelili, ali bodo biološko razgradljive odpadke kompostirali ali jih bodo odlagali v zabojnike za BIO odpadke. Po uveljavitve te Uredbe, oziroma izvajanje le te na področju obeh občin, dovoza BIO odpadkov in zelenega odreza na zbirne centre praktično ni bilo, saj so se občani na podlagi omenjenega poziva še zavedali svoje obveznosti glede ravnanja s temi odpadki. Trenutno je takšnih gospodinjstev, ki imajo zabojnike za BIO odpadke v individualnih hišah 119 in 1727 gospodinjstev pri blokovskih odjemalcih. Poudarili bi še, da v skladu z Uredbo, kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ni dovoljeno mešati z drugimi komunalnimi odpadki, npr. mokrimi ali suhimi odpadki oz. jih odlagati v omenjene zabojnike. Prav tako brezplačno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega odreza na Zbirnih centrih postavlja te občane v privilegiran položaj glede na tiste občane, ki biološko razgradljive  odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih, oziroma jih oddajajo izvajalcu javne službe na način skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.   Občani, ki imajo zabojnik za BIO odpadke in plačujejo storitev, torej teh 119 gospodinjstev in blokovski odjemalci lahko biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad na Zbirnih centrih za odpadke, oddajo brezplačno. V mesecu februarju smo na Zbirnih centrih za odpadke v Pamečah in Dovžah pričeli z zaračunavanjem biološko razgradljivih odpadkov in strukturnega odpada. Strukturni material oz. zeleni vrtni odpad predstavljajo odrezane veje dreves, grmovnic, živih mej, trte ipd. Biološko razgradljivi odpad pa predstavljajo odpadki iz vrtov, pokošena trava, listje, gnilo sadje in zelenjava ipd. Razlog, zakaj smo pričeli z zaračunavanjem je ta, da nam Kocerod zaračunava obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. S tem bomo pokrili stroške obdelave za biološko razgradljive odpadke na Kocerodu, ter stroške prevoza odpadkov na Kocerod. Strukturnega materiala pa nam Kocerod ne zaračunava, zato je cena za strukturni material za občane nižja in pokriva samo stroške prevoza na Kocerod. Strukturni material lahko občani sami pripeljejo na Kocerod, kjer ga bodo brezplačno prevzeli, pod pogojem, da bo izključno strukturni material, brez primešanih drugih odpadkov. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) predpisuje ravnanje z ločenimi frakcijami v okviru opravljanja javne gospodarske službe, v okviru katere je potrebno zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločajo ločene frakcije in nevarni odpadki z aktivnostmi kot so: ločeno zbiranje odpadne embalaže na ekoloških otokih, akcija zbiranja kosovnih odpadkov, akcija zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah in seveda zbiranje ločenih frakcij na Zbirnih centrih za odpadke. Odredba predpisuje katere odpadke je potrebno zbirati na Zbirnih centrih in to so: papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh vrst in oblik, vključno z odpadno stekleno embalažo, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, odpadke iz kovin, vključno s kovinsko embalažo, les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, oblačila in tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterij in akumulatorjev, električno in elektronsko opremo in kosovne odpadke. Zbirni centri torej v osnovi niso namenjeni zbiranju biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Ne glede na predpisan seznam odpadkov, ki jih je potrebno zbirati na Zbirnih centrih, pa lahko izvajalec javne službe na Zbirnih centrih zbira tudi druge ločene frakcije in minimalne količine gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter v posebej ograjenem prostoru tudi nevarne odpadke iz gospodinjstev, seveda pa je pogoj za oddajo, da so odpadki pravilno ločeni. Za občane je oddaja teh odpadkov na Zbirnih centrih ne glede na količine brezplačna, kar pa ni praksa pri vseh javnih podjetjih. V skladu z zakonodajo, ločevanje odpadkov ni več prosta izbira povzročiteljev odpadkov, pač pa obveza, ki se je vsi premalo zavedamo. Kljub temu ločevanje odpadkov na izvoru in njihova predelava predstavljajo samo enega od načinov ravnanja predpisanih v hierarhiji ravnanja z odpadki, kjer je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo ponovna uporaba, recikliranje (omogočeno z ločenim zbiranjem odpadkov), drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in na zadnjem mestu odlaganje odpadkov. Posebej moramo poudariti, da zaračunavanje BIO odpadkov in zelenega odreza nima za cilj ustvarjanja dodatnega prihodka, ampak kakor je iz obrazložitve razvidno smo s tem pričeli samo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev in pravičnega obračuna storitev med povzročitelje teh odpadkov.  

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so ga nekateri občani opozorili na domnevne nepravilnosti pri sofinanciranju kulturnih projektov oziroma glede javnega razpisa za letošnje leto. Vsako leto mestna občina podeli določena finančna sredstva zainteresiranim skupinam na podlagi projektov, ki jih prijavijo. Letošnja sredstva so bistveno višja, kot so bila prejšnja leta in je bilo zanje tudi veliko zanimanje. Srž problema pa je po njegovem mnenju v komisiji, ki je dodeljevala ta sredstva, saj v njej ne bi smeli sedeti člani, ki so prejemniki teh sredstev. Ampak ravno to se je zgodilo. Sam ne ve ali je bilo to letos prvič, ali se je to dogajalo že prejšnja leta. Pravilnik o izvrševanju proračuna v svojem 218. členu v 4. točki govori: »Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja itd..« Ampak tu se je zgodilo ravno to. Navedel je dva primera. Člani komisije so v bran povedali, saj je vse v redu, ker so se pri konkretni točki izločili. To ne vzdrži in je nedvoumno interesna povezanost. Po njegovem mnenju je to nelegalno in nehigiensko. Predlagal je, da župan prekliče sklepe te komisije, formira novo komisijo in naredijo nov razpis. Člani komisije so v svoj bran povedali tudi to, da je Slovenj Gradec premajhen, da bi lahko našli toliko kompetentnih članov komisije, ki ne bi bili v koliziji interesov. Sam je prepričan, da je v Slovenj Gradcu dovolj kompetentnih ljudi, ki niso interesno povezani in bodo lahko ta sredstva kvalitetno razdelili. Ne bo se spuščal v razpravo ali so ta sredstva, ki so jih namenjali sami sebi, upravičena, oziroma so ti projekti dobri ali niso. Bi pa rad povedal to, da so med zavrnjenimi projekti tudi takšni, ki bi si zaslužili vsaj majhna sredstva iz te pogače. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da kulturi namenjajo največ finančnih sredstev preko javnega razpisa, ki ga izvede Javni sklad za kulturne dejavnosti. Pri tej proračunski postavki, torej za posebne projekte v kulturi, pa je že več let posebna komisija, ki vloge obravnava in jih na podlagi točkovanja tudi rangira. Imenoval je novo komisijo in precej se je ukvarjal s tem katere člane povabiti v komisijo, da bodo kompetentni. Lahko reče, da je delo komisije potekalo kvalitetno. Sam odločitvam komisije ni nasprotoval, saj jim zaupa. Vendar je v letošnjem letu poudarjeno prišlo do izraza dejstvo, da so predlagatelji nekaterih projektov bili sami povezani s komisijo. Predsednik komisije je pojasnil, da so obravnavali posamezne vloge in sicer tako, da tisti, ki je bil povezan z vlogo, ni sodeloval ne pri točkovanju, ne pri izbiri. Torej so se s tem konfliktu interesov izognili. Odločbe so bile poslane, niso pa še izvedene, tako, da preklic je še vedno možen in morda z dvema nadomestnima članoma komisije izvedejo ponovno ocenjevanje. Če smatrajo, da je to potrebno, se da to narediti, če pa smatrajo, da je bil ta izbor zadosti korektno izveden, pa lahko ostane tako kot je. V vsakem primeru so projekti, ki so izbrani, dobri. Je pa seveda veliko takih, ki so tudi dobri, pa ali niso dosegali točk, ali niso formalno zadostovali pogojem.    Vesna Kozlar je dejala, da za takšne primere pravzaprav zelo težko najdeš člane komisije, ki nikoli ne bodo v nekem konfliktu interesov. Iz ocenjevanja vlog so se izločili tisti člani, ki so povezani z društvom in ostali člani so vsak za sebe točkovali projekte ter na koncu podali predlog županu. Zdajšnja diskusija gre v to smer, da ne zaupajo ostalim članom komisije. Menila je, da tudi z imenovanjem katerekoli druge komisije, tega problema ne bodo rešili, ker bo vedno lahko dvom. Tudi, če bi se župan člane te komisije povabil iz drugih občin, se ne bi izognili dvomu. To je ta ključni problem, ki ga je treba tu imeti v vidu.

Objavljeno:2017-06-19T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

23. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 23. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Martina Šisernik je opozorila, da na vstopu v mesto Slovenj Gradec ni označb za nekatere pomembne objekte. Kot primer je navedla pokopališče v Starem trgu in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Nerazumljivo je, da obiskovalcem mesta ne posredujejo informacij kako priti do teh objektov in jih namesto dobrodošlice razburijo, ko tavajo in jih iščejo.

Odgovor:

V kolikor želi občina postavljati turistično in drugo obvestilno signalizacijo ob državnih cestah je potrebno pred izdajo soglasja s strani upravljalca državne ceste izdelati ustrezen elaborat za postavitev navedene signalizacije. Vse stroške v zvezi z izdelavo elaborata in postavitve nosi predlagatelj, torej občina. Strokovna služba že vrsto let opozarja na neurejeno stanje glede navedene signalizacije, tako obstoječe kot manjkajoče, kar tudi sami navajate. Dejstvo pa je, da so za izvedbo celotnega projekta prenove potrebna kar velika finančna sredstva. V začetku letošnjega leta je bila sprejeta odločitev, da gremo v izvedbo elaborata za celotno občino in nato nadaljujemo z zamenjavo dotrajane in neprimerne turistične in druge obvestilne signalizacije, ter dopolnitvijo nove še ne postavljene.  

Vprašanje:

mag. Ksandi Javornik je dejal, da je tudi sam želel izpostaviti usmerjevalne table, saj so ga na enem pogrebu opozorili, kako težko najdejo pokopališče.  Res je to državna cesta in je te table težje namestiti, po drugi strani pa bi pristojne službe lahko pregledale obstoječe table, na katerih so še vedno napisana podjetja, ki so se že preselila drugam. Mogoče bi se dale uporabiti le te.

Odgovor:

 

Glej odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil širjenje optičnega omrežja oziroma povezave. Kolikor mu je poznano, imajo v mestni občini nekaj naselij, ki imajo optične povezave oziroma omrežje, ampak to omrežje ni povezano na centralno omrežje. Predlagal je, da pripravijo javni razpis za distributerje in povežejo ta omrežja. Prednost vidi v zadovoljnih občanih, ki bodo imeli optično omrežje, po drugi strani pa lahko občina iz tega nekaj pridobi.

Odgovor:

Občinska uprava dela na tej vsebini. Predvsem gre za položeno kanalizacijo (samo cevi), ki jih je polagala občina ob gradnji cest, kanalizacije ali vodovoda. Opravljen je bil že razgovor z enim operaterjem o možnostih izvedbe omrežja. V vsakem primeru pa bo izveden javni razpis, ko bodo podlage pripravljene. 

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil, da je pri hišni številki Zgornji Razbor 21 skozi dvorišče speljana cesta v obliki črke S, tam pa je tudi križišče, kjer se stekajo štiri ceste. Lastnik na tem dvorišču izvaja različna dela, predvsem premika stroje. Večina vozil nima bočne osvetlitve in lahko hitro pride do nesreče. Predlagal je, da bi tam uredili javno razsvetljavo, predvsem zaradi varnosti. 

Odgovor:

Problem osvetlitve dvorišča na lokalni cesti bomo z referatom za promet na MO SG g. Aljošo Krivec preučili in našli ugodno rešitev.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil zadnje sneženje, najprej dež, posledično poledica, kar je povzročilo velike težave. Temperature so bile nizke, sol ni bila učinkovita in na cestah, ki so v senci, bi moral biti pristop drugačen. Če se to ponovi, je potrebno ustrezno urediti prevoznost takih cest.  

Odgovor:

Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Posebno pozornost pa vedno dajemo odsekom cest v senčnih legah, kjer izvajamo dodatne posipe.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je v sredini lanskega leta bila vržena kost okoli selitve upravne središča iz Slovenj Gradca. Zanima ga ali Mestna občina Slovenj Gradec oziroma vodstvo vrši kakršnekoli aktivnosti za ohranitev upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu, ali je to vse v mirovanju. Po informacijah, ki jih ima, je ta tematika v Ljubljani še vedno pereča in pravijo, da bo v kratkem to tudi rešeno. Zato bi prosil, da mestna občina sproži aktivnosti za ohranitev te institucije v  Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

 

Župan bo odgovor podal na seji občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Cesar je glede na to, da je bilo omenjeno optično omrežje, opomnil, da je že pred časom na seji občinskega sveta  postavil vprašanje kaj je z ostanki telefonske napeljave po podeželju. Ko so uredili optiko, so ostale telefonske linije, potrgani kabli in polomljeni drogovi. Telekom se je zavezal, da bodo to sanirali, ampak  tega niso storili. Predlagal je, da ponovno opozorijo Telekom, da naj to v spomladanskih mesecih odstranijo.

Odgovor:

Vprašanje je postavljeno zelo na splošno,  ni definirano na katerih lokacijah oziroma lastniških parcelah so še ostanki telefonskih napeljav. V lanskem letu je na našo dodatno pobudo Telekom pregledal stanje na terenu in saniral morebitne napeljave, ki niso več v uporabi. Nekateri lastniki zemljišč so se v dogovoru z Telekomom zavezali, da bodo sami sanirali predmetna območja. Zaradi dokončne sanacije zadeve bi bilo potrebno sporočiti točne lokacije, kjer so še kakršni koli ostanki starih telefonskih vodov. Na podlagi analize stanja bodo naše strokovne službe skupaj z Telekomom pregledale stanje in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

 

Peter Slemenik je opozoril, da je cesta v Turiški vasi, od trgovine do mosta na Brdah, na več mestih po sredini počena.  Glede na to, da je bila sanirana  pred dvema letoma, je predlagal, da pri izvajalcu uveljavijo reklamacijske roke. 

Odgovor:

Na cestah, kjer smo v letu 2014 izvajali sanacijo po sistemu TERA MIX, so se pojavile prečne razpoke. Z izvajalcem del KOSTMANN d.o.o., smo izvedli ogled vseh cest, ter se dogovorili za sanacijo, ki bo izvedena predvidoma v mesecu maju ali juniju. Sanacije so predmet reklamacije.

Vprašanje:

 

Ivan Gams je v obrazložitvah DIIP-ov zasledil, da se mesto Slovenj Gradec v zadnjih letih sooča z zmanjšanjem natalitete in odseljevanjem ljudi. Ta izjava verjetno temelji na nekih podatkih. Zanima ga v številkah koliko je to, pa mogoče razmerje koliko se jih izseli iz mesta Slovenj Gradec, koliko pa iz Mestne občine Slovenj Gradec. 

Odgovor:

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v Mestni občini Slovenj Gradec  v letu 2012 živelo 16.866 ljudi, nato se  skozi leta število prebivalcev občine zmanjšuje. Tako na začetku leta 2016  v občini živi 16.720 ljudi, kar predstavlja negativen trend števila prebivalcev v občini. Na dinamiko skupnega prirasta občine vpliva tako naravni prirast kot tudi selitveni prirast s tujino oz. med občinami.  Naravni prirast se med 2012 in 2015 zmanjšuje, vendar je še pozitiven, medtem ko je selitveni prirast s tujino ter med občinami izredno negativen (izjema je selitveni prirast s tujino v letu 2012). Trend skupnega prirasta občine od leta 2012 do 2015 je negativen, kar pomeni zmanjšanje skupnega števila prebivalcev občine tudi v bodoče.                      
Podatkov za razmerje med mestom in podeželjem nimamo.  

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je v SGlasniku prebral, da dobro izvajajo program 750 obletnice. Ogledal si je celotni Glavni trg, Trg svobode, nekdanjo mestno hišo, pa zgradbo MO SG in nikjer ni signala, da mesto praznuje 750 obletnico mestnih pravic. Vsak, ki se pelje po obvoznici in skozi mesto, bi moral že od 1. januarja 2017, vedeti, da mesto praznuje. Na Glavnem trgu pred vhodom v muzej si je ogledal zastave, ki so sicer še cele, pač pa umazane in bi jih bilo nujno treba oprati. Tako, da se ne strinja, da dobro izvajajo program. S  

Odgovor:

Praznovanje 750-letnice mesta Slovenj Gradec je tempirano na toplejše mesece, temu smo prilagodili tudi promocijo prireditev. Datum, ko so bile mestu podeljene mestne pravice, tudi sejmina, je 22. 5. 1267. Naše praznovanje pa bo koncentrirano med dvoje datumov, in sicer 17. 6. (srednjeveški dan) in 16. 9. (zaključni spektakel), ko je načrtovano tudi obširno oglaševanje prireditev. V zimskih mesecih smo predvideli promocijski filmček z logom (srečno, na silvestrovo), kar smo izvedli, v izdelavi so praznične zastave, ki jih bomo namestili še v tem mesecu, uspešno smo se dogovorili tudi z župnikom g. Potnikom, ki bo dovolil izvesek z zvonika cerkve sv. Elizabete. Namestili smo dvoje billboardov (Murko, Stari trg). V začetku marca vas bo nekaj več billboardov spomnilo na prihajajoče dogodke, denimo Sprehod ob mestnem obzidju, ki smo ga izvedli že dvakrat (uspešno), na Fotografski natečaj Živel Slovenj Gradec, ki je v teku, ter na odprta vrata Medenega raja, Perger. V SGlasniku smo  v letošnjem letu v vsaki številki na dveh straneh poskrbeli za dobro obveščenost o praznovanju, o 750-letnici so poročali različni mediji, kljub temu, da imamo prvo novinarsko konferenco predvideno v začetku marca. Zelo dobro živi FB stran Živel Slovenj GRadec, ki bo kmalu dobila še nekaj zanimivih razpravljavcev, kar je še presenečenje. Ekipa Spoturja s sodelavci je praznovanje predstavila na sejmu v Ljubljani (natisnili smo dvoje razglednic in letake - slo, ang, nem ter sladko vizitko), kakopak v duhu in oblačilih srednjega veka.   

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nadalje omenil, da so preživeli prvi obrok zime. Sam živi v strnjenem naselju in Komunala je zelo slabo čistila pločnike in parkirne prostore. Komunala je tista, ki mora pravočasno ugotoviti, da sneži, posuti pločnike in ceste ter ukrepati. Predlagal je, da se v naslednjem sneženju ne bi spet pogovarjali na isto temo. 

Odgovor:

Del odgovora enak kot za g, Hudeja in sicer: Vsako zimsko sezono se maksimalno pripravimo na izvajanje zimske službe, tako v smislu opreme kot materiala potrebnega za posip. Tekom zime pozorno sproti spremljamo vremenske napovedi, tako da tudi na podlagi tega zastavimo delo. Kljub vsemu pa so letošnje specifične razmere ne samo nam, ampak vsem vzdrževalcem v državi zelo otežile izvajanje zimske službe. Zaradi dolgega obdobja zelo hladnega vremena so tla globoko zmrznila, na to zmrzlo površino pa je padal dež in zmrzoval, kakor tudi voda od topitve snega zaradi soli. Zaradi tega smo morali vložiti veliko napora, da smo v naslednjih dneh po sneženju vzpostavili ceste in pločnike v zadovoljivo stanje. Aktivnosti zimske službe v petek 13.1.2017 so se začele z posipanjem cest in pločnikov že zjutraj. Tako smo posuli vse asfaltne ceste z mešanico peska in soli, ter pločnike z soljo nakar smo  ponovili še z mešanico peska in soljo. Zaradi specifičnih  vremenskih razmer se je kljub vsemi aktivnostmi naredila ledena ploskev na skorja vseh asfaltnih površinah kot tudi na makadamu. V naslednjih dneh so se dnevno izvajala aktivnosti posipanja makadamskih cest z peskom  kot asfaltnih cest in pločnikov z mešanico peska in soljo vendar zaradi nizkih temperatur sol ni delovala kot se pričakuje.    

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je nato dejal, da je čas zime in kdorkoli spremlja medije, ugotavlja, da imajo ljudje težave zaradi onesnaženosti zraka. Tudi pri nas zaznavajo težave ljudi zaradi onesnaženosti zraka zaradi kurišč, ki jih imajo privatne hiše in pozorno posluša kdaj preseže Slovenj Gradec dovoljeno mejo. Tega nikoli ne sliši in ne zasledi nikjer, zato je vprašal ali v Slovenj Gradcu opravljajo meritve, kdaj so bile nazadnje opravljene in kakšni so rezultati. V povezavi s tem je pred nekaj leti postavil vprašanje ali Slovenj Gradec razpolaga z oceno vpliva Termoelektrarne Šoštanj, onesnaženost zraka v mestni občini. Takrat ni dobili odgovora, zato še enkrat postavlja vprašanje. 

Odgovor:

Po nam znanih podatkih se v Mestu Slovenj Gradec ne izvaja monitoring onesnaženosti zraka. Po našem mnenju bo potrebno z ustreznimi Občinskimi predpisi omejit - prepovedat ogrevanje z energenti, ki slabo vplivajo na okolje, saj se kurišča na trda goriva pojavljajo tudi tam, kjer poteka plinovodno omrežje. »Na vplivnem območju TEŠ se onesnaženost zraka (imisije) redno spremljajo v okviru EIS TEŠ na osmih stalnih merilnih mestih in na enem občasnem merilnem mestu z mobilno postajo. Stalna merilna mesta so: Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Graška Gora, Velenje, Veliki Vrh, Škale in Pesje. Imisijski monitoring stalnih meritev obsega: koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih, koncentracije NOX in NO2 na merilnih mestih Zavodnje in Škale, koncentracije O3 na merilnem mestu Zavodnje, mobilni postaji in Velenje, koncentracije prašnih usedlin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, kakovost padavin na vseh merilnih mestih EIS TEŠ in deponiji premoga Pesje, meteorološke parametre na vseh merilnih mestih, koncentracija trdnih delcev (PM10) na merilnih mestih Škale, Pesje in mobilni postaji.  Trenutni podatki imisijskega monitoringa, kakor tudi arhiv meritev in arhiv mesečnih, ter letnih poročil so dostopni na spletnem naslovu: http://www.okolje.info/.« - vir spletna stran TEŠ (http://www.te-sostanj.si/si/odgovornost-do-okolja/naravno-okolje/205).  

Objavljeno:2017-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

22. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 22. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-21T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

21. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 21. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-12-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

20. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na dopisni seji sprejeli sklepe za gradnjo večnamenskega doma na Razborju, ki se imenuje romarski dom. Vsa potrebna dokumentacija je bila izdelana, vloga pa je bila na javnem razpisu zavrnjena. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila vodilni partner pri prijavi na 2. rok razpisa Interreg V-A Slovenija-Avstrija projekta z akronimom STIKREUTZ. Vodenje projekta in prijava projekta je bila oddana zunanjemu izvajalcu EUTRIP, d.o.o., Celje. Vodja projekta, g. Primož Praper je podal naslednjo obrazložitev:  

»V pregledu vloge je sekretariat ugotovil pomanjkljivosti. Vloga se je oddajala dvojezično in sicer v slovenskem in nemškem jeziku, povzetek pa je moral biti tudi v angleškem jeziku. Na okoli 60 straneh teksta je bilo ugotovljeno, da 5 besed ni bilo prevedeno v nemški jezik. Prav tako pa naj bi vodilni partner podpisal izjavo vodilnega partnerja in ločeno tudi še izjavo projektnega partnerja. V digitalni vlogi, je prijavitelj, ki je projekt prijavljal v imenu MOSG priložil podpisano skenirano izjavo vodilnega partnerja in nepodpisano skenirano izjavo projektnega partnerja. (Nekoliko nelogična je bila zahteva razpisa, da mora nekdo, ki je vodilni partner podpisati, da je tudi projektni partner).« Prijavitelj je v tej zvezi podal obrazložitev, da: »…je prišlo do pomote pri skeniranju in pripenjanju napačno označenega dokumenta, kjer je bila pripeta nepodpisana izjava projektna partnerja. Nepravilna naj bi bila tudi izjava o zagotavljanju lastnih sredstev. Žal je bila vloga zaradi zgoraj navedenih ugotovitev zavrnjena, na kar je bila napisana pritožba, ki pa ni bila uspešna. Avstrijski partnerji so bili zaradi nerazumno formalistične prijave zelo slabe volje, saj se jim zdi tovrstni pristop neprimeren. Predlagali so pritožbe na višje instance, kar pa bo zelo verjetno težko spremenilo sklep sekretariata. Avstrijski partnerji so namreč imeli interes z aktivnostmi pričeti v začetku leta 2017, kar sedaj ne bo mogoče. Ima pa projekt možnost, da se še dodela in prijavi na naslednji rok, ki je predviden za marec 2017, o čemer pa se je potrebno še pogovoriti z vsemi partnerji. Sofinanciranje za določen del aktivnosti bi bilo možno iskati tudi v okviru drugih mehanizmov (npr. izgradnja stavbe na Razborju s pomočjo sredstev EKO sklada), vendar je stopnja sofinanciranja v tem primeru bistveno nižja (Interreg okoli 85 % upravičenih stroškov, Eko sklad okoli 40 % upravičenih stroškov). Seveda je potrebno predlog odgovora dogovoriti z Mestno občino Slovenj Gradec.« 

Vprašanje:

 

Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec postala zelena destinacija. Vprašal je zakaj so tako skromni in tega ne objavijo na javnem mestu, na primer na jambu plakatu. Predlagal je, da to čim prej uredijo.

Odgovor:

JZ SPOTUR so nalepili jumbo pano pri pokopališču in na obvoznici pri Merkurju, še enega pa imajo natisnjenega in ga bodo prilepili, ko se sprosti še kakšen jumbo pano. Ravno tako so le to objavili v časopisu SGlasnik in kratek članek poslali vsem novinarjem in še nekaterim drugim premo maila. Logotipa Green destination in TOP 100 destination pa bodo uporabljali v vseh novo natisnjenih promo materialih, uporabljajo pa jih tudi pri podpisu v mailih.  

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je opomnil, da je že na prejšnji seji izpostavil cesto v Turiški vasi, ki jo je Komunala nekoliko uničila, pa je dobil odgovor, da je bila cesta že prej v slabem stanu in jo bodo takoj popravili. Minilo je mesec in pol od zadnje seje in tega še niso storili.

Nadalje je dejal, da so ga vaščani Turiške vsi opozorili na odmero ceste oziroma so pri širitvi ceste nekatere mejnike izruvali. Predlagajo, da pristojne službe mejnike postavijo nazaj.

Nato pa je predlagal, da so na pokopališču v Šmartnem ves čas odprte sanitarije oziroma, da postavijo kemične sanitarije. 

Odgovor:

Gramoziranje omenjene ceste je že v teku, dokončanje del do 18.11.2016.

Glede mejnikov poškodovanih ob izgradnji ceste, bomo preverili stanje in nato skladno s postopkom vzpostavitve mejnega stanja obnovili mejnike.

Na pokopališču Šmartno  se ob dnevu mrtvih postavijo kemični WC-ji. Novi sanitarni prostori pa so sedaj namenjeni uporabi predvsem ob uporabi mrliške vežice. Sedaj se lahko uporabljajo  tudi v delovnem času cvetličarne in sicer od pon.-pet. od 8-12 ure in od 15-19 ure in v soboto od 8-12 ure. Za uporabo se ključ dvigne v cvetličarni, kar pomeni tudi kontrolo nad uporabo. V koliko bi bila odločitev, da so prostori odprti ves čas v smislu javnega WC-ja, je potrebno zagotoviti vsakodnevno vzdrževanje, oz. čiščenje. Bojimo pa se, da bodo potem lahko novi sanitarni prostori podvrženi tudi vandalizmu.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil poročilo Inštituta za javno zdravje RS, ki je na svoji spletni strani objavil oceno zdravja po občinah. Mestna občina Slovenj Gradec je malo nad povprečjem po zdravju slovenskih občin, sam pa ni zadovoljen z oceno glede kvalitete pitne vode, saj ima slabo oceno. Na tem segmentu so najslabši. Zaradi tega je predlagal, da nemudoma pokličejo upravljalca in tistega, ki je pristojen in odgovoren za pitno vodo, naj poda  odgovore zakaj je temu tako in kaj bo storil, da se stanje izboljša.

Odgovor:

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdelal poročilo o zdravju po občinah, v katerem je ocenjenih 39 kazalnikov zdravja, med drugimi tudi mikrobiološka kakovost pitne vode. Kazalnik kaže, da imamo v Mestni občini Slovenj Gradec kakovost vode pod slovenskim povprečjem, bolj natančno 68 % v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 87 %.

Navedeni rezultat ne kaže ocene kvalitete pitne vode, polni naziv kazalnika je: "Delež prebivalcev, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti", iz oskrbovalnih območij, ki so vključena v program državnega monitoringa pitne vode.  Kazalnik kaže delež prebivalcev v MOSG (68 %), ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti.

 

Kazalnik se izračuna na podan način:

 

Mikrobiološka kakovost pitne vode =

Št. prebivalcev v občini, ki se oskrbujejo s pitno vodo dobre mkb kakovosti

* 100

Število vseh prebivalcev v občini

 

Za dobro mikrobiološko kakovost se šteje, da indentifikatorji fekalne onesnaženosti niso prisotni, oziroma so prisotni pri največ 5 % vzorcev v opazovalnem obdobju (2013 – 2015).

Iz tega sledi naslednji izračun: v program državnega monitoringa je vključenih cca. 12200 prebivalcev (niso vključeni tisti prebivalci občine, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij), število vseh prebivalcev v občini je 16870, torej je za MOSG po tej metodologiji lahko dosežen maksimalen delež prebivalstva, ki imajo dostop do dobre mikrobiološke kakovosti vode 72 %, mi pa smo dosegli 68 %. 

Po tej metodologiji se šteje, da se za tiste prebivalce v občini, ki niso vključeni v državni monitoring pitnih šteje, da imajo vodo slabe mikrobiološke kakovosti.

Deleži prebivalcev, ki imajo dostop do mikrobiološko kvalitetne pitne vode za ostale koroške občine, ki so bile zajete v raziskavo so naslednji: Črna na Koroškem – 11 %, Dravograd – 50 %, Mežica – 1 %, Mislinja – 48 %, Muta – 0 %, Podvelka – 33 %, Prevalje – 70 %, Radlje ob Dravi – 76 %, Ravne na Koroškem – 81 %, Ribnica na Pohorju – 0 % in Vuzenica – 1 %. Povprečje v Sloveniji znaša 87 %, torej so vse koroške občine pod slovenskim povprečjem.

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V NOTRANJEM NADZORU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Mikrobiološki parametri

Clostridium perfringenes

Kemijski parametri

Nitrati

Kloriti in klorati

Trihalometani (THM)

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

60

11

19

2

3

1

/

MISLINJSKA DOBRAVA

24

9

4

1

1

1

/

PAMEČE – novo naselje

7

7

1

1

1

 

/

PAMEČE – staro naselje

7

7

2

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

GRAŠKA GORA

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi preseženega skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C

RAZBOR

6

2

1

1

1

1

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij in E. coli*

SELE

7

3

1

1

1

1

2 vzorca neskladna zaradi koliformnih bakterij

GRAJSKA VAS

7

2

1

1

1

1

 

PARTIZANKA**

8

1

1

1

/

/

1 vzorec neskladen zaradi prisotnosti E. coli, enterokokov in koliformnih bakterij,

1 vzorec neskladen zaradi skupnega št. mikroorganizmov pri 37 °C in

1 vzorec neskladen zaradi koliformnih bakterij

SKUPAJ

132

44

31

10

10

7

8 neskladnih vzorcev, od tega sta bila 2 neskladna zaradi fekalnega onesnaženja.

OPOMBA* E. coli in enterokoki so pokazatelji fekalnega onesnaženja.

OPOMBA ** V letu 2015 smo na vodooskrbnem sistemu Partizanka, zaradi predimenzioniranega omrežja in premajhne porabe vode, uvedli časovno daljši ukrep prekuhavanja pitne vode. Ukrep o prekuhavanju smo objavili 14. 07. 2015 in v času priprave tega dokumenta, še vedno velja.

 

 

 

 

 

 

 

PREGLED REZULTATOV VZORCEV PITNE VODE NA JAVNIH VODOVODIH V LETU 2015 V DRŽAVNEM MONITORINGU

 

VODOOSKRBNI SISTEM

Redni preiskusi

Občasni preiskusi

OPOMBE

SLOVENJ GRADEC

13

2

1 neskladen zaradi povečane motnosti

MISLINJSKA DOBRAVA

5

1

 

PAMEČE – novo naselje

4

1

 

PAMEČE – staro naselje

2

0

 

GRAŠKA GORA

2

0

 

RAZBOR

2

0

 

SELE

2

0

 

GRAJSKA VAS

2

0

 

PARTIZANKA

VS Partizanka v letu 2015 ni bil vključen v program državnega monitoringa.

SKUPAJ

32

4

1 neskladen zaradi povečane motnosti.

 

 

Zaključek:

V podjetju in kot upravljavec javnih vodooskrbnih sistemov se zavedamo, da je varna vodooskrba temeljna naloga javne oskrbe s pitno vodo. Ugotavljamo tudi, da se mikrobiološko stanje vode na zajetjih slabša, zato smo morali urediti pripravo vode s kloriranjem na dodatnih sistemih v Starih Pamečah v letu 2013, Razbor in Grajska vas v letu 2014 in Sele v letu 2015.

Poleg tega se redno ob večjih padavinah na zajetjih v Suhem dolu pojavlja povečana motnost, na kar že vrsto let opozarjamo, in ki v nekaterih premerih doseže tudi zelo visoke vrednosti in predstavlja tveganje za varno vodooskrbo. V ta namen smo predlagali ureditev filtracije in UV dezinfekcije pitne vode iz zajetij v Suhem dolu. Izdelan je bil idejni projekt Čistilna naprava za pitno vodo (št. projekta 109/2014), Esotech, september 2014. Cilj izvedbe projekta, da bi se dosegla motnost vode pod 1 NTU in da bi voda izpolnjevala pogoje mikrobiološke ustreznosti v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15). Za ultrafiltacijo in UV dezinfekcijo bo urejena tudi klorirna naprava za kloriranje vode, zaradi omrežja oz. se bo lahko uporabljala po potrebi. Smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovodnega omrežja v Mestni občini Slovenj Gradec in sicer posebej za:

-      Filtrirno napravo za pitno vodo (ultrafiltracija),

-      Obnovo vodovodnega sistema Slovenj Gradec in

-      Izgradnjo vodovoda na legenski planoti.

Vse navedene projekte pripravljamo z namenom prijave za pridobitev evropskih finančnih sredstev. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v začetku prihodnjega leta.

Iz tega sistema bi nato tudi oskrbovali oz. pokrivali okoliške manjše vodovodne sisteme, ki imajo prav tako slabo mikrobiološko kakovost vode na zajetjih.

Želimo si in upamo, da bo ta projekt čim prej prešel v fazo realizacije.

Poudariti želimo tudi to, da je pomembna kakovost vodovodnega omrežja, namreč slabše, dotrajano omrežje vpliva na slabšo kvaliteto pitne vode, zaradi tega, torej vpliva omrežja je na koncu ultrafiltracije predvidena tudi klorirna naprava. Zelo velikega pomena, na kar tudi opozarjamo, je da občina vrača sredstva zbrane najemnine v obnovo infrastrukture.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je zadolžen za čiščenje listja in vzdrževanje zasaditve na Poštni ulici v Slovenj Gradcu. Lastniki in najemniki prostorov imajo namreč nenehne probleme, predvsem z vsakodnevnimi velikimi količinami odpadnega listja, ki se nakopiči pred njihovimi vhodi. 

Odgovor:

Za čiščenje listja z javnih površin je zadolženo podjetje komunala SG. Na omenjeni lokaciji med bivšim Pohorjem in Sodiščem se redno čisti listje z zelenih površin in parkirišč. Je pa dejansko čiščenje otežkočeno zaradi parkiranih vozil in se tudi temu skušamo prilagajati. Parkirišča vzdolž objekta »Pohorje« ni javna površina ampak pripada k omenjenem objektu (razvidno iz spodnje situacije), zato tam ne izvajamo čiščenje površin. Čiščenje tega dela so dolžni opraviti lastniki teh površin. Listje in ostanki vej res ne sodijo med komunalne odpadke, vendar po naročilu stranke listje in zeleni odrez, katero je spravljeno v vreče, odpeljemo s posebnim vozilom. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je posredoval zahtevek VS Šmiklavž. Na glavni cesti ob osnovni šoli je avtobusna postaja. Na obeh straneh je postajališče in otroci tam dnevno hodijo čez to cesto. Veliko je teh otrok in ta točka je izjemno nevarna za morebitne nesreče in ravno na tem odseku ni označb kje je cestišče, kje je postajališče. Vedo, da je to državna cesta, ampak morajo sprožiti postopke, da to nevarno točko sanirajo oziroma nekaj naredijo v zvezi s tem ali bo to prehod za pešce, čeprav najbrž ne bo  dovolj, morda celo kakšne druge fizične ovire. 

Odgovor:

Svet staršev POŠ Šmiklavž je v mesecu septembru posredoval pristojnim službam dopis glede organiziranja šolskega prevoza na tem območju, v sklopu katerega je obravnavan tudi način vstopa in izstopa v vozilo na križišču v Šmiklavžu. Skupina za organiziranje šolskih prevozov je tako že v mesecu septembru z dopisom, ki ga je prejela tako Vaška skupnost Šmiklavž, prevozniki, šola, svet staršev in podpisani starši, med drugim podala prevozniku zahtevo glede načina vstopa in izstopa v vozilo na omenjenem odseku. 

Del odgovora glede omenjene problematike:

»Za vaše opozorilo, da otroci izstopajo in vstopajo na avtobusni postaji se najlepše zahvaljujemo. Dejstvo je, da je varnost otrok na prvem mestu in temu načelu sledimo tudi pri organiziranju šolskega prevoza, ki poteka skladno z določili Pravilnika od/do Podružnične osnovne šole Šmiklavž in ne od/do avtobusne postaje Šmiklavž. Na osnovi vašega dopisa smo prevoznike obvestili, da morajo prevoz izvajati skladno z določili javnega razpisa, oz. da otroci ne smejo izstopati na levi strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje), saj prečkanje cestišča ni urejeno s talno prometno signalizacijo. Otroci, ki so vključeni na prevoz na kombiniranih vozilih morajo vstopati in izstopati iz vozila izključno pred POŠ Šmiklavž. Tisti, ki pa so vključeni na avtobus, pa lahko izstopijo iz vozila le na avtobusni postaji na desni strani glavne ceste (gledano iz smeri Šmiklavž – Podgorje). Prav tako bomo obvestili šolo, da morajo otrokom, ki čakajo na prevoz organizirati varstvo vozačev v prostorih šole, kot je bilo dogovorjeno že v okviru priprave Pravilnika in kot to določajo določila 8. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli. Razumeti pa morate, da šola s prevoznikom in starši zelo težko uskladi urnik na način, da bi bilo prevoz mogoče izvajati brez čakanja na naslednji odvoz. V okviru skupine za organiziranje prevozov se zelo trudimo, da sklope oblikujemo na način, da bi bilo čim manj čakanja na naslednje odvoze. Tudi šola s prevoznikom poskuša usklajevati relacije na način, da se prevoz organizira čimbolj tekoče. V primerih, ko pa je potrebno počakati na odvoz, pa mora šola organizirati varstvo na šoli.  Skladno s Smernicami za izdelavo učinkovitih načrtov šolskih poti, kriteriji in pregled varnosti na šolskih poteh ter označevanje šolskih poti[1] (Javna agencija RS za varnost prometa) so starši pred pričetkom šolskega leta 2016/2017 podpisali izjavo, da so seznanjeni s pravili glede izvajanja šolskega prevoza, o pravilnem in odgovornem ravnanju pešca v cestnem prometu in da so o pravilih seznanili tudi učence. Pravila tudi vključujejo zavezo starša o izbiri in preizkusu najvarnejše poti do postajališča in seznanitev otroka o čakanju in vstopu v organizirani prevoz.« O problematiki na tem odseku je obveščen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pristojna služba Mestne občine Slovenj Gradec, ki pokriva področje prometa. Pristojna služba se je dne 10. 11. 2016 že sestala s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, kjer jim je predstavila prometno varnostno problematiko na državnih cestah na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Dogovorjeno je bilo, da MOSG pripravi nabor lokacij in predlog ukrepov. V to zadevo bomo vključili tudi navedeno lokacijo pri POŠ Šmiklavž. [1] Javna agencija RS za varnost prometa, 2015. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. in Peter Cesar sta opozorila, da občanke in občani pogrešajo informacije, dogajanja v mestni občini in res bi jim bilo treba na nek optimalen način zagotoviti, da bi le te lahko spremljali po medijih. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec o dogodkih, prireditvah in delu občinskega sveta ter uprave obvešča sproti preko različnih kanalov. Mednje sodijo gotovo objave v mesečnem glasilu SGlasnik, objave po elektronskih medijih in internetu, novinarske konference in odgovori na novinarska vprašanja, ki jih praktično pripravljamo vsakodnevno. Snemanje občinskih sej je zagotovljeno v lastni režiji, posnetki pa so na voljo na Youtube kanalu MOSG, prav tako pa jih v predvajanje ponudimo tudi komurkoli je zainteresiran. Sej občinskega sveta se tudi (brezplačno) udeležujejo novinarke tiskanih medijev ter o vsebinah poročajo v svojih informativnih prispevkih. Oglaševanje komercialnih vsebin (prireditve, koncerti, praznovanja, proslave ipd.) je izvajano na ustaljen način preko elektronskih medijev (radio, TV, internet), za objavo vsebin informativne vsebine pa sredstev iz proračuna ne moremo selektivno namenjati komercialnim medijskim ponudnikom, saj s tem v diskriminatoren položaj postavljamo vse ostale medije. Tudi komercialne televizije in radijske postaje so dolžne, za zagotavljanje zadostnega obsega informativnih vsebin (kar predpisuje medijska zakonodaja), pripravljati program t.i. lastne produkcije, hkrati pa v svojem programu ponuditi tudi informacije, ki so namenjene obveščanju širše javnosti. To počno na našem območju prav vsi tiskani mediji ter tudi nekateri elektronski mediji regijskega pomena, žal ne vsi. Sklepanje pogodb s komercialnimi ponudniki je sporno z več zakonskih vidikov, slednje je bilo tudi problematizirano skozi priporočila in direktive Računskega sodišča. Žal MOSG ali njeni javni zavodi nimajo medijskega kanala, ki bi bil po svojem ustroju javni informativni servis, kot je to SGlasnik, zato se mora pač zanašati na nekomercialne medije ali tiste medije, ki so pripravljeni informativne vsebine pokrivati brezplačno, komercialne vsebine pa, jasno, plačevati v skladu s ceniki ponudnikov oglaševanja, čeprav je tovrstnih vsebin bistveno manj ali jih skoraj ni (prireditve četrtnih ali vaških skupnosti ter občinske proslave bi le stežka uvrstili v dogajanja komercialne narave in s tem upravičili plačilo obveščanja javnosti). MOSG sama torej nima svojega informativnega elektronskega kanala, prav tako ni v načrtu (pa tudi ne v skladu z zakonodajo), da bi ga ustanovila, Če bi želeli komercialnim ponudnikom plačevati za objavo večine dogodkov, ki se v MOSG odvijajo, pa bi na letni ravni morali alocirati zadostna sredstva, objaviti javni razpis za izvajalca teh vsebin ter poslovati z najugodnejšim ponudnikom informativnih storitev, v skladu z zakonodajo o javnih naročilih. Na tak razpis bi se lahko glede na trenutne tehnične razpoložljivosti prijavilo najmanj 5 televizijskih in 3 radijski kanali. V MOSG se bomo trudili poiskati sprejemljivo rešitev ter k sodelovanju pritegniti več medijev, s čimer bomo zagotovili tudi zadosten domet vsebin, za katere bomo namenili proračunski denar.    

Objavljeno:2016-11-23T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Simona Zorman je opomnila, da so v proračunu za leto 2016 in v obeh rebalansih bile potrjene postavke in tudi zagotovljena začetna sredstva za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja, vendar so le ta bila potem razporejena na druge postavke. Sicer razume, da so zaradi težav pričetka izgradnje tega pločnika bila finančna sredstva prerazporejena za druge projekte, hkrati pa je opozorila, da pri načrtovanju novega proračuna ne smejo pozabiti, da so ta sredstva v prihodnje potrebna. Dejala je, da želi pisno obrazložitev kaj so v tem času naredili za to investicijo, kje so težave in kaj zahteva Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kako lahko težave odpravijo, v kakšnih rokih, kdaj predvidoma bi se lahko ta projekt začel in tudi končal.  

Odgovor:

Projektno nalogo za izgradnjo pločnika od odcepa Raduš do Podgorja je izdelal projektant MBI, d.o.o. in smo jo dne 4.4.2016 poslali na DRSI. 13.5.2016 smo imeli v Ljubljani zagovor projektne naloge, ki pa ni bila potrjena. Dopolnjeno projektno nalogo z obrazložitvami smo ponovno poslali v potrditev na DRSI. 

Dne 10.8.2016, smo dobili projektno nalogo potrjeno. Posredovali smo jo projektantu, da lahko nadaljuje s pripravo idejne zasnove. V letošnjem letu bo za izgradnjo pločnika pripravljena projektna dokumentacija in z lastniki podpisane predpogodbe.

Gradbena dela se lahko pričnejo spomladi 2017. Hkrati je bil dne 29. 6. 2016 s strani MO SG podan predlog za uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov na DRSI (sofinanciranje). Odgovora še nismo prejeli.    

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je v imenu Vaške skupnosti Šmartno omenil problem Homšnice. Seznanjeni so kaj se je zopet zgodilo 15. avgusta 2015, ko je bila huda nevihta. Tisti, ko so bili na terenu vedo, da to ni enostavno, zato je treba k temu problemu pristopiti zelo resno. Sam se je udeležil ogleda Homšnice in predstavnik podjetja Drava je obljubil, da bodo k sanaciji pristopili v nekaj dneh in bodo strugo na najbolj perečih delih razširili in počistili. To je seveda pravi pristop, vendar je samo začasen. Poudaril je, da občanom ob Homšnici že leta in leta obljubljajo, da bodo to uredili, ampak se to ne zgodi. Navedel je traso Homšnice in dodatno se je pojavil še problem vode od Žolgerja čez  dva mosta. To je voda, ki prihaja iz letališča, po gozdu in po travnikih. Meteorna voda dere in gre skozi hišo Konečnikov, za ostalimi hišami, za hišami po cestah, potem se pa zliva v Homšnico. Privatniki so lastniki teh gozdov in tudi travnikov in dovolijo posege, ampak vprašanje je kdo bo to financiral. Dejal je, da morajo poiskati rešitev. Problem je tudi v Slovenj Gradcu pri izteku vode. Že pred leti so naredili študije za zbiralnike pri toplarni, ampak tega še danes niso realizirali, občani imajo pa probleme. Ponovno je predlagal, da resno pristopijo k temu problemu. Predlagal je tudi, da program potrebnih sanacij vložijo tudi na Vodni sklad RS in počrpajo nekaj finančnih sredstev. 

Odgovor:

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi. 

5.9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil kanalizacijo, za katero je skoraj popolnoma enaka zgodba.  Tisti, ki so si dodatno namestiti lopute za preprečevanje vdora kanalščine v hiše, so imeli srečo, drugim pa je meteorna voda udarila v spodnje prostore. Nekaj hiš pa je zopet dobilo kanalščino v stanovanje. Vprašal je kako je to mogoče, da odpre pokrove in voda ter kanalizacija vreta iz jaškov. Menda so nekatere hiše celo priklopljene v obratni smeri, ne iz smeri Šmartna proti Pamečam, ampak nazaj proti Turiški vasi. Predlagal je, da pristojne službe to preverijo. Nekateri občani imajo meteorne vode speljane v kanalščino in vprašal je zakaj jaški tako hitro napolnijo. Nekateri pa za to, da zaščitijo svoje poslopje, odprejo jaške, da jo preusmerijo v kanalščino. Dejal je, da v zvezi s tem želi pisno pojasnilo. 

Odgovor:

Zaradi možnosti vdora fekalnih odplak v stanovanjske objekte, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje stranke opozorimo, da si za zaščito pred zalitjem fekalnih odplak vgradijo proti povratno loputo.

Prav tako je v soglasju navedeno, da se dovoljuje v fekalni kanal odvajati samo fekalne odplake. Na območju VS Šmartno v glavnem poteka samo fekalna kanalizacija. Meteorni kanal je samo v centru Šmartna in na Krnicah, kjer se je gradila nova kanalizacija in se je obstoječa uporabila za meteorne vode. Za vse ostale objekte si morajo lastniki za padavinske vode zagotoviti odvajanje v bližnji vodotok oziroma ponikalnico.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati.

Poznamo pa primere, ko občani ob večjih nalivih odpirajo pokrove in omogočijo iztek meteornih vod iz svojih kmetijskih in drugih površin v javno kanalizacijo. Občane bomo o tem problemu in posledicami takšnega ravnanja informirali. Prav bi bilo, da se jih tudi na sestankih VS seznani o tem problemu.      

Vprašanje:


Vinko Vrčkovnik je vprašal kdaj bo dokončana izgradnja pločnika Šmartno-Krnice in kje bodo letos zaključili investicijo. Izrazil je upanje, da bodo tudi drugo leto v proračunu zagotovili potrebna finančna sredstva.

Odgovor:

 

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga številne občanke in občani opozarjajo na medijsko blokado Mestne občine Slovenj Gradec. Pa ne misli tu na sprotno novinarsko poročanje, pač pa na reportaže, ki so nekoč bile o dogajanjih v Mestni občini Slovenj Gradec, o dogajanjih na vaških in četrtnih skupnostih in v različnih društvih. Vedo, da so pred leti imeli občinsko televizijo, ki je poročala o teh dogajanjih in so bile na tej  televiziji predvajane tudi redne občinske seje. Danes pa ničesar več o teh dogajanjih ni, občinske televizije ni, tudi predvajanja sej ni več na televiziji, samo še na računalniku je videoposnetek. Mora povedati, da so ljudje, predvsem starejši razočarani, ker nimajo več stika z dogajanjem v Mestni občini Slovenj Gradec.  Tudi to je dogajanje v Mestni občini Slovenj Gradec in še enkrat poudarja, da je nastala medijska blokada. Edini informator, ki ga imajo danes na razpolago je občinski SGlasnik. Predlagal je, da razmislijo o še drugi obliki informiranja, predvsem o reportažah z dogodkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Sam smatra, da je to povezava občanov in občank v mestni občini. Drugo leto je 750 let pridobitve mestnih pravic za mesto Slovenj Gradec. Pa saj si menda ne bodo privoščili, da bodo tako slabo reportažno pokriti in pa spremljani. Predlagal je, da razmislijo o tem in občankam ter občanom omogočijo, da so tudi po tej plati informirani v podobnem smislu, kot so bili pred časom. 

Odgovor:

 

Kot razumemo, svetnik gospod Peter Cesar opozarja, pri tem se sklicuje na občane, da nekdo medijsko blokira MOSG. Torej preprečuje medijem, da bi poročali o dogajanju v MOSG. Menimo, da za takšne domneve ni nobenih podlag, sploh pa ne v smislu, da bi MOSG sama preprečevala (blokirala) poročanje o sebi. V nadaljevanju razprave svetnika, gospoda Petra Cesarja, razberemo, da gre za zaskrbljenost zaradi redkejše prisotnosti MOSG v programih lokalnih TV postaj v zadnjem času. S tem se lahko strinjamo, v odgovoru pa podajamo obsežnejšo razlago takšnega stanja.  

Od leta 1995 do 2012 je kabelsko televizijo v MOSG upravljalo podjetje Elektro Turnšek, ki je bilo koncesionar in upravitelj analognega televizijskega omrežja. V skladu s koncesijsko pogodbo je ob njeni sklenitvi MOSG pridobila pravico do uporabe enega od analognih televizijskih kanalov, ki ga ni mogla oddati drugemu uporabniku, zato je na tem kanalu zagotavljala občinska obvestila, informacije, med leti 2002 in 2012 pa je pripravljala tudi svoj lasten program (posnetki sej, prireditev ipd.), vendar zaradi kadrovskih, tehničnih in finančnih zmožnosti v izjemno majhnem obsegu, ki v nobenem primeru ne bi zadostoval za ohranjanje statusa kabelskega televizijskega programa (ki bi moral biti registriran pri Agenciji za telekomunikacije in ki bi kot takšen moral tudi ustrezati zahtevam za licenco za predvajanje, predvsem se ta nanaša na količino lastne produkcije). Dokler je bil ta interni kanal viden na majhnem območju približno 2500 gospodinjstvom, posebnega nadzora s strani APEK ni bil deležen, posebej še zato, ker je bil interni kanal deklariran kot program krovnega operaterja, torej podjetja Elektro Turnšek. Po letu 2012, ko je APEK v Sloveniji predpisal, da se morajo vsi TV kanali odtlej prenašati le še digitalno (preko oddajnika ali pretočno, preko internetnih operaterjev), internemu kanalu MOSG ne bi mogli več zagotavljati zgolj omejene vidnosti in bi bil torej prisoten v celotnem slovenskem digitalnem TV omrežju, s čimer bi še bolj rigorozno padel pod drobnogled kontrolnih agencij. V izogib inšpekcijskim nadzorom, pa tudi kaznim, je tedaj Interni kanal MOSG prenehal z oddajanjem. Prav v tem času je zasebni pobudnik ustanovil televizijski kanal, ki ga je priročno poimenoval Televizija Slovenj Gradec. Zaradi kontinuitete prenosov občinskih sej in nekaterih občinskih prireditev smo proporcionalni delež programskih vsebin navedenemu televizijskemu podjetju sofinancirali v omejenem znesku, ravno tako je MOSG imela sklenjene pavšalne pogodbe o sofinanciranju TV programa še z VTV in KOR TV. To prakso pa smo prekinili, saj menimo, da je financiranje informativnega programa sporno z vidika nepristranskega poročanja, še naprej pa z mediji sodelujemo na področju oglaševanja in pokrivanja pomembnejših prireditev. Enako možnost imajo tudi društva in ostali organizatorji, ki v primeru, če želijo posneti celotno prireditev, za to angažirajo snemalca ali TV postajo. Zaračunavanje snemanja informativnih vsebin ni v skladu z novinarsko etiko in kodeksi, prav tako pa se pod vprašaj postavi tudi kredibilnost in objektivnost oddaj, ki so, kadar so plačane s strani naročnika, čeprav v preobleki informativne oddaje, v resnici zgolj naročene oddaje.

MOSG bo še naprej nadaljevala s prakso organiziranja novinarskih konferenc, ki se jih elektronski in tiskani mediji udeležujejo in pridobljene informacije posredujejo svojim bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Prav tako bomo še naprej skrbeli za snemanje in predvajanje sej občinskega sveta (ki jih tv postaje dobijo pripravljene za predvajanje preko FTP strežnika).  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da ga je dogajanje okoli upravne enote spodbudilo, da je  21. junija 2016 podal pobudo za sklic izredne seje. Dva dni za tem je prišel na naslove svetnic in svetnikov odgovor s strani mestne občine, da že pripravljajo dopis na Ministrstvo za javno upravo. Torej mestna občina ni takoj reagirala, ali pa vodstvo mestne občine ni takoj reagiralo, pač pa čez dva dni. 30. junija je bila tu seja Skupščine Zveze mestnih občin Slovenije in v zvezi s tem so dobili informacijo. Ampak želel je opozoriti na to, da ena od nekaj mestnih občin v Sloveniji. Slovenj Gradec je tudi mesto glasnik miru. Naziv mestne občine lahko zgubijo v prihodnosti z neko racionalizacijo državne uprave, zato meni, da morajo biti aktivni na tem področju. Vedo, da so v preteklosti izgubili številne inštitucije. Zato bi bilo potrebnih več aktivnosti na tem področju, več inštitucij je treba obdržati in ta položaj krepiti, ne pa dremat in enostavno pustiti, da to odhaja. 

Odgovor:

 

O informaciji po predlogu sklica izredne seje Občinskega sveta v juniju 2016, smo bili obveščeni z dopisom svetnikom, prav tako pa tudi iz sredstev javnega obveščanja. Župan sklicu izredne seje ni nasprotoval, nasprotno, z njo je soglašal, vendar se je po posvetu s svetniškimi skupinami odločil, da pred pridobitvijo kredibilnih informacij s strani ministrstev na seji ne bi mogli kompetentno razpravljati o navedeni problematiki. Zaradi tega je župan, v duhu pridobitve informacij o dejanskih namerah ministrstev, poslal dopis na obe pristojni ministrstvi, z odgovorom pa je seznanil tudi svetnice in svetnike Občinskega sveta.

Vprašanje:

Peter Slemenik je opomnil, da je župan pred časom imenoval delovno skupino za načrtovanje izgradnje in rekonstrukcije cestne infrastrukture. Upa, da se bodo sestali in na to temo kaj rekli. Dejal je, da bo obrazložil zakaj se je oglasil. Z vsem spoštovanjem do vseh občanov in občank Mestne občine Slovenj Gradec, do vseh krajev v četrtnih in vaških skupnostih, vendar ob dejstvu, da skoraj na vsaki drugi seji poslušajo, da je primerna poraba vedno manjša, da država daje vedno manj denarja, se po njegovem mnenju ne obnašajo dovolj gospodarno. Sam seveda podpira, da imajo vse vaške in četrtne skupnosti nekakšen proračun in se povsod nekaj naredi, ampak že kar nekaj časa govorijo o tem, da bi bilo bolj smotrno, da investicijo v nekem kraju zaključijo, pa se potem selijo drugam in ne drobijo izvedb na 100 ali pa 500 metrov cest. Ne dolgo nazaj so asfaltirali odcep ceste iz Graške gore proti Šmiklavžu. Gre za 818,93 m, kot piše še na svežem asfaltu, ki velja za povezovalno cesto. Vendar so ob tej cesti tri ali štiri hiše in do najbližje občinske ceste, ki jo pluži Komunala, je okrog 3 km. Ko položijo asfalt, se takoj pojavi nov standard vzdrževanja ceste, kar povzroči dodatne stroške. Strinja se, da asfaltirajo ceste tudi na podeželju, ampak imajo v centrih vasi in naselij neasfaltirane ceste, ob katerih je 20 ali pa še več hiš. Zato razmišlja o tem, da morajo biti racionalni. Nadalje bi si želel, da naredijo strategijo protiprašne zaščite pri kmetijah, kjer gre cesta med kmetijo in med hišo. Nesmiselno se mu zdi, da delajo asfalt nekam v hrib, najprej morajo ljudem omogočiti protiprašno zaščito med hišo in pa med hlevom. Na relaciji Zlati čas Lipa imajo tri naselja, pa nimajo asfalta in javne razsvetljave. Tudi pri Lipi je več hiš, pa ni asfalta. Pa še več kje je tako. Sam je za to, da imajo občanke in občani visok standard, pa vendarle morajo v tej občini enkrat začeti upoštevati prioritete. 

Odgovor:

 

Pobudo svetnika bomo posredovali delovni skupini. Občinska uprava bo skupaj s JKP Komunala Slovenj Gradec v najkrajšem možnem času pripravila strategijo protiprašnih zaščit pri kmetijah.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je opomnil, da je pred tednom dni na območju Razborja divjalo neurje, ki je močno poškodovalo ceste in tiste najbolj poškodovane so se seveda takoj sanirali. Predlagal je, da pregledajo vse makadamske ceste in jih uredijo še pred zimo.

Odgovor:

 

Kot ste sami ugotovili, smo takoj pristopili k sanaciji poškodovane ceste in v čim krajšem možnem času zagotovili normalno prevoznost, končne ureditve pa so v teku in jih bomo poskušali urediti do začetka zimske sezone. Vse makadamske ceste se urejajo in se bodo uredile do zime, kar je ustaljen postopek urejanja cest.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejstvo je, da zadnjih 20 let ni bilo posegov na vodotoku. Po potrebi očistijo vodno pregrado, vse ostalo pa ostaja tako kot je in zdaj je to neurje poškodovalo  4 km gozdne ceste. Občani sprašujejo kdaj bo sanirana, predvsem zaradi odvažanja hlodovine. Rečni nadzornik si je ogledal in povedal, da ni denarja. Cesto urejuje Zavod za gozdove in so poslali na teren stroje, žal pa urejujejo tako, da pesek ob vodotoku prestavljajo tja, kjer ga je odneslo. Leta 2012 in leta 2014 je bila cesta sanirana, vgrajeni so bili novi propusti, vendar zdaj to štrli, ker vodarji svojega ne naredijo. To gre v nedogled in tudi Zavod za gozdove ne more v nedogled porabljati denarja za sanacijo ceste. Apeliral je, da strokovne službe poskušajo na ARS-u, mogoče bodo pa le kaj premaknili. 

Odgovor:

 

Vodotok v Velunji ima v upravljanju podjetje Nivo Celje, katero je tudi dolžno zagotoviti najnujnejše ukrepe. Na vašo pobudo bomo organizirali sestanek in ogled na terenu s predstavnikom vodarjev.

Vprašanje:

 

Janez Potočnik je omenil prireditveni prostor v mestni občini. Letošnje poletje so bili pričevalci nekaj kvalitetnih prireditev, ampak na žalost je usodo teh prireditev krojilo tudi vreme. Na enem zelo izjemnem koncertu so vsi s strahom pogledovali v nebo in občasno odpirali dežnike, ampak na srečo se je potem ta dogodek iztekel tako kot se mora in ob tem je prišel do mnenja, da bi morali zagotoviti za takšne primere en prireditveni prostor, ki bi omogočal dogodke ob vsakršnem vremenu. Namreč ti bučnejši, glasnejši dogodki, ki privabijo množico, bi se brez težav odvijali na tem prostoru kot se, ti intimnejši, se pravi, ki potrebujejo pa mir, bi bil pa idealen prostor atrij pred hišo v Rotenturnu. Predlagal je, da bi strokovne službe pridobile idejne projekte in morda že tudi kakšne približne ocene vrednosti pokritja tega prostora po vzgledu nekaterih trgov v Sloveniji ali pa Križank v Ljubljani. Menil je, da to ne bi bil prevelik strošek in morda bi jim uspelo že do velikega dogodka oziroma proslave 750 obletnice mestnih pravic izpeljati ta projekt, če bodo seveda vsi za in stroške seveda ne bodo previsoki. 

Odgovor:

 

Pobuda je smiselna, saj se s problemom vremena in organizacijo prireditev na prostem srečujemo vsako leto. V ta namen bomo skupaj s Zavodom za spomeniško varstvo pripravili nabor najbolj sprejemljivih rešitev.
Vprašanje:

 

Janez Potočnik je opomnil, da se pripravljajo čezatlantski trgovski sporazumi TTIP, CETA in TISA. Ampak ne zavedajo se, da bodo ti sporazumi, če bodo sprejeti, zaradi nevarnih in negativnih učinkov, ki izhajajo iz teh določb, prizadeli  prebivalce. Vse študije govorijo, da bo Evropa v teh sporazumih poraženka, še posebej pa Slovenija, ker je dobrobit na strani korporacij. Sedaj po Evropi v mnogih lokalnih skupnostih sprejemajo deklaracije proti tem trgovskim sporazumom. Sam ve, da  danes tega tu ne bodo naredili, ker morajo imeti tudi dobre podatke. Predlagal je, če je možno, da bi povabili nekoga, ki bi jim znal to predstaviti in bi mi potem morda na podlagi teh ugotovitev sprejeli deklaracijo, da se mestna občina ne strinja s sprejetjem tega trgovskega sporazuma zaradi škodljivih posledic. 

Odgovor:

Kljub navedbam nemškega podkanclerja Sigmarja Gabriela, da je podpis trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, t.i. TTIP propadel, v Evropski komisiji odgovarjajo, da si podpis pogodbe vendarle trudijo spraviti pod streho pred odhodom predsednika ZDA Barracka Obame in pred volitvami v Nemčiji in Franciji leta 2017. Na pobudo mnogih evropskih poslancev je večje število (okrog 2.000) občin v evropskih državah razglasilo t.i. območje brez TTIP, kar je v večji meri zgolj simbolna gesta nasprotovanja sklenitvi sporazumom (TTIP, CETA in TISA), ki po navedbah nasprotnikov sporazumov »pomenijo grožnjo demokraciji, imajo številne negativne daljnosežne posledice, v prvi vrsti pa dajejo prednost interesom velikih podjetij pred interesi ljudi, njihovemu zdravju in varstvu okolja ter želijo tako v imenu kapitala in gospodarskih interesov združiti nezdružljivo«. Pobudo o razglasitvi območja brez TTIP so tako poslanci poslali tudi na Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije z željo, da bi tudi slovenske občine sledile pobudi nekaterih ostalih evropskih občin in se opredelile proti podpisu sporazuma TTIP. Strinjamo se s pobudo podžupana, da povabimo k sodelovanju strokovnjake, ki bi strokovno ovrednotili pomen in vpliv podpisov tovrstnih pogodb, na osnovi tega pa bi lahko tudi Občinski svet MOSG argumentirano razpravljal o zavzetju uradnega stališča naše mestne občine.  

Vprašanje:

 

Jože Krevh je omenil krožišče Šmartno, katero naj bi reševali v sklopu obvoznice Slovenj Gradca,  ko bodo gradili hitro cesto. To pa bo verjetno trajalo več let, v Šmartnem pa imajo problem zdaj. Po zanesljivih informacijah je možno izgradnjo krožišča izločiti iz sklopa južne obvoznice in se lahko zgradi prej. Zemljišče je kupljeno, projekti so narejeni in ni vzroka, da ne bi krožišče začeli graditi pred gradnjo hitre ceste. Vsi so priča gneči ob prometnih konicah in prometnim nesrečam na tem krožišču. Zato apelira na občinsko upravo, da pripravi predlog izločitve krožišča v Šmartnem iz sklopa obvoznice Slovenj Gradec in naj se izgradnja krožišča začne čim prej. 

Odgovor:

 

Izgradnja krožišča Šmartno je po umestitvi DPN – državnega prostorskega načrta (trasa 3.osi)  pogojena s priključitvijo trase južne obvoznice mesta Slovenj Gradec, ki je strateški del novega OPN-občinskega prostorskega načrta. Ko bodo preigrane vse variante možnih priključitev, bo znano ali projektirano krožišče Šmartno ostane na predvideni lokaciji ali bo zaradi racionalnosti predvidenih priključkov, potrebna prilagoditev.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je dejala, da jo občani sprašujejo kdaj bo zaključen pločnik do Sv. Jurija in kako je urejeno odvodnjavanje. Sama se je na licu mesta prepričala, da so dejansko pri tem pločniku vstavljene cevi za odvodnjavanje, ampak če bo pločnik narejen samo do vrha, to je do Krenkerja, seveda to odvodnjavanje ne bo rešeno. Ta pločnik je treba narediti do vrha, ker pri nevihtah vsa voda teče na hiše, ki so pod, to je v levem delu Krnic. 

Odgovor:

V letošnjem letu se bo izvedel pločnik do konca Krenkerjeve parcele. V naslednjem letu pa bi se nadaljeval in zaključil pri priključku na Legensko cesto. Cevi za odvodnjavanje se polagajo pod pločnikom in bodo, ko bo pločnik končan, rešile problem meteornih voda, ki zalivajo levi del Krnic.

Vprašanje:

 

Ivan Vranjek je dejal, da ga občani sprašujejo, če je bil za izgradnjo ceste na Metulovem bregu določen datum dokončanja. Vedo, da se to vleče že skoraj pol leta in izgradnja zelo počasi napreduje. 

Odgovor:

Res je, da se projekt obnove Metulovega brega, kot omenjate, vleče že skoraj pol leta, vendar so veliko časa potekale aktivnosti v vezi usklajevanja trase s krajani – do junija 2016. Z lastniki zemljišč smo imeli dne 7. 3. 2016 na MO Slovenj Gradec sestanek o odstopu zemljišč za izvedbo investicije. Sledila so dolgotrajna usklajevanja z vsakim posameznikom posebej. Projektant je izrisal kar nekaj variant izvedbe. Takoj po usklajevanju, smo izvedli javno naročilo, z izbranim izvajalcem podpisali dne 13. 6. 2016 pogodbo in z deli pričeli 26. 6. 2016 (začetek počitnic). Predvideno končanje del je 23. 9. 2016. Če naredimo povzetek, je pri investiciji samo usklajevanje projekta trajalo tri mesece, kolikor bo potekala tudi sama izvedba del.  

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da Homšnica ne poplavlja samo v Šmartnem, pač pa začne že v Mislinjski Dobravi in v Turiški vasi. Menil je, da je to problem celotne občine, ki ga bo pač treba rešiti. Glede kanalizacije pa je menil, da bo potrebno vprašati projektante kako so projektirali. Naredili so kanalizacijo s premajhnimi cevmi, drugo pa so vsi vodi narejeni po cestah in jaški na cestah z odprtinami, zato vsa voda, ki priteče po cesti, steče seveda tam notri. Potem pa pride do Šmartna in naprej in so problemi.  

Odgovor:

Na to vprašanje smo podali odgovor že g. Verčkovniku. 

Idejni projekt ureditve potoka Homšnice je izdelan, svetniki pa morajo to vprašanje izpostaviti ob potrjevanju proračuna in zagotoviti sredstva za izvedbo tega projekta. Ko bo občina izkazala interes z zagotovitvijo finančnih sredstev, bo tudi koncesionar (VGP DRAVA PTUJ d.d.) pomagal z izvedbo in finančnimi sredstvi.

5. 9.2016 je bil opravljen ogled s strani predstavnika podjetja DRAVA PTUJ d.d., poveljnika civilne zaščite in predsednika VS Šmartno, na katerem so si ogledali najbolj kritična območja. Sprejet je bil dogovor, da se konec septembra ali v začetku oktobra očistijo in razširijo najožji deli struge.

Tudi projekt za prestavitev struge pri vrtnem centru Jehart je izdelan. Projektantska ocena znaša 75.000,00 EUR. Naj omenimo,  da se problem struge Homšnice mora reševati v celoti, kajti le lokalno reševanje pomeni samo prestavitev problema gor ali dol vodno. Potrebno je zagotoviti sredstva v proračunu in pričeti z ureditvijo Homšnice v celoti.

 

Drugi del vprašanja je prav tako pojasnjen že g. Verčkovniku.

Na podlagi projekta izgradnje kanalizacije, so bili vgrajeni zračni pokrovi. Prav zaradi težav, kot ste jih omenili, smo jih veliko že zamenjali s polnimi pokrovi, predvsem na najbolj kritičnih mestih, kjer je vdor meteornih vod v času nalivov največji. Vseh pokrovov na kanalizacijskih jaških pa zaradi funkcije zračenja, ne smemo zamenjati. 

Vprašanje:

Ivan Vranjek je omenil, da je Komunala dve leti nazaj urejala kanalizacijo v zgornjem delu Turiške vasi, pa je za obvoz uporabljala eno poljsko cesto. Obljubili so, da jo bodo po končanih delih uredili, zdaj je pa že dve leti minilo in tega še niso storili. Cesta je v tako slabem stanju, da niti kmeti z traktorjem ne morejo voziti po njej.  Predlagal je, da strokovne službe posredujejo pri Komunali naj le to uredijo. 

Odgovor:

 

Komunala SG je izvajala kanalizacijo v Turiški vasi. Na podlagi dogovora z g. Kotnikom, smo poljsko pot (javno dobro) pri gradnji res uporabljali za obvoz, zato smo jo morali pred pričetkom uporabe uredili v stanje voznosti, saj je bila že pred uporabo za obvoz v stanju slabe prevoznosti. Zaradi gradnje kanalizacije, poti nismo dodatno poškodovali. Pot, ki je sicer javno dobro, se drugače ne uporablja za javni promet, koristijo jo samo kmetje za dostop do svojih kmetijskih zemljišč. Takih poti pa Javno podjetje Komunala ne vzdržuje. Res je bilo obljubljeno, da bomo po končanju del uredili najbolj kritična mesta, zato bomo to  obljubo takoj realizirali. Bodo pa morali uporabniki to pot tudi kasneje vzdrževati, sicer se bo prevoznost poslabšala.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil dovoz in izvoz na pokopališče v Starem trgu. Ko je pogreb, nastane velika zmešnjava, saj avtomobili ne pridejo iz parkirnega prostora. Menil je, da bi morali na drugi strani pokopališča umakniti korita, da bi lahko ljudje izvozili na cesto. 

Odgovor:

 

Izvoz na pokopališču Stari trg bo urejen v sklopu ureditve pokopališča, kjer se predvideva asfaltiranje priključka v dolžini 5m. Ureditev pokopališča predvideva fizično zaporo, z možnostjo odprtja  ob večji frekvenci ljudi na pokopališču in s tem omogočen izhod iz pokopališča (enosmerni promet).

Vprašanje:

Branko Smrtnik je omenil veliko ujmo, ki je bila 15. avgusta in nastali so veliki problemi. Dejal je, da se gasilci trudijo na vseh področjih in pomagajo občankam in občanom, ampak dejansko ob velikih nalivih ne morejo biti prisotni na celotnem območju. Veliki hudourniki narastejo zaradi tega, ker je država dala velik poudarek na čiščenje gozdov in tam ni več dračja, zato voda dre v hudournike in ti prinašajo v dolino ogromno nesnage. To je velik problem. Tudi glede prepustov je treba nekaj narediti, da bodo čisti in bo lahko voda stekla po drugih straneh, sedaj pa razdira ceste. Dejal je, da bodo gasilci pomagali še naprej.  Za hidrantna omrežja pa je treba dobiti soglasje, da bodo te stvari res odprli na področju in bodo imeli požarno vodo tam, ko jo potrebujejo. 

Odgovor:

 

Čiščenje propustov izvajamo kolikor je le mogoče preventivno in pa seveda takoj po nanosu – neurjih. Se pa velikokrat zgodi, da se očiščen propust zamaši že v času neurja in zato voda pogosto poškoduje cestišče. Uporaba hidrantnega omrežja urejuje Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (ur. l. 26/2016) in sicer: 

36. člen (del): Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.

37. člen (del): Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca javne službe oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:

1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,

2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,

3. za javne prireditve,

4. za polnjenje cistern za razvoz vode,

5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.

Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.Kot je navedeno, se voda iz hidrantnega omrežja lahko uporablja za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Uporabljajo se hidranti, kateri so najbližje kraju kjer je raba nujna. Za rabo vode iz hidrantov za druge namene upravljalec vodovoda določi način, v katerem med drugim določi tudi lokacijo hidranta. Predvsem pri polnjenju gasilskih cistern lahko zaradi večjega odvzema prihaja do motenj na distribuciji pitne vode, zato je pomembna prava lokacija in način odvzema. Nedopustno je, da bi nenamenska uporaba vode iz hidrantov motila primarno funkcijo, to je vodooskrba občanov s pitno vodo. Ravno iz tega razloga je za polnjenje gasilskih cistern v namen razvoza vode v sušnih obdobjih in menjava vode v cisternah, določen hidrant pri Nami, kateri je priključen na primarni vodovod dimenzije DN 300. Ob tem še pozivamo Gasilska društva, da upoštevajo Odlok in nam nenamensko uporabo vode iz hidrantov predhodno javijo, da jim tako lahko določimo pogoje rabe.   

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je pozval k temu, da uredijo nadstrešnico pri starem MKC, saj ne morejo več uporabljati tistega prostora. S tem pa bi rešili tudi okolico MKC in to z minimalnimi stroški glede odpadkov in teh stvari, ki so tam. 

Odgovor:

 

Nadstrešnico nameravamo urediti v najkrajšem možnem času.
Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je omenil zastave na javnih objektih po mestu in vse so v zelo slabem stanju. Tudi na zgradbi mestne občine niso najlepše, bile so pa še slabše, nedolgo nazaj. Prav bi bilo, da nekdo gre in malo pogleda in mesto Slovenj Gradec bi lahko imelo to urejeno.  

Odgovor:


Za zastave, ki so izobešene na pročelju Rotenturna, skrbimo na MO sami in jih praviloma menjamo enkrat letno v začetku septembra, torej pred pričetkom praznovanja občinskega praznika in z njim povezanimi dogodki. Strinjamo se, da je izgled pročelja tudi naše ogledalo in res je, da je bil lanski paket zastav do letošnje menjave že precej iztrošen, čemur je botrovalo dvoje: 

- Slabša kakovost materiala 

- Neprestano navijanje zastav okoli drogov že v rahlo vetrovnem vremenu

Zastave na pročelju smo zamenjali prejšnji teden (36KT) in v izogib ponovnemu predčasnemu uničenju storili naslednje:

-   Menjali dobavitelja zastav in zahtevali močnejšo teksturo

 -    Robove zastav smo obtežili z všitimi paličicami, ki bodo zastavam sicer odvzele funkcijo plapolanja, bodo pa po drugi strani preprečile njihovo prehitro obrabo zaradi navijanja okoli drogov in bodo zastave ohranile v ravni in viseči drži tudi v primeru slabega vremena.

 Pričakujemo boljši rezultat, če pa bo potrebno, bomo poiskali nove rešitve - ali menjavo zastav povečali na 2x letno ali pa poskrbeli za nove vpenjalne drogove. Menjavo vseh ostalih zastav, pred stavbo Rotenturna in v mestu, pa ureja Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

 

Boris Raj, mag. je predlagal, da si odgovoren za javno razsvetljavo v urbanih naseljih, kot je S8, Legen itd., v nočnem času ogleda koliko luči javne razsvetljave ne deluje. Naj pripravi popis in direktorica občinske uprave naj mu določi rok, da naj to uredijo preden bo sneg. 

Odgovor:

 

Komunala Slovenj Gradec ne vzdržuje javne razsvetljave v MO Slovenj Gradec, ampak jo vzdržuje Elektro Celje d.d. Po naših informacijah je v nočnem času javna razsvetljava na pobudo Mestne občine urejena tako, da od 23 ure zvečer do 5 ure zjutraj gori vsaka druga luč. V kolikor se opazi, da katera luč ne gori se lahko okvara prijavi v tajništvo Komunale Slovenj Gradec, oz. na Elektro Celje. Predlagamo, da vprašanje občina posreduje upravljalcu javne razsvetljave.   

Odgovor JKP glede javne razsvetljave kot skrbniki strokovne službe MO dopolnjujemo: 

V nočnem času je del javne razsvetljave izklopljen in sicer tako, da se, kjer je to tehnično možno ob 11.00 uri zvečer izklopijo posamezne svetilke (vsaka druga) in se zjutraj ob 05.00 uri ponovno vklopijo. Svetilke , ki imajo vgrajen senzor za zmanjšanje svetilnosti  prav tako v istih terminih zmanjšajo svetilnost za 50%. V primeru da svetilka sploh ne gori, je po vsej verjetnosti v okvari, v takšnih primerih v okviru rednega vzdrževanja svetilko zamenjamo.  

Objavljeno:2016-09-28T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da ima informacijo, da je prišla na Mesto občino Slovenj Gradec ponudba javno zasebnega partnerstva s strani gradbenega podjetja Nizke gradnje Andrejc. Podjetje je ponudilo, da bi v Mestni občini Slovenj Gradec na podlagi javno zasebnega partnerstva asfaltirali vse občinske ceste. Kolikor mu je znano do dogovora ni prišlo, zato je v zvezi s tem želel pojasnilo. 

Odgovor:

Predstavniki podjetja Gradbeništvo Andrejc že pred leti na Mestni občini Slovenj Gradec predstavili podoben projekt, ki poteka v Mestni občini Velenje, zadnje leto pa tudi v Občini Šoštanj, to je podelitev koncesije za gradnje in vzdrževanje lokalnih cest. Na Mestni občini Velenje so podelili koncesijo že leta 2009 in od takrat naprej njihove lokalne ceste gradi in vzdržuje koncesionar, ki je bil izbran na javnem razpisu. Letos je tudi Občina Šoštanj podelila podobno koncesijo. To sta edini dve občini, ki tovrstno koncesijo izvajata.  Mestna občina Slovenj Gradec gradi ceste s sredstvi tekočih proračunov, v zadnjem letu investicije vodi Komunale. Komunala tudi izvede večino vzdrževalnih del in sicer po konkurenčnih tržnih cenah, ki se preverjajo. Prvo vprašanje je ali je takšna koncesija v skladu z zakonodajo. Drugo vprašanje pa je ali bi naredili več kot naredimo zdaj s proračunom. Tretje vprašanje pa je tudi, kam bi šli delavci, ki so zaposleni na Komunali ali na manjših gradbenih firmah v Slovenj Gradcu. Večji gradbenik bi namreč to opravil sam s svojimi kapacitetami, tu pa je zaposlenih okrog 40 ljudi, ki so vezani na vzdrževanje javnih cest. Seveda moramo na vse skupaj gledati iz občinskega interesa in  interesa občanov, da v najkrajšem času dobijo najbolj kvalitetne ceste in da so te ceste najbolj kvalitetno vzdrževane. Ne glede na vse drugo, to bi moral biti to prvi kriterij. Če bi tak način bil možen, bi ga tudi sam podprl. Obstajajo pa dileme, da taka koncesija ni možna, čeprav v Velenju in pa v Šoštanju to poteka. Vloga zainteresiranosti zasebnika ni bila podana in v kolikor bi bila, bi jo dali v obravnavo na občinski svet. Pred kratkim  so bili na mestni občini predstavniki podjetja VOC, ki ponujajo podoben model. Tovrstno koncesijsko razmerje gre v zadolžitev občine. Za tiste občine, ki to počnejo, pač velja, da dokler ne bodo dobile računskega sodišča in ne bo ugotovilo, da je to zadolžitev, ki je v svojih poslovnih knjigah nimajo zavedene kot zadolžitev, za katero niso šli na ministrstvo za finance, dobijo soglasje k zadolžitvi, bo zadeva takšna kot je. Leto 2021 je tisto, v katerem bodo vse države v Evropski uniji morale svoje proračune, se pravi iz sistema plačne realizacije, preiti na sistem fakturirane realizacije, kar pomeni, da bodo v tistem trenutku začel veljati tudi mednarodni računovodski standard IPSAS 32, ki določa definitivno kdaj se predmet koncesije vodi kot sredstvo v poslovnih knjigah zasebnika in kdaj  se mora voditi v poslovnih knjigah javnega partnerja in takrat bo pravzaprav nalito tudi čisto vino v smislu predpisov, da gre v tem primeru za zadolžitev. Vloga o zainteresiranosti ni bila podana ne enega ne drugega omenjenega zasebnika. Preverjali smo tudi varianto, da bi tudi Komunala lahko z neko zadolžitvijo šla v tak sistem, pa ne bi bilo nobenih  problemov bilo kar se tiče zaposlitev. Vendar gre tudi v tem primeru gre za zadolžitev občine, ker mi smo večinski ustanovitelj komunalnega podjetja, komunalno podjetje se lahko zadolžuje za investicije, katerih storitev potem prodajo na trgu. Vzdrževanje in gradnja cest pa seveda ni storitev, ki bi se prodajala na trgu, ampak je tu plačnik vedno in izključno samo občinski proračun.. Zadeva ni izvedljiva zato, ker gre v zadolžitev občin in daleč presega dovoljeno maso zadolževanja občine. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal ali Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z Vlado Mira Cerarja in kakšni so dogovori o sodelovanju med Vlado in Mestno občino Slovenj Gradec glede finančnih sredstev za investicije v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seveda v kontaktih s predstavniki Vlade RS, pri čemer pa je nujno vedeti dejstvo, da Mestna občina Slovenj Gradec  (kot tudi druge občine v RS) nima enakega statusa kot ga ima Mestna občina Ljubljana. Vlada RS namreč v skladu s 5. členom Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, sklene Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana za obdobje 2016 – 2018. Posamezna ministrstva pa vodijo vse potrebne aktivnosti za realizacijo Dogovora o izvajanju programov in nalog po Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in ministrstvu pristojnemu za javno upravo redno poročajo o izvajanju programa in nalog. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag.  je glede na to, da v večini občin župani v času praznovanj občinskih praznikov namenijo pozornost tudi upokojencem, predlagal, da to storijo tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Ta svoj predlog pa navezuje na že enkrat izrečen predlog, da bi povabili na pogovor predstavnike upokojenske organizacije, pa se žal to ni zgodilo. Vendar so se aktivnosti nadaljevale in so se predstavniki upokojenskih društev že sestali z ravnatelji in vodstvi srednjih šol v mestni občini in so že pripravili okvirni program vključevanja in praznovanja, zlasti letos, ko je tudi 25-obletnica Republike Slovenije. Seveda pričakujejo pomoč tudi s strani Mestne občine Slovenj Gradec. Predlagajo, da en dan v času praznovanja občinskega praznika med 13. in 19.9.2016 namenijo druženju upokojencev in mladih. Okvirni program druženja je v kratkem predstavil.

Odgovor:

 

V času občinskega praznika bodo potekali razni dogodki in v ta namen smo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno, da nam podajo njihove predloge oziroma predstavijo program, ki bi ga želeli izvesti v tem terminu. Sestanek je dogovorjen v petek, 8.7.2016.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so na večini cest, ki potekajo po gozdovih, veje nad cesto ali ob cesti in to se je letos po zadnjem snegu še poslabšalo. Pred leti so le te počistili, zdaj tega ne izvajajo več. Zato je predlagal, da te veje strojno porežejo in bo tudi manj problemov v zimskem času. 

Odgovor:

 

Kot vsako leto se v jesenskem času oz. do zapada prvega snega ročno in strojno čistijo brežine in veje, ki so moteče za odvijanje prometa. Res pa je, da vseh lokacij glede na dolžino cest ni možno urediti v eni sezoni in se uredi tisto, kar je najnujnejše. 

Vprašanje:

 

Franc Pečovnik je vprašal kaj vse je načrtovano pri sanaciji vodotoka pri Rženu v Pamečah. Ko je več dežja, to je skoraj vsak mesec, morajo čistiti ta del vodotoka. Ko je most bil dokončan, je opozoril, da je zgrajen približno 30 cm prenizko in je zaradi tega pretočnost manjša. Dejansko bo to problem ves čas, če ne bodo uredili drugače.

Odgovor:

Lansko leto se je ob ureditvi struge gor vodno napravil prodni zadrževalnik (cca 100m3), ki se redno čisti. Kljub temu se še vseeno nabirajo naplavine pod mostom pri Rženu, ki se je očistil konec meseca junija 2016. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo, zaradi nezadostne pretočnosti, ob neurjih do razlitja vode iz struge pred mostom. Da bi nekoliko omilili odlaganje naplavin pri mostu Ržen, bi morali višje gor vodno na primerni lokaciji zgraditi še en večji zadrževalnik v katerega bi se usedlo večino naplavin. Čiščenje le tega bi bilo preprostejše in s tem cenejše.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da že tretjič na seji ponavlja vprašanje v povezavi s socialnim podjetjem Slokva. Slovka je socialno podjetje, ki je preko javnih del zaposlilo tri delavce za pomoč pri sanaciji žledoloma v letu 2014. Nima težav ali pa pomislekov o upravičenosti tega dejanja, niti ne o zaposlovanju preko javnih del, nima pripomb glede na sodelovanje Mestne občine Slovenj Gradec. Ampak že prvo vprašanje je bilo zastavljeno kdo so bili upravičenci, po kakih kriterijih so jih izbirali in pa kakšen je bil obseg opravljenih del. Ne zanimajo ga konkretno imena lastnikov kmetij, pač pa koliko kmetij je pomoč prejelo in koliko ur je bilo opravljenih. Govori pa zato, ker je področje Sel in Vrh bilo eno najbolj prizadetih v žledolomu in lastniki gozdov na tem območju bi seveda želeli to pomoč, bi je bili potrebni in bi je bili izredno hvaležni. Ampak nihče ničesar ni slišal o tej možnosti, kje, da bi tako pomoč dobil. Prosil je, če lahko dobi konkreten odgovor. V SGlasniku je bilo poročilo in pa seveda pohvalno zapisano s strani Slokve koliko so pomagali, kaj so delali, ampak bolj na grobo.   

Odgovor:


Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  na izbor programov javnih del. V nadaljevanju vam posredujemo njihov pisni odgovor: Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na naslednjih območjih: Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Ta območja smo v razpisu navedli in upravičenci so bile kmetije s teh območij (natančneje je to razvidno iz priložene tabele).  Dela so opravljali trije javni delavci, ki so bili zaposleni za polni delovni čas, torej 8 ur dnevno. Obvestili smo precej kmetij z navedenih območij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes. Prav tako je bila informacijo o izboru in nudenju pomoči  javno objavljena na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Sprva smo imeli precej težav najti zainteresirane kmetije, saj so javni delavci lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov nismo bili zanimivi, ker so le ti morali biti večino časa prisotni.

 

Odprava posledic žleda je potekala na devetih kmetijah:

Zap. št.

Lokacija opravljenega dela

Opis dela

Ocena obsega opravljenega dela:

1.

KMETIJA ...

Ravne pri Šoštanju

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup), čiščenje in odstranjevanje poškodovanega sadnega drevja, pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti, prekopavanje jarkov,…

55 %

2.

KMETIJA …

Podgorje

Izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje vejevja na traktorski plato).

80 %

3.

KMETIJA …

Završe

Čiščenje pašnikov ob robu gozda, priprava tal za pogozdovanje in sajenje mladih dreves, izvajanje gozdnega reda (čiščenje gozdnih poti po podiranju polomljenih dreves, zlaganje vejevja in polomljenih polen na kupe, nakladanje vejevja na traktorski plato)

50 %

4.

KMETIJA …

Razbor

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato).

30 %

5.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato), čiščenje travnika ob robu gozda.

90%

6.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (odstranitev podrasti okoli posajenih macesnov, spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti).

90%

7.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na kupe, čiščenje gozdih poti) sanacija plazovitih travnatih površin (grabljenje kamenja na kupe in nalaganje na prikolico).

90%

8.

KMETIJA …

Podgorje

Pomoč pri izvajanju gozdnega reda (spravilo vejevja in polomljenih polen, nakladanje polen in vejevja na traktorski plato)

80%

9.

KMETIJA …

Plešivec

Pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju gozdnih cest, vlek in poti (odstranjevanje polomljenega vejevja in polen, prekopavanje jarkov,…), pomoč pri izvajanju gozdnega reda in gozdne higiene (ročno spravilo vejevja, zlaganje vejevja na kup).

80 %

 

Vprašanje:

Ivan Gams je podal vprašanje na iniciativo občana in se nanaša na mirujoči promet v SG-ju oz. plačevanje parkirnine. Glede na to, da na parkirnem listku piše na katerem parkomatu je bil kupljen in glede na to, da je najkrajši možen čas parkiranja dve(2) uri, občana zanima ali je možno z istim parkirnim listkom v času veljavnosti le-tega parkirati na drugem plačljivem parkirišču? 

Odgovor:

Območja časovno omejenega parkiranja in plačila parkirnine so določena v Sklepu o določitvi območij uvedbe časovno omejenega parkiranja – modre cone in plačila občinske takse za parkiranje na javnih in urejenih parkiriščih v Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 6/2016), kjer so parkirišča razdeljena v 4. cone. Parkirišča, kjer se plačuje parkirnino preko parkirnega avtomata ali mobilnega plačevanja parkirnine, spadajo v II. cono (parkirišča Upravna enota, za bivšim hotelom Pohorje, Vorančev trg, Gosposvetska cesta, Iršičeva ulica, Meškova ulica, Kulturni dom in Rotenturn). Za to cono je določen enoten cenik parkirnine, kot tudi enotna cena letnega parkirnega abonmaja, kar posledično pomeni, da lahko uporabnik z veljavnim parkirnim listkom parkira na vseh parkiriščih, ki so v tej coni, ne glede na to na katerem parkirnem avtomatu je kupil parkirni listek.

Vprašanje:

Ivan Gams je iznesel problem ogorčene občanke na invalidskem vozičku, ki pred Zdravstvenim domom zaradi nepravilno parkiranega drugega avta ni mogla do parkomata… In jo je na avtu pričakalo »obvestilo redarstva«. Glede na to, da parkomati in njihova postavitev ni prilagojena gibalno prizadetim in tistim na vozičkih, je predlagal, da se takim invalidom (lahko tudi vsem) dodeli brezplačna(?) letna vinjeta za parkiranje na za njih označenih parkiriščih.

Odgovor:

Primer, ki ga navajate, da je invalidka na vozičku dobila globo zaradi tega, ker ni mogla plačati parkirnine, ker je bil parkirni avtomat zaparkiran, ne poznamo. V kolikor bi se gospa obrnila na nas in nas takoj seznanila s težavo bi zadevo vsekakor pozitivno rešili v njeno korist. Prav tako se zavedamo, da so nekateri parkirni avtomati za invalide na vozičkih težje dosegljivi, še posebej tisti, ki so postavljeni za robnikom in s tem še višji. Gre za tehnično težavo dostopnosti za invalide na vozičkih, ki jo mora rešiti upravljalec parkirišča. Zadevo rešujemo na način t.i. mobilnega plačevanja parkirnine preko aplikacije na mobilnem telefonu ali preko storitve SMS. Poskusno smo ta sistem uvedli v mesecu maju in sicer na parkirišču na Gosposvetski, Meškovi, Upravni enoti, za bivšim hotelom Pohorje in parkirišče Rotenturn. Glede na to, da sistem brezhibno deluje in ga uporablja vedno več uporabnikov, bomo s tem sistemom v roku enega meseca opremili še parkirišče na Iršičevi ulici in za Kulturnim domom. 

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je druga pobuda v bistvu zahteva za sprejem Pravilnika o sofinanciranju malih čistilnih naprav (MČN) v MO Slovenj Gradec. Povoda, da daje to pobudo sta dva, vzrokov je pa več… 

1. povod: nanj se je obrnila nezadovoljna občanka, ki se počuti izigrano, saj je na osnovi obljub s strani občine in na osnovi članka (izročila je kopije le-tega) v SG Glasniku, ki ga je dne 15.4.2015 napisal g. David Valič, takrat vodja oddelka za gospodarstvo, že v letu 2015, ob priliki adaptacije hiše vgradila MČN, računajoč na subvencijo Občine. Da boste lažje razumeli njeno (pa ne samo njeno) nezadovoljstvo si preberite omenjen članek z naslovom »Odvajanje odpadnih voda«, »Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav«.

Če povzame… Pravilnik o sofinanciranju MČN je v MO Slovenj Gradec že obstajal, sprejet je bil 25.7.2014, še pred nastopom našega mandata. V času tega mandata so 22.12.2014 sprejeli spremembo tega istega Pravilnika. Sprememba se je nanašala na sofinanciranje MČN, ki so bile vgrajene vse od 1.1.2012 naprej.

2. povod: nezadovoljstvo Sveta VS Legen z odgovorom Komunale na pobudo, ki jo je kolega Jože Krevh podal na 14. seji  v njihovem imenu. Ta pobuda je bila zelo konkretna glede višine sofinanciranja MČN, odgovor pa zelo pavšalen in v bistvu povzema »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode« (Ur. List RS 98/15), ki obvezo za vgradnjo MČN od 31.12.2017 prestavlja  na 31.12.2021. Na koncu odgovora pa je še nekaj EPP-ja za trženje MČN s strani Komunale. 

 Nekaj vzrokov za pobudo:

- 14.10.2015 naš Občinski svet sprejme sklep o prenehanju Pravilnika o sofinanciranju MČN. Sam je bil proti, novega pa še do danes ni! Namesto, da bi bili ambiciozni in čimprej prevzeli odgovornost za svoje okolje, kot da je vsem odleglo, da se obvezna vgradnja prestavlja za štiri leta. Življenje pa ne čaka, ljudje gradijo, obnavljajo… 

-  Vsak teden v dnevnem časopisju med različnimi razpisi za subvencije zasledi tudi razpise za sofinanciranje MČN s strani različnih občin na osnovi njihovih pravilnikov. Občina Dravograd je objavila Javni razpis dne 4.4.2016 (sic!). Brez pretiranega truda in napora se da ugotoviti, da večina slovenskih občin sofinancira vgradnjo MČN oz. ima ustrezne pravilnike.

- V proračunu za leto 2016 je predvidenih 30.000,00 € (str. 121 Odloka o proračunu), z obrazložitvijo na str. 149, da se bo na podlagi spremenjene pravne podlage v letu 2016 izvedel razpis za sofinanciranje MČN za območja, kjer ni možna priključitev na kanalizacijo. 

- Večina prebivalcev na podeželju še vedno uporablja pretočne greznice, ki močno onesnažujejo in obremenjujejo okolje. Sam ima terensko službo in opaža, da se stanje naših vodotokov slabša. Še posebej ob nizkem vodostaju so vedno bolj podobni odprtim kanalizacijskim jaškom, zaudarjajo, sama struga pa je vedno bolj sluzasta in sivo-zelena…  

- Nobena politika, občinska še posebej, si najbrž ne želi, da bi se kdorkoli počutil drugorazrednega. Tudi zaradi odplak ne.

- Nenazadnje ste (smo) v predvolilnem času vsi obljubljali, da se bodo zavzemali za skladen razvoj mesta in podeželje.

Odgovor:

Zakon o prostorskem načrtovanju, Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07; v nadaljevanju: Uredba) in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) določajo obveznosti in pravice občin pri zaračunavanju komunalnega prispevka. Gradnja komunalne opreme se sicer lahko financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračun države in iz drugih virov (drugi odstavek 77. člena ZPNačrt), vendar tako 79. in 84. člen ZPNačrt jasno določata obveznosti občin, da zaračunavajo komunalni prispevek, kot zbiranje namenskega dela sredstev za financiranje dela stroškov gradnje komunalne opreme. Komunalni prispevek mora biti opredeljen kot namenski prejemek proračuna (2. člen Uredbe in 84. člen ZPNačrt). Ta se plačuje bodisi za potrebe gradnje posameznih objektov ali pa ga občina zaračuna po uradni dolžnosti, če pride do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). V primeru, da posamezna območja ne sodijo v aglomeracijo, kar pomeni, da na njih občina ne zagotavlja posamezne storitve oziroma ni zavezana zgraditi posamezno komunalno opremo kot je npr. kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ni pravne podlage, da lokalne skupnosti sofinancirajo gradnjo MČP. Navedeno stališče občinske uprave ima tudi podlago v mnenju Računskega sodišča Republike Slovenije, kjer je bilo konkretno vprašanje izrecno izpostavljeno na sestanku na Računskem sodišču. 

Vprašanje:

Ivan Gams je še dejal, da ga je občan opozoril, da so po njegovi parceli količili bodočo traso kanalizacije in povedal, da je podal služnostno pravico za kanalizacijo, nikakor pa ne za vodovod. Zato je v zvezi s tem predlagal, da v služnostno pravico vpišejo čim več vodov, ker bodo posamezniki zahtevali za vsak tak komunalni del svojo služnostno pravico. S tem lahko mogoče nekaj privarčujejo. 

Odgovor:

Služnostne pogodbe za kanalizacijo so se pridobivale v letu 2013 in sicer za projekt EU, ki pa ni bil uspešen. Pri projektiranju kanalizacije v letošnjem letu, bomo vse že pridobljene služnosti uporabili. Kjer bomo pridobivali nove služnosti za zemljišča, ki jih še nimajo, bomo upoštevali tudi predviden vodovod, z namenom racionalizacije, kot že ugotavlja občan.

Objavljeno:2016-07-08T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2016-05-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na prejšnji seji postavil vprašanje v zvezi  z delovanjem podjetja Slokva. Podjetje je zaposlilo tri delavce preko javnih del za pomoč pri delu na kmetijah. Prejeli so odgovor, ki pa je zelo splošen. Eksplicitno je vprašal kdo so bili kmetje, ki dobili to pomoč, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči in koliko delovnih ur so ti trije delavci preko javnih del opravili na področju sanacije žledoloma. V odgovoru piše, da so delovali na območju Podgorja, Razborja, Graške gore, Plešivca in pa dela Raven. Menil je, da katastrska občina Plešivec in del katastrske občine Ravne nista v Mestni občini Slovenj Gradec. Vprašal je kako je s tem, predvsem pa bi želel in tudi lastniki gozdov, ki bi potrebovali to pomoč, natančen odgovor kdo je bil upravičen do pomoči, kje so delali, koliko so delali in nenazadnje tudi kaj so naredili.  

Odgovor:

Slokva so.p. je socialno podjetje, katerega dejavnost je podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec s sofinanciranjem javnih del z na področju Pomoč v primeru elementarnih nesreč. 

Kot že rečeno, je javno delo kot naročnik storitve z javnim interesom podprla tudi Mestna občina Slovenj Gradec, potekalo pa je v letih 2014 in 2015.

Ob koncu leta 2014 je bila s strani Zavod RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove izvedena kontrola na kraju samem, v kateri smo sodelovali predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, predstavnik Zavoda za gozdove in predstavnik Mestne občine Slovenj Gradec (zaradi službenih obveznosti župana sem se kontrole udeležila Mateja Tajnšek).

Na kontroli je bilo ugotovljeno, da ima Slokva so. p. v program dejansko vključene 3 osebe, pri čemer

- izpolnjuje vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, 

-  da se program izvaja v skladu z dobro prakso, 

-  da je za izvajanje zagotovljena ustrezna oprema, prostorski in delovni pogoji.

Ko govorimo izvajanju programa javnih del, se moramo jasno zavedati, da gre tukaj za pomoč, pri čemer zaposleni v okviru programa niso smeli opravljati del s strojno mehanizacijo. Iz samega razgovora na liscu mesta je bilo moč zaznati tudi dejstvo, da je izvajalec med napotenimi brezposelnimi osebami zelo težko izbral primerne kandidate, ki bi bili motivirani za izvajanje tovrstnega dela.

Tukaj se moramo zavedati dejstva, da gre za program aktivne politike zaposlovanja, v katerega se vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, katerih upad delovnih sposobnosti je večji kot pri delovno aktivnih ljudeh. Iz tega razloga vključitev v javna dela pomeni njihovo delovno in socialno rehabilitacijo, zaradi katere se lahko v program vključijo le kot pomoč v okviru neke dejavnosti (v konkretnem primeru pri odpravi posledic žledoloma).

Kriterij za določitev, kdo lahko izvaja oziroma se vključi v javno delo, je torej postavil Zavod RS za zaposlovanje: to so dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene v njihovi evidenci brezposelnih oseb in ki so motivirane za opravljanje tovrstnega dela. 

Zaposleni delavci so v okviru javnih del opravili delovno obveznost v obsegu 40 ur tedensko in sicer na katastrskem območju, kot je bilo že navedeno (Podgorje, Razbor, Graška Gora, del Raven).

Katastrsko območje je bilo Slokvi so. p. dodeljeno že ob prijavi na razpis s strani Zavoda RS za zaposlovanje (za nas je pristojna OE Velenje, ki dejansko poriva celotno omenjeno področje) in pa Zavoda za gozdove, ki je v projektu sodeloval. 

Podatke o temu, kdo so poimenski kmetje, za katere so izvajalci javnih del opravljali dela, kot naročnik programa žal nimamo. V tem primeru lahko le potrdimo javni interes in omogočimo brezposelnim ljudem, da se vključijo v program javnih del. Lahko pa sama potrdim, da sta bila na kontroli sama prisotna dva vključena kmeta iz Podgorja, ki sta bila vključena v program in sta program pohvalila kot zelo dober: po njihovi navedbi so javni delavci pomagali pri delih, ki so jih lahko opravili brez strojne mehanizacije, kar je bilo v določenih primerih malo težavno, vendar pa  so bili po besedah kmetov pridni in so jim pri čiščenju gozdov precej pomagali.

Izvajanje programa v okviru Slokve so.p. sta kot uspešnega prepoznala tudi predstavnika Zavoda RS za zaposlovanje in Zavoda za gozdove, k čemur bi se lahko po vsem navedenem pridružila tudi sama.

Več informacij o temu, kdo so bili javni delavci, kje so delali in kaj natančno so naredili, pa boste zaradi varstva osebnih podatkov lahko pridobili samo pri izvajalcu storitve, Slokvi so.p., ki s podrobnejšimi v skladu z zakonom tudi operira.  

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal kakšne so možnosti izgradnje pločnika od trafo postaje do začetka obvoznice Slovenj Gradca proti Šmartnem. Pločnik namreč obstaja od mesta do trafo postaje, manjka ga še cca 50 do 100 metrov do začetka obvoznice. Zaradi nevarnosti prečkanja ceste je vprašal, če je možno urediti ali nekako označiti prehod čez cesto, da bi prišli do kolesarske steze.

Odgovor:

Vsaka izvedba investicije v komunalno ali cestno infrastrukturo je predmet proračuna. Predlagana investicija ni v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2016, zato izvedba v letu 2016 ni možna. 

V preteklosti je bila sprejeta odločitev, da namensko nismo izgradili pločnika in kolesarske steze do križišča z državno cesto G1/4 in R1/227 na Celjski cesti, ker bi morali v tem primeru izvajati dokaj zahtevne infrastrukturne spremembe na navedenem križišču, ki bi omogočili varno prečkanje kolesarjev in pešcev. Na podlagi izkušenj bi upravljalec navedene državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo, po vsej verjetnosti pogojeval izgradnjo prehoda za pešce in kolesarje s postavitvijo semaforizacije (podobno kot v križišču pri Merkurju). Strošek rekonstrukcije navedenega trikrakega križišča bi morala kriti Mestna občina Slovenj Gradec. Vsekakor je za kolesarje in pešce bistveno bolj varno vključevanje na kolesarsko stezo pri Merkatorju, vendar tudi v tem delu nimamo v celoti izvedene infrastrukture za kolesarje, predvsem iz naselja S8 do Merkatorja po Ronkovi. 

Vprašanje:

 

Jože Krevh je opomnil, da so od avtobusne postaje Lipa proti Zdovčevi vasi v Šmartnem nameščeni betonski jaški, kateri so pripravljeni za stebre za razsvetljavo. V jaških so že nameščeni kabli, tako, da bi bilo potrebno samo postaviti stebre in jih priključiti.

Odgovor:

Pri rekonstrukciji predmetne ceste je bila predvidena tudi javna razsvetljava,  ki pa ni bila realizirana. Če bo vaška skupnost umestila investicijo v svoj program in bo uvrščena v proračun mestne občine bo možno zagotoviti realizacijo projekta. Strokovne službe bodo pripravile popis del in oceno investicije.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej se je dotaknil pokritosti z GSM signalom na terenu. Ti problemi so na področju Podgorja, Šmiklavža, Suhega dola, Graške gore in pa na južnih predelih Spodnjega Razborja in Podgorja, ki mejijo z Občino Šoštanj in Velenje. Predlagal je, da poskušajo strokovne službe navezati stik s strokovnimi službami Telekoma in to z tehničnim osebjem, da pridejo na teren. Če bi na območju Graške gore postavili bazno postajo, ne bi rešili samo ta del, ampak tudi probleme v sosednjih občinah. Zbranih je bilo že veliko podpisov občanov na to temo in poslanih, še takrat na Mobitel, ampak očitno to nekdo vrže vstran oziroma ne jemljejo tega resno.

Odgovor:


Občinska uprava bo pozvala operaterja Telekom na terenski ogled skupaj z vaško skupnostjo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vodotok Velunja in dejal, da ga je po levi strani 12 kilometrov v Mestni občini Slovenj Gradec. Upravljalci so Nivo Celje, ki redko pridejo na teren. Vendar se pojavljajo problemi in zadnjih dvajset let so bore malo naredili. Predlagal je, da strokovne službe z njimi stopijo v kontakt in jih pozovejo da pridejo na teren vsaj enkrat na leto.  

Odgovor:

 

Koncesionar za vzdrževanje hudournika Velunja »Nivo Celje« s svojo pregledniško službo redno pregleduje stanje na terenu in izvaja nujna vzdrževalna dela. Podrobnejši program investicijskega vzdrževanja bomo zahtevali od odgovornih na Direkciji za vode v Celju in predlagali ogled na terenu samem v mesecu maju.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga stanovalci sosednje stavbe, to je Doma starostnikov, sprašujejo kako daleč je s projektom ureditve razsvetljave. Ogledi s strani občinske uprave so že bili opravljeni, zdaj pa vse skupaj stoji. Želeli bi odgovor.

Odgovor:


Verjetno je mišljen tako imenovani dom starostnikov na Šolski ulici 10. Ta objekt je v lasti stanovanjskega sklada RS in MO Slovenj Gradec ni pristojna, da urejuje razsvetljavo na prostoru, kjer ni lastnik. Lastnik objekta in prostora mora v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju urediti primerno razsvetljavo.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in dejal, da Socialni demokrati želijo, da se ta odlok popravi. Ne želijo dodatno obremenjevati javnosti, ker so se že prej dogovorili, da ne bodo povišali te dajatve, zdaj pa vidijo, da se je povišala in menijo, da je potrebno tehnične objekte pač nekako spraviti pod neke faktorje, ali pa jih črtati iz šifranta, tako, da obremenitev ne bo večja. To so zahtevali že zadnjič in vztrajajo pri tem, da ta odlok popravijo. Kot drugo bi pa želel imeti pisni odgovor kako je z nezazidanimi stavbnimi zemljišči. Vedo, da ta zemljišča velikokrat, če so obremenjena s to dajatvijo, predstavljajo za kmeta kar veliko obremenitev. Proizvodnja je največkrat nerentabilna in pogosto tudi ogroža obstoj kmetijskih gozdarstev. Leta 2004 je bila sprejeta sprememba Zakona o graditvi objektov, ki je med drugim dopolnila 218. člen prejšnjega Zakona o graditvi objektov  z členom 280 a, b, c, c. in ker so si občine različno razlagale te člene, je Ustavno sodišče leta 2006 odločilo, da bi vse to lahko bilo tudi protiustavno. V svoji interpretaciji je zapisalo, da Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je četrti odstavek 218. b člena Zakona o graditvi objektov natančno določa kaj se šteje, da so zemljiške parcele komunalno urejene, saj naj bi se nadomestilo odmerjalo le od komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in ocenjuje, da te dajatve ni dopustno odmerjati že, ko so zemljišča s prostorsko izvedbeni akti načrtovana za gradnjo, saj naj bi bilo potrebno  ta zemljišča tudi komunalno urediti. Zato ga zanima, če mestna občina upošteva v teh upravnih postopkih, če ugotavlja ali so ta zemljišča res komunalno urejena ali niso. Ustavno sodišče je takrat tudi zapisalo, da je treba upoštevati tudi pojem komunalne opremljenosti obravnavanih zemljišč in odločba navaja 153. člen Zakona o urejanju prostora, po katerem se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe. Tudi po ustaljeni ustavno sodni presoji so razlog za plačevanje nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. Zato ga zanima, če občinski organ pri tej dajatvi v postopku ugotavlja, a je konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse te kriterije iz meril Zakona o graditvi objektov in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero te dajatve. Prosil je za pisni odgovor.

Odgovor:

V zvezi s vprašanje obremenitve »tehničnih objektov« z NUSZ je občina iz šifranta dejanske rabe CC_SI izvzela naslednje stavbe in gradbene inženirske objekte: 1271201 farma, 1271202 hlev, 1271203 čebelnjak, 1271301 prostor za spravilo pridelka, 1271401 drug kmetijski del stavbe, 1272101 cerkev, molilnica, 1272102 versko znamenje, 1272103 prostor za pastoralno dejavnost, 1272201 pokopališki del stavbe, 1273001 kulturni spomenik, 1274008 vodno zajetje. V zvezi s vprašanjem obremenitve nezazidanih stavbnih zemljišč z NUSZ je podana pravna podlaga v dveh zakonih in sicer v Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) in Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1). V prvi vrsti ZSZ/84  v  1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Navedena pravna podlaga je nadalje konkretizirana z določbo  3. odstavka 218. člena ZGO-1, ki določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb ( ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave) in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov ( ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave). Nadalje ZGO-1 v 2 alineji prvega odstavka 218. b člena določa dodatna pogoja in sicer da je za nezazidana stavbna zemljišča zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Pri tem pa je posebej pomembna določba četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1, ki  uzakonja domnevo in sicer, da se šteje da je  zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če pa je za območje, na katerem ležijo nezazidana stavbna zemljišča sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. V to ureditev je sicer poseglo Ustavno sodišče z odločbo U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006 v kateri določa, da ni dovoljeno razlikovanje na podlagi prostorskih aktov in sicer na način: »Četrti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ur. p. b.), kolikor se nanaša na zemljiške parcele z območij, za katere je sprejet državni ali občinski lokacijski načrt, ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se tudi zanje plačuje nadomestilo le, če imajo dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav«.« S tem je Ustavno sodišče določilo, da tudi v primeru sprejetega občinskega lokacijskega načrta veljajo enaki pogoji v zvezi z vprašanjem komunalne opremljenosti, kot veljajo v primeru občinskega prostorskega reda, kar pomeni da pravno veljavna sledeča dikcija: Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka 218b člena ZGO-1 zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Potrebno pa je opozoriti tudi na odločbi Upravnega sodišča v zvezi s konkretnim pravnim vprašanjem in sicer sodba II U 522/2012 v kateri je opredeljeno, da se na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04-46 z dne 26.10.2006, šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstajajo zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. V takem primeru je torej izpolnjen pogoj, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Pri tem je sodišče odločilo, da enako merilo velja tudi za dostop do javnega cestnega omrežja, pri čemer navaja da dejstvo, da  parcela ne leži neposredno ob glavni cesti še ne pomeni, da ne obstaja možnost dostopa do javne ceste. Sodba upravnega sodišča II U 65/2012 prav tako opredeljuje kriterij možnosti priključitve in sicer navaja, da se  po določbi četrtega odstavka 218. b člena ZGO-1, šteje da je zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje in ni potrebno, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki.  

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da iz Legna prihaja informacija, da naj bi se skupaj z novim vrtcem postavil tudi nov lesen kontejner za namen uporabe športnega igrišča, katerega cena pa naj bi se gibala med 40 in 50 tisoč evri. Po drugi strani naj bi bila dotrajana in potrebna obnove tudi podlaga samega igrišča, vendar obnova le te ni predvidena. Menil je, da je cena kontejnerja v tem primeru absolutno previsoka, zato bi rad ustrezno pojasnilo iz kakšnih razlogov se izvaja ta pretirana naložba. Takšne namenske ute je po njegovem mnenju mogoče korektno postaviti vsaj za 50 % ceneje, pri čemer pa bi se ostanek sredstev lahko porabil tudi za prepotrebno obnovo igralne površine. 

Odgovor:

Ker gre za območje četrtne skupnosti in športno rekreacijsko območje znotraj strnjenega naselja, postavitev preproste lesene »ute« ni prišla v poštev, prav tako ne postavitev tipskega »kontejnerja« Tako smo arhitekturo za projekt večnamenskega objekta za ČS Legen izdelali na MOSG sami, za izgradnjo le tega pa izvedli dva javna razpisa, ravno na podlagi nižanja stroškov izvedbe. Ker so bili predstavniki ČS Legna mnenja, da so že predolgo čakali na izvedbo njihovega ključnega projekta, je MOSG pristopila k izvedbi. Tudi na strošek je potrebno gledati celovito glede na popis del in vgrajenih materialov in tudi v tem pogledu končni strošek ni bistveno odstopal od predhodne projektantske ocene stroškov.   

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da je v Mislinjski Dobravi, konkretno na Metulovem bregu, eden od občanov začel urejati otroško igrišče. Obljubljeno je bilo, da bo mestna občina pomagala postaviti kakšno igralo ali pa zaščitno mrežo, pa so zdaj prišli z informacijo, da je mestna občina od tega odstopila. Menil je, da bi bilo zelo prav, če bi občina pri tem pomagala, če so že krajani sami priskočili k temu.  

Odgovor:

Mestna občina bo pogodbeno uredila zadevo z lastnikom zemljišča in bo tudi postavila igrala v skladu z možnostmi proračuna.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je letos 25 let samostojne države in bilo bi prav, da to na primeren način obeležijo. Na Koroškem so imeli tri smrtne žrtve. Na Homcu sta izgubila življenje Bojan Štumberger in Željko Ernoič, v Dravogradu pa Vincenc Repnik. Predlagal je, da ustanovijo komisijo ali odbor, ki bi v spomin in pa v čast teh padlih junakov, imenovali kakšno ulico v Slovenj Gradcu.  Dejal je, da na naslednji seji pričakuje v zvezi s tem obravnavo. 

Odgovor:

Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec je v letu 2000 sprejel Poslovnik o delu komisije za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec, v katerem je določil organizacijo in način dela komisije ter postopke in kriterije za poimenovanje ulic, trgov in naselij. Objavljen je v Uradnem listu št. 59/2000. V skladu s poslovnikom lahko pobude za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij dajejo fizične ali pravne osebe. Pobuda mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: - podatke o pobudniku (ime, priimek in točen naslov) - podatke o vrsti postopka (poimenovanje, preimenovanje) - podatke o ulici, trgu, naselju, ki jo zadeva predlog za poimenovanje (njena zemljepisna določitev oziroma območje), v primeru, da gre za preimenovanje mora pobuda vsebovati tudi podatke o prejšnjih imenih in primerjalno utemeljitev razlogov za preimenovanje, - izjave prič ter soglasje najožjih sorodnikov v primeru poimenovanja oziroma preimenovanja po osebi, - datum, kraj in podpis pobudnika. Komisijo  za poimenovanje ulic, trgov in naselij imenuje Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec kot svoje delovno telo in je pristojna za obravnavo pobud in predlogov, vodenje in izvajanje postopkov in pripravo predlogov odlokov za poimenovanje in preimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec. Ker že nekaj časa nismo prejeli pobud za poimenovanje ulic, trgov ali naselij, komisija trenutno ni imenovana. V kolikor bo predložena pobuda v pisni obliki z vsemi zahtevanimi podatki, bo Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenoval komisijo, ki bo obravnavala prispelo pobudo. Ob dejstvu, da mora biti pobuda podana v pisni obliki, nato mora Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec imenovati komisijo,  strokovna služba mestne občine pa mora pobudo posredovati tudi Območni geodetski upravi Slovenj Gradec, da jo dopolni s kartografskim prikazom in poda zagotovilo, da v občini ni naselja z enakim oziroma, da v naselju še ni ulice s predlaganim imenom, pobude svetnika Bojana Navodnika zagotovo ni možno uresničiti do 25. junija 2016, kot je predlagal.  

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je samooskrba pojem, ki je zelo popularen. Gre za to, da je že v lanskem letu opozoril na ceno najema vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec. Cene najema vrtičkov z lopami so bistveno nižje kot cene vrtička za predelavo hrane. Če je to samooskrba ali pa prispevek k samooskrbi, da pravzaprav cenovno podpirajo postavitev vrtnih ut in lop in ne obratno, ga to izredno moti. Poleg tega pa vedo, da imajo kar nekaj zemljišč v lastni Mestne občine Slovenj Gradec, ki niti niso v evidenci kdo jih koristi, kdo jih uporablja, da so na teh zemljiščih celo deli stavb, hiše, garaže, razne druge pritikline, ki so jih pač občani nekako v dobri veri reče pod navednico uzurpirali. Skratka, če govorijo o samooskrbi, morajo zagotoviti, da ne bodo vrtičkarji, ki predelujejo hrano za lastno uporabo, plačevali več za najemnino občinskih vrtičkov, kot pa tisti, ki tam postavljajo ute, postavijo ležalnike, posadijo dve fižoli in tri solate in rečejo, da so vrtičkarji. Pri individualnih hišah nenazadnje občani po novem odloku o nadomestilu stavbnih zemljišč plačujejo tudi od teh vrtnih ut prispevek, medtem ko oni drugi tam pa ne.

Odgovor:

Župan MOSG je letošnje leto s sklepom potrdil nov cenik najema vrtičkov pri katerem je bilo deloma upoštevana podražitev lokacij z vrtnimi lopami. Že večkrat pa je bilo na občinskem svetu obrazloženo, da obeh oblik vrtnarjenja (z lopo ali brez) ne gre primerjati. So lokacije kjer so lope dovoljene in lokacije kjer postavljanje lop ni dovoljeno. Tam kjer niso dovoljene MOSG ni v interesu, da bi posamezniki imeli 200 ali 300m2 obdelovalne zemlje. Cena najema normalno velikega vrtička je torej še vedno veliko nižja od najema vrtička z lopo. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da so v lanskem letu postavili skulpturo pri Upravni enoti in strošek te skulpture je bil 8. tisoč eur. Takoj se je našel denar. Moti pa ga in pa tudi številne občane, da že več kot leto dni stoji rezervoar za vodo iz bivše železniške postaje, da je to pravzaprav tehnična dediščina in bi bilo potrebno tisti rezervoar nekako zaščiti. Že več kot leto dni je prepuščen rji, vremenskim neprilikam in vsem drugemu. Sreča, da je to železno, da ne bo uničeno, ampak poskrbeti je potrebno za tehnično dediščino.

Odgovor:

Vodna cisterna je bila  izdelana konec 19. stoletja, uporabljala se je kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Izdelana je iz litoželežnih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Že v lanskem letu smo s KPM izvedli ogled. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je na odprtem pospešil. KPM se je zavezal, da bo pripravil načrt obnove in stroškovnik, kar smo na MOSG prejeli pred kratkim. Predlog obnove predvideva čiščenje korozivnih produktov in stare barve, vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom in zaščitno barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Ker gre za veliko cisterno (površina cisterne je 120 m2) bo skupni strošek predvidene obnove in postavitve znašal slabih 10.000,00 eur. Predlagamo, da občinski svet uvrsti investicijo v naslednji proračun..    

Vprašanje:

Peter Cesar je pred časom opazil, da je na pokopališču zaprt spodnji dovoz, ki gre na most. Prav gotovo je bilo to z dobrimi nameni, vendar se pojavi problem, ko je na pokopališču več obiskovalcev, v primeru pogreba. Tudi ta teden je bilo kar zastoj in nekateri so čakali okrog 20 minut, da so prišli do izvoza. Ker je pri vežici edini izvoz na cesto in vedo kak je problem. Ljudje so se sicer vozili na spodnjo stran, ampak so tam obračali, ker enostavno niso mogli priti na cesto. Predlagal je, da se prouči možnost, da tisti dovoz ostane, ni primerno, da ljudje čakajo toliko časa, da grejo z dogodka na pokopališču. 

Odgovor:

MOSG nadaljuje z urejanjem širitve mestnega pokopališča. Poleg ureditve novih grobnih mest in širitve proti jugu in zahodu, kjer je čez Suhodolnico načrtovana tudi brv, so po celotnem novem delu pokopališča predvidene hortikulturne zasaditve. Zaradi navedenih del in ker veljavni ureditveni načrt, ki ga je v obliki odloka potrdil tudi občinski svet, omenjenega dovoza do parkirišč ne predvideva, je MOSG omenjeni dovoz zaprla. Iz referata za promet pa so tudi podali stališče, da je omenjen priključek, glede varnosti v prometu, sporen. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na 14. seji občinskega sveta v mesecu januarju podal pobudo Kinološkega društva Slovenj Gradec in dobili so odgovor, da bo občinska uprava obdelala vse možnosti prostorske danosti zemljišč v lasti mestne občine, da društvu omogoči normalno delo. Zapisano je bilo, da bodo o rezultatih obvestili občinski svet na seji. Zdaj je mesec april in prosil je za pojasnilo oziroma za rešitev tega problema za Kinološko društvo Slovenj Gradec. Zagotoviti bi jim morali prostor, da lahko kinologi nemoteno funkcionirajo, nenazadnje gre to šolanje psov, gre za pomembno dejavnost, da tudi njim omogočijo normalno delovanje.  

Odgovor:

Glede Kinološkega društva ali pa podobnih pobud za prostor, vsem društvom nikoli ne moremo ustreči, ker prostora enostavno nimamo, ali pa tudi finančna sredstva za izgradnjo ustreznih prostorov. Pri Kinološkem društvu se kaže možnost, z nekaterimi člani smo že govorili o tem.. Če bo njim to ustrezalo, lahko najdemo rešitev. 

Vprašanje:

 

Zala Kutin je dejala, da so se nanjo obrnili prebivalci naselja Štibuh in sicer v zvezi z mostom čez Homšnico pri Domu starostnikov. Opozorili so jo, da je most v precej slabem stanju in si  želijo obnove oziroma jih zanima kdaj bodo ta most obnavljali. 

Odgovor:

Most je res v slabem stanju. Predvidena sanacija mostu je v letu 2018. Dogovorjeno na sestanku delovne skupine za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo (pri županu).

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal, če bodo res ukinili prevoz otrok z kombijem z Metulovega brega do Osnovne šole v Šmartnem. 

Odgovor:

Otroci iz območja »Metulov breg« so na osnovi določil 1. in 2. odstavka 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF in 63/13) in 2. člena Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) upravičeni do brezplačnega organiziranega prevoza. Prevoz bo v šolskem letu 2016/2017 organiziran v okviru Sklopa 10, na relaciji: Lipa – Spodbijan – avtobusna postaja Turiška vas - Šmonova vas – Brda – Tomaška vas – Šmartno. Otroci iz območja« Metulov breg« bodo skladno z določili 1. odstavka 56. člena ZOsn in določili 2. odstavka 10. člena Pravilnika z novim šolskim letom vstopali in izstopali na avtobusni postaji Turiška vas (na desni strani glavne ceste Slovenj Gradec – Velenje), saj bo do novega šolskega leta realizirana investicija v izgradnjo varne šolske poti oz. pločnika na relaciji »Metulov Breg« – avtobusna postaja Turiška vas. Iz naslova vzpostavitve varne šolske poti otroci ne bodo več upravičeni do prevoza iz naselja temveč do prevoza od avtobusne postaje. Relacijo »Metulov breg« je Komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenila že dne 9. 4. 2013, št.: 34003-2/1999, kjer je podala mnenje, da se postajališče »Metulov breg« ukine in da lahko otroci koristijo obstoječo avtobusno postajališče Turiška vas, vendar pod pogoji, da otroci ne prečkajo državne ceste G1/4. Na osnovi dejstva, da pločnik iz naselja »Metulov breg« v letu 2013 ni bil realiziran se mnenje Komisije, na osnovi mnenja z dne 14. 6. 2013, ni pričelo uporabljati do vključno šolskega leta 2015/2016.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil odgovor, ki ga je glede zaposlitve podala Športna zveza. Dejal je, da je to zadevo natančno proučil in da se s temi ne strinja, da jim nekdo tisti, ki je kakorkoli vpleten v zgodbo, piše neke odgovore. Tu so zastavili vprašanje in sam to proučuje kot občinski svetnik računajoč, da za tem stališčem, ki ga dobi na mizo, stoji tudi pravna stroka mestne občine. In v tem primeru temu ni tako, pač pa iz te obrazložitve, ki jo imajo na treh straneh Športne zveze,  najde kar nekaj stvari, s katerimi se ne strinja. Neke obrazložitve in banaliziranje zakonov, pa banaliziranje statuta zveze, pa banaliziranje pravilnika o sistemizaciji zveze, ki še oba veljata, velja statut in velja pravilnik. Če ti akti veljajo, potem si ne more nekdo dovoliti, da svetnikom napiše odgovor, da sicer še velja, pač pa ga več ne uporabljajo in uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih. Ta, ki to piše, bi moral najprej Zakon o delovnih razmerjih prebrati in ugotoviti, da  se operacionalizacija tega zakona izvaja na način podzakonskih predpisov in temeljnih predpisov posameznih institucij, tudi takšnih kot je športna zveza. S tem odgovorom se absolutno ne strinja, ne glede na način po pristopu in tudi ne na vsebino in razlogi, ki so navedeni v tem odgovoru zakaj so izbrali enega kandidata kar po Zakonu o delovnih razmerjih, ne da bi upoštevali svoje interne akte. To ne zdrži pravne presoje in zaradi tega pač pričakuje, da bo ta akt proučila pravna stroka v upravi mestne občine. Sporočiti morajo kakšno je neko kvalificirano pravno mnenje glede tega v organizaciji, ki jo sofinancirajo, glede delovnega mesta, ki ga sofinancirajo. Takšen odgovor zavrača kot poskus, da jih žejne nekdo pripelje čez vodo, pa jim na diletantski način pove, da bodo zadovoljni, da so sploh kaj napisali. S tem se ne strinja, ker vidi precej stvari, ki navajajo k temu, da se sprejme ocena, da postopek ni bil transparenten, ni bil zakonit in na tak način ga ne more sprejeti.  

Odgovor:

Občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec lahko v konkretni zadevi poda samo svoje mnenje in sicer v smislu, da je pri postopkih izbire kandidatov oziroma zaposlovanja potrebno spoštovati tako zakonodajo sprejeto na državni ravni kot tudi ustanovitvene in druge interne akte, ki zavezujejo konkretni subjekt. Interni akti bi lahko bili izvzeti iz postopka samo v primeru, če bi bile posamezne njihove določbe v nasprotju z kogentnimi zakonskimi določbami. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanoviteljica Športne zveze, zato tudi  nima pristojnosti presojati konkretnega postopka.  

Objavljeno:2016-05-11T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Ivan Vranjek je opomnil, da so sprejeli Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec. V tem dokumentu je veliko kozolcev, veliko starih hiš, ki bodo po novem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčeni. Veliko ljudi se obrača na svetnike, kaj se bo zgodilo oziroma koliko bodo plačevali. Nadalje pa ga je zanimalo kdaj bodo omenjen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča imeli ponovno v obravnavi, da ga bodo sprejeli, tako kot je treba.

Odgovor:

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je občinski svet sprejel zaradi dveh poglavitnih namenov, torej delne razbremenitve obrtništva in podjetništva ter povečanja dajatev v najbolj atraktivnih conah v mestu. Nismo pa želeli kakorkoli spreminjati na področju stanovanj, stanovanjskih objektov in tudi nismo dvignili višine nadomestila. Ko pa smo morali uskladiti baze iz katerih zajemamo podatke, podatke moramo zajemati iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije, prihaja do drugačnih površin, ki so predmet obdavčitve. Zaradi drugih površin se bodo nekaterim zavezancem stanovanjskih objektov povišale dajatve. To bo v primeru, če so te površine na GURS-u drugačne, kot pa so bile prej prijavljene pristojni službi mestne občine, ki odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu se ne da kaj spremeniti, ker smo na mestni občini dolžni zajemati podatke iz uradnih evidenc. Drugo pa so odmere  kmetijskih objektov, torej hlevi, kozolci, čebelnjaki, lope in podobno. Te stavbe so uvrščene po klasifikaciji stavb tako, da jih v odmere ne zajemamo. Torej gre za nosilce kmetijskih gospodarstev, da se tako kot prej, tudi po novem ti objekti ne vključujejo v odmero nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Tudi na kmetijah ostanejo samo stanovanjski objekti. Tudi v drugih občinah imajo te izjeme, je pa tudi v skladu s politiko Mestne občine Slovenj Gradec, da gospodarske dejavnosti dodatno ne obremenjujemo, saj je kmetijstvo prav tako gospodarska dejavnost. Vse ostalo pa bo prišlo do razlik samo zaradi drugačnih podatkov površin, ki se  zajemajo v odmero. Te podražitve pa seveda ne bodo takega obsega, da tisti, ki ima večjo površino stanovanjskega objekta, tega ne bi zmogli poravnati. V celoti še nimamo izračuna koliko bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v proračun prineslo finančnih sredstev, cilj mestne občine je bil, da ostanejo na enakem nivoju, kot pred spremembami. Ko bodo ti izračuni pripravljeni, bomo podali informacijo, kaj to pomeni za  mestno občino.      

Vprašanje:

Simona Zorman je povedala, da so na zadnji seji Vaške skupnosti v Podgorju člani ponovno razpravljali o varnosti stare šole. Šola se počasi podira, plastični trakovi, ki so zdaj ščitili, so potrgani in za varnost ni poskrbljeno. S šolo bi res bilo potrebno nekaj narediti, podreti ali prodati, navsezadnje kazi tudi lepo urejeno okolico v samem centru vasi. Torej vaščani Podgorja prosijo, da se objekt vzame kot nevaren za okolico in tudi nevšečen v lepo urejeni vasi. Prosijo za odgovor oziroma sprašujejo kaj je v bližnji prihodnosti v planu, da se s to šolo naredi. 

Odgovor:

 

Mestna občina Slovenj Gradec staro šolo v Podgorju že nekaj let prodaja, pa žal neuspešno. S tem bomo seveda nadaljevali, če pa objekta ne bo možno prodati in bo razpadal, ga bo treba sanirati. Potrebno bo torej poskrbeti za varnost in na stroške občine objekt tudi porušiti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je prisotne seznanil, da so bile v mesecu marcu v južni Srbiji poplave, delno tudi v partnerskem mestu Gornji Milanovac. Predlagal je, da se preveri obseg poplav v Gornjem Milanovcu in če bo potrebno, se jim ponudi pomoč. 

Odgovor:

Po opravljeni komunikaciji z Uradom župana občine Gornji Milanovac smo pridobili informacije o obsegu poplav v tem našem partnerskem mestu. Obseg poplav ni tako velik in uničujoč, kot leta 2014. Največ škode imajo na kmetijskih zemljiščih, vendar bodo lahko škodo sanirali z lastnimi sredstvi in močmi. Še enkrat se iskreno zahvaljujejo za  finančno pomoč v letu 2014 ter za našo skrb, vendar zagotavljajo, da tokrat pomoči ne potrebujejo.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je omenil, da je Zidanškova ulica, ki poteka od bivšega Belvija proti gostilni Murko, enosmerna in sicer polovico vozišča predstavlja pešpot in pa kolesarka pot, ki sta vsaka posebej označeni. Kljub temu pa oznake na samem cestišču dovoljujejo, da se po tisti polovici ceste, ki je predvidena za avtomobile, vozijo kolesarji. To pomeni, da je pešpot in kolesarska pot, po voznem pasu, ki je predviden za avtomobile, pa je označeno, da se lahko vozijo tudi kolesarji. Cesta je speljana v desno smer, kar je nevarno.

Odgovor:

Na Zidanškovi ulici je vozni pas za motorna vozila in kolesarje v smeri od Belvija proti športnemu igrišču urejen s sistemom »sharow«, kar pomeni, da si vozni pas enakovredno delita kolesar in motorno vozilo. Gre za novejše sisteme urejanja prometa, ki so se v našem prostoru pričeli šele uveljavljati, predvsem v območjih, kje ni možno zagotoviti dodatne infrastrukture za kolesarje. Dne 23.3.2016 si je prometni režim na Zidanškovi ogledala tudi Tehnična komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer smo bili mnenja, da je prometni režim ustrezen. Res pa je, da gre za modernejše načine urejanja prometa, ki udeležencem v prometu še niso toliko poznani in se odmikajo od konvencionalnega urejanja prometa z gradnjo dragih infrastrukturnih ukrepov. Predlagamo, da mogoče opravimo tudi kašen skupen ogled lokacije, da še dodatno pojasnimo morebitne dileme.

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opozoril, da je na Kopališki ulici v Slovenj Gradcu označeno na ta način, da sta označeni dve kolesarski stezi in pa cestišče za avtomobilski promet. Zato imajo problem pešci, ker jih kolesarji preganjajo s kolesarske poti in se nimajo kam umakniti. Ampak ne tisti pešec, ki gre sam, lahko stopi v travo, ampak nekdo z otroškim vozičkom. Tako, da bi bilo treba pogledati kaj bi se dalo narediti.

Odgovor:

Kopališka ulica je bila pred izgradnjo steze za pešce in kolesarje Dravograd – Slovenj Gradec – Mislinja, urejena s prometnim režimom dvosmernega prometa, kjer ni bilo urejenih površin za pešce in kolesarje. Zaradi povezave južnega in severnega dela navedene steze za pešce in kolesarje smo spremenili prometni režim in sicer v enosmerni režim z zaporo ulice (most Bazen) s čimer smo pridobili prostor na vozišču za označitev kolesarke steze in omejili tranzitni promet. Zaradi prostorske omejenosti Kopališke ulice in zaradi majhnih prometnih obremenitev, cesta služi zgolj kot dovozna pot do stanovanjskih hiš, posebnih površin za pešce nismo predvideli, saj lahko pešci uporabljajo vozišče in se umaknejo na kolesarsko stezo ali koristijo urejen pločnik ob Iršičevi ulici. Po podatkih iz statistike prometnih nesreč pa ugotavljamo, da gre za eno bolj varnih ulic v mestu.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je svetnica Simona Zorman že pred časom predlagala, da bi se na spletni strani mestne občine oblikoval predal, kjer bi se zbirale pobude svetnikov in kjer bi bili zbrani tudi odgovori. Tudi kasneje, ko bi se  sprovedle kakšne rešitve, bi jih vnesli tja. Predvsem za to, ker se pobude nekako izgubijo v prostoru in pa v času. 

Odgovor:

Občinska uprava bo organizirala sestanek s svetnico na to temo in pripravila ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kdaj lahko pričakujejo pričetek celovite prenove Tretje osnovne šole. Razmere so že nekaj časa skrb zbujajoče. Trenutno stanje dejansko zmanjšuje kvaliteto bivanja tam zaposlenih in varovancev, ki pa jih je iz leta v leto več. Hkrati povzroča še nepotrebne in velike stroške. Že samo letni strošek ogrevanja znaša več kot 12. tisoč eur. Zanima ga ali se konkretni terminski plan oziroma časovnica sanacije že pripravlja ali je morebiti že pripravljena.

Odgovor:

 

Sanacijo Tretje osnovne šole Slovenj Gradec bomo izvajali po korakih. Za Tretjo osnovno šolo je v letošnjem proračunu načrtovanih 70. tisoč eur in predvidena je zamenjava nekaterega stavbnega pohištva. Bo pa potrebno kar nekaj naslednjih let zagotavljati približno takšen znesek, da bodo enkrat prišli do konca sanacije. Za enkratno celovito prenovo v proračunu žal ni zagotovljenih finančnih sredstev.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da je seznanjen glede izgradnje bivalnih enot za odrasle osebe s potrebami z motnjami v duševnem razvoju na območju Koroške regije. Menda že kar nekaj časa potekajo dogovori med mestno občino in predstavniki društva oziroma skupine, ki se za to zavzema. Sam ima odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pa enake možnosti, kjer dajejo soglasje oziroma podpirajo vsebino projekta. Menil je, da je ta bivalna enota resnično potrebna, saj imajo okrog 20 takih oseb, ki bi se takoj nastanile, če bi bilo možno.

Odgovor:

S strani CUDV Črna na Koroškem, ki je tudi glavni nosilec omenjenega projekta, smo 21. 3. 2016 prejeli dopis, v katerem so nam posredovali mnenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), ki se glasi: 

MDDSZ podpira vsebino projekta »Ustanovitev bivalnih enot za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na področju Koroške regije« in jo je v največji možni meri upoštevalo v okviru 9. prednostne osi, pri pripravi predloga za javni razpis »Gradnja oziroma pridobitev mrež skupnostnih in individualnih enot za izvedbo deinstitucionalizacije na področju invalidnosti in duševnega zdravja«. Kot vse kaže, je MDDSZ do sedaj podalo samo načelno mnenje, s strani RRA pa je bila pridobljena informacija, da ne bo neposredne potrditve v okviru DzRR, ampak bo potrebno s projektom kandidirati na razpisu, ki ga na ministrstvu očitno še pripravljajo. Iz tega razloga na CUDV Črna na Koroškem predlagajo, da se vsi vključeni partnerji sestanemo in skupaj pregledamo in uskladimo načrte. Sestanek naj bi potekal 1. 4. 2016 ob 8.30 uri, v zbornici CUDV Črna, s strani Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi se ga udeležila mag. Lidija Požgan.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je bil opozorjen na domnevne nepravilnosti v zvezi z novo zaposlitvijo kandidata na Športni zvezi Slovenj Gradec. V kolikor je v moči Mestne občine Slovenj Gradec, je prosil, da se preveri zakonitost in pravilnost samega razpisnega ter izbirnega postopka. V tem primeru pričakuje tudi ustrezno uradno poročilo. 

Odgovor:

Športna zveza je pravna oseba zasebnega prava, ki so jo ustanovila društva, ki so tudi osebe zasebnega prava. Mestna občina Slovenj Gradec ni ustanovitelj in v postopke, ki jih na Športni zvezi izvajajo, ne morejo posegati. Za to je odgovoren njihov upravni odbor in seveda je to tema za diskusijo na društvih, ki so to zvezo tudi ustanovili. Ne glede na to, pa bomo zaprosili vodstvo Športne zveze,  da nam pojasni kako je potekal postopek.

Vprašanje:

Peter Cesar je v februarski številki SGlasnika zasledil članek o uspešno zaključenih delih, to je pomoč v primeru elementarnih nesreč. Podjetje Slokva je prijavilo potrebe, zaposlili so tri delavce preko javnih del in sicer za pomoč pri delu na kmetijah v obliki naslednjih del, vzrok vsemu temu pa je žledolom v letu 2014. To je izvajanje gozdnega reda, gozdne higiene, sanacija poškodovanih travnih površin, priprava tal za sadnjo, sadnja, čiščenje in odstranjevanje poškodovanega drevja, odstranjevanje podrasti, priprava za pogozdovanje, pogozdovanje in tako naprej, se pravi pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih cest, vlak in poti. Do tega so bili upravičeni lastniki kmetij in kolikor je seznanjen, jih je devet. Na območju Sel, Vrh in Starega trga, kjer so bile posledice žledoloma največje, ga ljudje sprašujejo kdo je bil upravičen do te pomoči, ker bi jo številni kmetje tudi na tem območju potrebovali. Zanimalo ga je kdo so bili kmetje, ki so to pomoč dobili, kakšni so bili kriteriji za določitev pomoči, koliko delovnih ur so ti trije delavci opravili in pa kolikšen je bil strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Na koncu članka piše, da je bila naročnica programa »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje g. svetnika smo poprosili podjetje Slokva so. p., ki se je tudi prijavilo  za izbor programov javnih del na Javno povabilo ZRSZ.

 V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

»Zavod Slokva so. p. se je prijavil na Javno povabilo ZRSZ za izbor programov javnih del – Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015, ki je bilo objavljeno na spletni strani ZRSZ, dne 18.4.2014. Zavod Slokva je bil izbran na razpisu javnih del za odpravljanje posledic žleda na območju Podgorja, Razborja, Graške Gore, Plešivca in dela Raven, ki meji na Podgorje. Informacijo o izboru in nudenju pomoči smo objavili na oglasni deski MO Slovenj Gradec, na spletni in facebook strani zavoda Slokva. Obvestili smo kar nekaj kmetij, na koncu pa sodelovali s tistimi, ki so izkazale interes in to na zgoraj omenjenih območjih. Na začetku smo imeli kar precej težav sploh najti zainteresirane kmetije. Imeli smo tri javne delavce, ki so lahko opravljali zgolj ročna dela, nič strojnih del in del z motorno žago, zato nekaterim lastnikom gozdov tudi nismo bili zanimivi, saj so le ti morali biti večino časa prisotni.MO Slovenj Gradec je bila zgolj naročnik in s tovrstnim programom ni imela nobenih stroškov, financer programa oziroma stroškov dela za 3 javne delavce iz ranljive ciljne skupine, ki so na tem programu dobili zaposlitve pa je v celoti bil ZRSZ. Naj poudarim še to, da zavod Slokva, kot nosilec tega programa del kmetijam ni zaračunaval, od Zavoda za zaposlovanje pa smo prejeli le sredstva za pokrivanje stroška plač delavcem. Vse ostale stroške smo krili sami. Imeli smo tudi nadzor s strani Zavoda za zaposlovanje, poleg predstavnikov ZRSZ (centrala služba Ljubljana) in lastnikov kmetij je bila prisotna tudi predstavnica MO SG, ki lahko pojasni kako je nadzor potekal. Po pregledu dokumentacije in pogovoru z lastniki kmetij, je sledil še pregled opravljenih del na terenu (po kmetijah).«  

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil okolje in določene zadeve, ki se v našem okolju morajo urediti. Tekmovanje Etente Florale je lani prineslo odlične rezultate, lahko so ponosni, vendar ne smejo na tem področju zaspati. Dejal je, bo po elektronski pošti poslal nekaj fotografij s temi pripombami, ki so dobro namerne in jih nekako pričnejo skupno reševati. Le te bo poslal tudi svetnikom in seveda pričakuje, da z nizkimi finančnimi sredstvi lahko veliko prispevajo k urejenosti našega kraja.

Odgovor:
Tudi v letošnjem proračunu je zagotovljenih 40.000 € za manjše ureditve v mestu, tako da bomo z delom nadaljevali.  
Vprašanje:

Boris Raj, mag. je opomnil, da so se že lansko leto  začeli pogovarjati z Društvom MAD in mestno občino, da bodo obnovili nadstrešnico za bivšim ali ob bivšem MCK ob Celjski cesti. Ker  se približuje konec zime, samo še enkrat obnavlja to pobudo, da se pripravi idejni načrt in da se v kratkem času dobijo predstavniki četrtne skupnosti, Društva MAD in pa mestne občine ter se dokončno dogovorijo v kakšnem okviru in v kakšnem obsegu bo to opravljeno. 

Odgovor:

Predstavnik MOSG si je skupaj s svetnikom Borisom Rajem že ogledal lokacijo bivšega MKC, kjer sedaj deluje društvo MAD.  Ugotovljena je bila potreba po prenovi in delni razširitvi nadstrešnice in ureditvi prostora za zbiranje odpadkov. V Trajnostni urbani strategiji in njenem izvedbenem delu je to območje med Homšnico in Celjsko cesto predvideno za novi mestni park z večjim otroškim igriščem. Del stavbnih zemljišč ob Celjskih cesti pa je predviden za novogradnje (centralne dejavnosti).  Zaradi naštetega MOSG večjih vlaganj v objekt Celjska cesta 22 ne načrtuje, izjema je zgolj rekonstrukcija nadstrešnice za katero smo že naročili izdelavo IDZ. 

Vprašanje:

Peter Cesar je imel na prejšnji seji vprašanje glede postavitve skulpture v parku za Upravno enoto in dobili so odgovor, da je bil strošek nabave te skulpture 3. tisoč eur, kar je poravnavala Mestna občina Slovenj Gradec v letu 2013, sam strošek izdelave podstavka in pa postavitve pa 5. tisoč v letu 2015. Hvala za ta odgovor, bi pa navezal to na pobudo, ki jo je podal tudi kolega svetnik Niko R. Kolar na prejšnji seji, kjer je razpravljal o označevanju spomenikov po Mestni občini Slovenj Gradec. Dejal je, da je razočaran nad odgovorom, kjer piše, da bo delo izvedeno v skladu s proračunskimi sredstvi. Menil je, da v proračunu niso imeli posebej zagotovljenih sredstev za postavitev skulpture, zato je predlagal, da se pristopi k označevanju teh spomenikov, da se uredi tudi to področje, ki se vleče že nekaj let. 

Odgovor:

V letu 2015 je Mestna občina Slovenj Gradec s strani Ministrstva za kulturo prejela dopis št. 6221-12/2015/75 glede označevanja kulturnih spomenikov, s katerim želi Ministrstvo za kulturo pospešiti enotno označevanje kulturnih spomenikov v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Na podlagi omenjenega dopisa je Koroški pokrajinski muzej pripravil celovit pregled označenih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/1994) razglašeni za kulturni spomenik in seznam vseh nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. V letošnjem letu bo Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, oblika in vsebina oznak na spomenikih bo po zahtevah Ministrstva za kulturo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov. Študijo označitve nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Mestne občine Slovenj Gradec, finančno konstrukcijo ter terminski plan bomo predstavili na seji občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je najprej pozitivno ocenil, da so se skupaj mestna občina, Četrtna skupnost Polje in komunalno podjetje uspeli uskladiti ali najti finančna sredstva v proračunu za obnovo dela Tomšičeve ulice od številke 1 do začetka 5. Postavil je vprašanje kdaj načrtujejo s temi deli oziroma najprej bo obveščanje javnosti.

Odgovor:

Z deli na odseku Tomšičeve ulice bomo pričeli 10.4. 2016 in sicer najprej z zamenjavo dotrajane kanalizacije in vodovoda (izvajalec JPK d.o.o.). V teku pa so pogovori z predstavniki blokov na Tomšičevi ulici, glede same ureditve. Predvidevam, da se bo projektna dokumentacija zaključila do konec meseca aprila. V mesecu maju bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, z deli bi pričeli v mesecu juniju in bi jih zaključili do konec meseca avgusta.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Veliko se giblje med ljudmi in je kar nekaj pripomb, da se je precej dvignila višina nadomestila. Izpostavil je nekatere stvari, ki mogoče niso dovolj jasne in bi želel pojasnilo. Pred sprejetjem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so se pogovarjali, da na eni strani ne bodo prikrajšali občinski proračun za sredstva iz tega naslova, po drugi strani pa ne bodo obremenili ljudi s tem nadomestilom. Zdaj se je zgodilo ravno to, da so obremenili precej ljudi. Površine od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. To je eno. Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjskih oziroma poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Prostori za bivanje so kuhinja, kopalnica, stranišče, dnevna soba, predsoba, spalnica, kabinet, hodnik in podobni prostori. Potem pa pridejo tehnični prostori. Tehnični prostori so pa klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, drvarnica, kurilnica, stopnišče, delavnica, garderoba, podstrešje in podobni prostori. Med tehnične prostore hiše se štejejo tudi terase odprte in zaprte, potem balkoni odprti in zaprti, lože odprte in zaprte. Zanimalo ga je ali občina zajema te podatke iz uradnih evidenc, to se pravi iz GURS-a. Vprašal je ali je možno, da iz klasifikacije izločijo tehnične prostore, kot so klet, shramba za živila, sušilnica, pralnica, garaža, lože, balkoni odprti zaprti. Potem bi bile te tlorisne površine enake, kot so bile pred spremembami.

Odgovor:

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 1. odstavku 60. člena določa, da se nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem 3. odstavek ZGO-1 tudi določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) v 2. odstavku 60. člena jasno določa, da se za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporablja stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe. Stanovanjska površina je natančno opredeljena v 3. odstavku 60. člena ZSZ/84 kot »čista neto tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile«. Poslovna površina pa je v 4. odstavku istega člena opredeljena kot »čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom«. Na podlagi tega izhaja, da se za odmero upošteva neto tlorisna površina kot izhaja iz uradne evidence (tj. katastra stavb) od katere se odšteje površina vseh odprtih prostorov stanovanja (odprti balkoni, lože, trase). Poleg navedene neto tlorisne površine, kataster stavb vsebuje med drugim tudi podatek o uporabni površini, ki pa za namene odmere NUSZ ne pride v poštev, ker se uporabna površina izračuna tako, da se odštejejo vsi tehnični prostori, med katere spadajo tudi shrambe, hodniki itd. Zakon o stavbnih zemljiščih torej v 3. odstavku 60. člena jasno določa, da se v stanovanjsko površino, ki je podlaga za odmero NUSZ poleg čiste tlorisne površine sob, predsobe, kuhinje in kopalnice vštejejo tudi druge površine zaprtih prostorov stanovanja in tudi izrecno našteva tehnične prostore kot so shramba, stopnišče itd. Glede poslovne površine Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da se poleg čiste tlorisne površine poslovnega prostora v poslovno površino vštevajo tudi prostori, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom in prav tako površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno (4. in 5. odstavek 60. člena ZSZ/84). Takšno stališče je sprejela tudi sodna praksa. Edina izjema pri obračunu površine velja za stavbe na katerih je oblikovana etažna lastnina, namreč po odločbi sodišča, ni podlage za odmero NUSZ za solastniške deleže na skupnih prostorih v stavbi na kateri je oblikovana etažna lastnina, ker naj bi šlo za souporabo zaprtih prostorov s strani več lastnikov posameznih delov stanovanj. Podatki o stanovanjskih površinah in poslovnih površinah se v skladu z 218.c členom ZGO-1, pridobivajo iz katastra stavb.  

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot primer je navedel tlorisno površino hiše 10 x 10 m, to je 100 km2. Izračun pa pride okrog 250 kvadratov, ker so tri etaže. To je ta problem, ki ga je izpostavil tudi svetnik Zdravko Krajnc. Zaradi tega bodo velike spremembe v znesku za plačilo. Te podatke so pridobili iz Geodetske uprave, ki so pred nekaj leti naredili meritve in snemali iz zraka. Takrat so posneli čisto vse, vsako uto, vsak nadstrešek, kozolce in tlorisno površino hiše. Imajo pa tudi podatke o notranjih prostorih in ene hiše so dvoetažne, ene so pa tri etažne. Zaradi tega se ponekod površina podvoji ali potroji in to je tisto, kar bo pri stanovanjskih hišah najbolj udarilo po žepu. Tu nastajajo razlike in to je problem vsega tega.

Odgovor:

V zvezi s tem vprašanjem moramo pojasniti, da je zmotno mišljenje, da se za odmero NUSZ uporablja tlorisna površina celotnega objekta, ki ni enaka čisti neto tlorisni površini prostorov, ki se uporabi za odmero nadomestila. V zvezi s tem vprašanjem je odgovor smiselno enak odgovoru na vprašanja g. Zdravka Krajnca. Namreč pri odmeri višine NUSZ za zazidana stavbna zemljišča je osnova seštevek vseh površin prostorov (ne glede na to ali gre za enoetažno ali več etažno stavbo), ki se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih ZSZ/84 vštevajo v stanovanjsko površino. Podatki o izmerah teh površin izhajajo iz uradne evidence GURS (tj. katastra stavb). Takšnemu stališču je v sodni odločbi sledilo tudi Vrhovno sodišče RS. Na kakšen način se izračunajo te površine pa natančneje določa Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/12) in Tehničnih navodil in premeri za izračun površin prostorov in delov stavb (Geodetska uprava Republike Slovenije). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15 – ZGO-1) v 218.c členu jasno določa, da v kolikor se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojnem uradu GURS-a. V zvezi s tem, katere vrste stavb in objektov se vpisuje v uradne evidence GURS-a (kataster stavb) natančneje opredeljuje Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Ur. l. SRS, št. 41/1982, Ur. l. RS, št. 52/2000 - ZENDMPE, 47/2006 – ZEN), ki določa nomenklaturo, oznake in šifre vrst rabe zemljišč, merila in pogoje za uvrščanje zemljišč v vrste rabe, pravila za evidentiranje ter ugotavljanje vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru.    

Vprašanje:

Janez Potočnik je ugotavljal, da se v proračunih in zaključnih računih pojavljajo visoke številke, ki gredo za razne projekte komunalne infrastrukture cest, kanalizacije in podobnih projektov. Ker pa ve, da na mestni občini razmišljajo, da izdelavo teh projektov ne bi dajali več zunanjim izvajalcem je vprašal, ali se kaj dogaja na tem področju. To pomeni, da bi mestna občina oziroma Komunala ustanovila projektivni oddelek in zaposlila strokovnega sodelavca. Občinski proračun bi tako prihranil pri stroških za tovrstne zadeve.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec izdelujemo podrobno analizo koliko stanejo razni projekti PZI in  PGD, v letošnjem primeru za kanalizacijo. Te projekte projektirajo projektantski biroji, ki seveda niso ne na Komunali, ne na mestni občini. Že nekaj časa o tem razmišljamo in spremljamo zadeve. Projektivni oddelek bi organizirali na Komunali. Zaposlili bi projektanta za nizke gradnje in mestna občina bi lahko vse projekte naročila tam. Investicije po novem tako vodi Komunala in lahko sami izdelajo vsaj del te dokumentacije. Del zahtevnejše dokumentacije bi še vedno bilo treba naročiti pri zunanjih projektantih. Z direktorjem Komunale smo že opravili razgovore in predlagali, da čim prej pripravijo javni razpis za gradbenika, to je projektanta nizkih gradenj.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je opozorila na cesto Ribič – Plevnik. Na dveh delih tega cestišča se cesta useda, asfalt poka in bi prosila, da gredo strokovne službe Komunale na ogled in sanirajo to cestišče v izogib nadaljnji škodi in večjim stroškom. 

Odgovor:

Na omenjenem odseku ceste na Brdah »Ribič-Plevnik« sta na dveh deli cestišča manjša posedka (usada), ki pa se bosta sanirala letošnjo leto.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je dejal, da je imel pobudo glede prometnega režima v mestnem jedru, to je glede  zapornic in pobiranja parkirnine in prejel tudi odgovor. Priložen je graf, kjer je bila skozi mesto leta 2000 opravljena analiza prometa. Če prav razbere, imajo največji problem s prometom mestnem jedru ponoči. Največja obremenitev je bila ponoči in to skoraj 2900 vozil na noč. Menil je, da je to absurd in mestni občini je priporočal, da ima tudi ponoči zaprte zapornice, da bodo pobrali nekaj parkirnine.  

Odgovor:

V odgovoru za prejšnjo sejo smo navedli, da je bil prometni režim, ki ste ga predlagali, že v veljavi leta 2000, ki pa smo ga zaradi velikih prometnih obremenitev spremenili. Povečanje prometa po 16:00 uri do 6:00 ure (v tem času se parkirnina ni obračunavala) je znašalo 5-kratno povečanje oz. 2.843 vozil, kar je preseglo število vozil, ki običajno dnevno vstopijo na Glavni trg. Razlog tako velikega povečanja prometa je bilo seveda v tem, ker se parkirnina v tem času ni obračunavala in so vozniki koristili Glavni trg zgolj kot prehod preko njega. Števni podatki so bili pridobljeni iz induktivnih zank v vozišču, ki dedektirajo motorna vozila. Natančnejši podatki o prometnih obremenitvah Glavnega trga z različnimi prometnimi scenariji urejanja prometa na Glavnem trgu pa so na voljo v Prometni študiji 2004 in Prometni študiji 2013, ki sta na voljo na naši internetni strani.  

Objavljeno:2016-04-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. seja občinskega sveta
Vprašanje:

 

Peter Cesar je govoril o pismu Kinološkega društva Slovenj Gradec. Kinološko društvo Slovenj Gradec išče primerno lokacijo za njihovo delovanje, ker na območju Letališča Slovenj Gradec ne morejo več delovati. Prosil je, da bi Občinska uprava pristopila k reševanju tega problema.

Odgovor:

Občinska uprava bo obdelala vse možne prostorske danosti zemljišč v lasti občine, da društvu omogočimo normalno delo. O rezultatih bomo obvestili Občinski svet na seji.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da je bila v parku za Upravno enoto  v mesecu novembru postavljena skulptura. Zanimalo ga je, kdo je naročnik te skulpture, koliko je bil strošek same skulpture ter strošek postavitve te skulpture v park za Upravno enoto.

Odgovor:

Prvi dogovori o pridobitvi skulpture so se pričeli leta 2008, ko je imel avtor prof. dr. Jožef Muhovič v KGLU veliko pregledno razstavo. Naročnik in kupec skulpture je bila v letu 2013 MOSG, ki je za skulpturo plačala 3.000 EUR. Prvotna lokacija postavitve je bila mišljena v parku SB Slovenj Gradec, ker pa MOSG v dveh letih ni uspela pridobiti služnosti za postavitev in ureditev celotnega parka, se je postavitev v parku za Upravno enoto izvedla šele konec leta 2015. Strošek izdelave podstavka in postavitve je bil 5.000 EUR.  

Vprašanje:

 

Boris RAJ, mag. je govoril o rekonstrukciji oz. asfaltni preplastitvi Celjske ceste. Želel je, da se organizira sestanek z Direkcijo za ceste in naj podajo informacije, kdaj bo omenjena cesta rekonstruirana.

Odgovor:

Po podatkih koncesionarja vzdrževanja državnih cest je za vzdrževanje državnih cest v RS v letu 2016 namenjenih 30 mil eur, od tega je za Koroško namenjenih 1,4 mil eur. Načrt obnove za MOSG predvideva preplastite cest na cesti G1/4 odsek Logar – Murko in Šentjanž – Bukovska vas na cesti R1/227, manjše preplastitve na Celjski cesti pri stari Komunali in del sanacije vozišča na odseku Anžič – Ott. Gre za redna vzdrževalna dela, katera pa še niso potrjena s strani upravljavca ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je govoril o objektih v zaselku Plešivec pod Uršljo goro, ki so v lasti občine. V preteklosti naj bi poskušali objekte prodati, a neuspešno. Predlagal je, da se naredi cenitev in da se prodaja vsej eden izmed objektov.

Odgovor:

 

Občinska uprava pripravlja strategijo ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki bo zajela tudi navedene objekte. Strategijo bo obravnaval Občinski svet. V skladu s sprejeto strategijo bo Občinska uprava izvedla vse potrebne aktivnosti.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je spraševal o govoricah glede ne gradnje  vrtca v  Podgorju in ga je zanimalo, če so govorice resnične in naj se poda obrazložitev.

Odgovor:

Vrtec v Podgorju bo v skladu s koncesijsko pogodbo zgrajen v leti 2016.

Vprašanje:

 

Jože Krevh je predstavil pobudo krajanov Vaške skupnosti Legen. Krajani imajo željo, da bi jim občina postavila male čistilne  naprave tam, kjer se ne morejo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

Odgovor:

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS 98/15) določa tudi opremljenost območij izven aglomeracij in sicer:  

 21. člen 

 (opremljenost območij izven meja aglomeracij)    

(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:

– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,

– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali

– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. 

(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek:

– predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo, 

– filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali

- sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.

 

43. člen

(prilagoditev obstoječih objektov)

 

(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe. 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021. 

Iz navedenega je razvidno, da je na območjih izven aglomeracij lastnik objekta dolžan urediti ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode, v večini primerov izgradnjo MČN. Da bi občanom olajšali izgradnjo MČN, smo se lansko leto odločili, da tudi naše podjetje opravlja svetovanje, vgradnjo in servis malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).  Na trgu je vedno več ponudnikov, z različno kvaliteto čistilnih naprav, zato občanom svetujemo, da se pred nakupom male komunalne čistilne naprave posvetujejo s strokovno službo Komunale Slovenj Gradec, ki v okviru enote Gradnje, vzdrževanje in servis (GVS) opravlja vgradnjo, servis ter vzdrževanje treh tipov MKČN, za katere smo mnenja da delujejo dobro, oziroma je strošek izgradnje glede na učinek čiščenja optimalen. Pred nakupom in vgradnjo MKČN še priporočamo, da občani predhodno na Komunali preverijo ali je izgradnja MČN res edina ustrezna rešitev za čiščenje komunalne odpadne vode. Prav tako bomo interesentom, kateri se bodo odločili za nakup in vgradnjo MČN pri Komunali Slovenj Gradec poskušali omogočiti ugodne plačilne pogoje.

JKP Komunala Slovenj Gradec bo pripravila ponudbo za izvajanje tržne dejavnosti gradnje in obratovanja MKČN in tudi na ta način prispevala k reševanju problematike izgradnje MKČN.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je spraševal  glede licitacije lesa, ki se bo izvršila na občinskem zemljišču. Zanimala ga je višina najemnine in kdo pobira najemnino. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je sklenila z najemnikom v decembru 2015 najemno pogodbo za tri mesece. Višina najemnine je 1 % od vrednosti stavbnega zemljišča (za Ozare znaša po sklepu občinskega sveta 20 €/m2) in je v pogodbi določena v višini 595 € za tri mesece.

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je povedal, da je na Kopališki ulici urejena površina za kolesarje, ni pa predvidena površina za pešce, zato je predlagal, da se uredi tudi za pešce. 

Odgovor:

Kopališka ulica je bila pred izgradnjo steze za pešce in kolesarje Dravograd – Slovenj Gradec - Mislinja urejena s prometnim režimom dvosmernega prometa, kjer ni bilo urejenih površin za pešce in kolesarje. Zaradi povezave južnega in severnega dela navedene steze za pešce in kolesarje smo spremenili prometni režim in sicer v enosmerni režim z zaporo ulice (most Bazen) s čimer smo pridobili prostor na vozišču za označitev kolesarke steze in omejili tranzitni promet. Zaradi prostorske omejenosti Kopališke ulice in zaradi majhnih prometnih obremenitev, cesta služi zgolj kot dovozna pot do stanovanjskih hiš, posebnih površin za pešce nismo predvideli, saj lahko pešci uporabljajo vozišče in se umaknejo na kolesarsko stezo ali koristijo urejen pločnik ob Iršičevi ulici. Po podatkih iz statistike prometnih nesreč pa ugotavljamo, da gre za eno bolj varnih ulic v mestu.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je imel vprašanje v povezavi z novimi parkirnimi urami. Zanimalo ga je, če se lahko poenoti čas, kjer se pobira najemnina (kjer so parkomati in tudi v centru metra, kjer je zapornica).

Odgovor:

Čas pobiranja parkirnin oz. obratovanja parkirišč je v pristojnosti odločanja Občinskega sveta. Čas obratovanja parkirišča na Glavnem trgu je določen v Odloku o ureditvi cestnega prometa (zadnja sprememba 31.3.2011) in velja od ponedeljka do petka v času od 6:30 ure do 19:30 ure in v soboto od 7:00 ure do 12:00 ure. V primeru, da se skrajša čas obratovanja parkirišča do 16:00 ure bo na Glavnem trgu prišlo do izrazitega povečanja prometnih obremenitev zaradi tranzitnega prometa preko Glavnega trga. V letu 2000 je že bil kratek čas v veljavi takšen režim, ki pa smo ga zaradi velikih prometnih obremenitev spremenili. Povečanje prometa po 16:00 uri do 6:00 ure, je znašalo 5-kratno povečanje oz. 2.843 vozil, kar je preseglo število vozil, ki običajno dnevno vstopijo na Glavni trg. V primeru, da bi skrajšali čas pobiranja parkirnine do 16:00 ure bi bilo potrebno fizično onemogočiti prehod za vozila pri Konju zaradi zajezitve tranzitnega prometa preko Glavnega trga. V marcu 2016 se bo pričela izvajati »Celostna prometna strategija« v kateri bomo poskušali odgovoriti tudi na vprašanja glede nadaljnjega urejanja prometa na Glavnem trgu. Izvajanje »Celostne prometne strategije« je zasnovano na način po sodelovanju čim širše javnosti in doseganju konsenza, ki jo mora na koncu potrditi tudi Občinski svet, predvidoma maja 2017

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je dejal, da ga zanima, če bi se lahko sprejel dogovor v povezavi z odstranjevanje folij na rastlinjakih vrtičkov,  ki so v najemo od Mestne občine Slovenj Gradec. Odstranjevanje in ponovno napenjanje folij predstavlja velik strošek za najemnike vrtov. 

Odgovor:

MOSG takšnega dogovora, ki bi bil v nasprotju z veljavnim odlokom in pravilnikom za območja urejanja vrtičkov ne more sprejeti. Vrtičkarjem bomo šli nasproti s sofinanciranjem oziroma z možnostjo obročnega odplačevanja nabave ustreznih rastlinjakov, ki omogočajo enostavno snemanje folije.

Vprašanje:

 

Bojan Navodnik je imel vprašanje v zvezi z rezervnim skladom v blokih. Predlagal je, da se za vsak blok dodeli eden skrbnik ali odgovorna oseba in bi le ta lahko »skrbela« za  inštalacijo v blokih.

Odgovor:

Nadzorni odbor objekta ima pooblastilo etažnih lastnikov, da v njihovem imenu določi dela v skladu s 44. členom Stanovanjskega zakona( Ur.l.RS, št 69/03, 57/08, 78/11), ki se bodo financirala iz rezervnega sklada. Upravnik ob napaki na skupnem delu ali napravi napoti ustrezno kvalificirano osebo, da jo v skladu z pravili stroke odpravi. Etažni lastniki lahko imajo kvalificirano osebo, ki jo izberejo izmed etažnih lastnikov. Za izvedbo del za objekt bi ta oseba svojo dejavnost morala opravljati kot samostojni podjetnik, oziroma bi morala pri UE registrirati osebno dopolnilno delo.

Vprašanje:

 

Peter PUNGARTNIK, mag. je izpostavil prometno varnost na območju odcepa ceste od Anžiča do Gostišča Ott. Gre za državno, regionalno cesto drugega reda. Odsek ceste naj bi bil zelo nevaren, zato je predlagal, da se prioritetno obravnava in skliče sestanek z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in poišče rešitev.

Odgovor:

Po podatkih koncesionarja vzdrževanja državnih cest je za vzdrževanje državnih cest v RS v letu 2016 namenjenih 30 mil eur, od tega je za Koroško namenjenih 1,4 mil eur. Načrt obnove za MOSG predvideva preplastite cest na cesti G1/4 odsek Logar – Murko in Šentjanž – Bukovska vas na cesti R1/227, manjše preplastitve na Celjski cesti pri stari Komunali in del sanacije vozišča na odseku Anžič – Ott. Gre za redna vzdrževalna dela, katera pa še niso potrjena s strani upravljavca ceste.

Vprašanje:

Peter PUNGARTNIK, mag. je predlagal, da se čimprej najde rešitev za vrtec na Selah in zato predlagal, da se čimprej oblikuje delovna skupina, ki bo pripravila konkretne projekte oziroma rešitve.

Odgovor:

 

Župan bo s sklepom imenoval komisijo v prvem tednu februarja 2016.

Vprašanje:

Ivan Gams je podal pobudo v povezavi z investicijami v komunalno infrastrukturo. Predlagal je, da se za vsako cestno - komunalno investicijo, na določenem območju občine, dodeli predstavnik vaške ali četrtne skupnosti, ki bi nadzoroval investicijo. Menil je, da je najboljši nadzornik tisti, ki živi ob investiciji oziroma krajan vaške ali četrtne skupnosti. 

Odgovor:

 

Občinska uprava je JKP Komunala podala navodilo, da mora za vsako investicijo pozvati predsednika ČS ali VS, da sam ali pooblaščena oseba sodeluje pri posamezni investiciji na območju ČS ali VS.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je podal pobudo, da bi se čimprej oz. vsaj do poletja uredile označbe skulptur v mestu Slovenj Gradec.

Odgovor:

Označevanje skulptur bo izvedeno v skladu s proračunskimi možnostmi. 

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je podal pobudo, da bi se uredilo krožišče pri bivši Nami. Predlagal je, da bi se postavila ustrezna skulptura ali vodnjak.

Odgovor:

V proračunu za leto 2016 ni zagotovljenih sredstev za ureditev krožišča pri bivši Nami z skulpturo ali vodnjakom. Pobuda svetnika bo predmet usklajevanja pri pripravi proračuna za leto 2017

Objavljeno:2016-02-04T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Na tej seji ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2015-12-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj, mag. je dejal, da občani, ki živijo v javnih zgradbah in blokih, želijo čimprej pridobiti  informacije glede zaračunavanja toplotne energije.  Sprejeta je nov stanovanjski zakon in nov pravilnik o zaračunavanju toplotne energije. Mnogo stvari naj bi bilo nerazumljivih. 

Odgovor:

V Uradnem listu RS št. 82/2015  z dne 03. 11. 2015 je bil objavljen novi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Pravilnik prinaša določene spremembe, zato  bomo pristopili k uskladitvi obračuna toplote v večstanovanjskih objektih in obveščanju porabnikov o teh spremembah. Pred obračunom toplote za november (do 1.12.2015) bomo na oglasne deske v blokih namestili obrazložitev, katera bo dosegljiva tudi na spletni strani podjetja. Prav tako bo vsak porabnik obrazložitev prejel tudi ob položnici.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako bodo sanirali zamakanje na objektu Osnovne šole Razbor. 

Odgovor:

Zamakanje OŠ Razbor se bo uredilo tako, da bomo izvedli drenažo nad šolo (na osnovi geomehanskih raziskav tal) in drenirali zadnjo stran objekta. Sanacija zamakanja je v predlogu proračuna mestne občine Slovenj Gradec za leto 2016.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je imel vprašanje glede vstopa na Ulico Ljube Prener. Na parcelah št. 418/7 in 419/4, k.o. 849 Stari trg, v lasti Mestne občine Slovenj Gradec, ki tik pred vstopom na omenjeno ulico, mejita na dovozno cesto v naselje Pod graščino. V dolžini cca. 30-40 m, raste več visokih smrek, ki že motijo promet. Veje teh dreves segajo na cestišče, zato je vprašal, če jih je možno odstraniti. 

Odgovor:

 

Do predloga za posek smrek se bo opredelila hortikulturna komisija na svoji prvi naslednji seji.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je opomnil, da je na 9. seji podal pripombo glede ostankov optičnih kablov na terenu. V odgovoru piše, da bo poslan dopis na Telekom naj le te odstranijo. V času dveh mesecev in pol je pričakoval odgovor Telekoma oz. ustrezno rešitev, ki je na terenu še ni.

Odgovor:

Zadevi smo pristopili na sledeči način: 

1. Ker je bilo prvotno vprašanje nedefinirano, smo preko VS  poslali povpraševanje na katerih področjih je ne odstranjena telefonska infrastruktura. 

2.  Dobili smo dva odgovora in sicer:  VS – Razbor in VS – Gradišče.

3. Po posredovanju podatkov na Telekom Slovenije smo sklicali sestanek v njihovih prostorih in dobili sledeče odgovore: 

VS – Razbor:  pregledano je celotno območje. Dela so se začela na Podvajski ravni in se bodo glede na vremenske razmere nadaljevale na celotnem območju in predvidoma končale do konca meseca aprila 2016. VS -  Gradišče:  pregledano je celotno območje . Dela so se začela od Kremžarjevega vrha proti Proštu in se4 bodo nadaljevala na celotnem območju in predvidoma končala do konca aprila 2016. Prav tako se bodo pregledali ostali odseki na področju celotne občine . Neuporabna telefonska infrastruktura se bo odstranila do že prej predvidenega roka , to je april 2016. Po končanih delih bomo pismeno obveščeni o realizaciji izvedenih del.

Vprašanje:

Peter Cesar je menil, da bi bilo potrebno podelitev priznanja Entente Florale mestu Slovenj Gradec, zabeležiti na vpadnicah oziroma nekje na vidnem mestu. Menil je, da ne gre drago investicijo in da bi bilo to potrebno čimprej urediti. 

Odgovor:

 

Od torka, 24.11.2015, obeležujeta prejeto zlato priznanje Entente Florale dva jumbo plakata, ki stojita na vzhodni obvoznici ob severnem in vzhodnem vstopu v mesto.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je menil, da morali dobiti bolj obširne in konkretne odgovore na zastavljene pobude in vprašanje svetnic in svetnikov. 

Odgovor:

Občinska uprava se bo v bodoče potrudila, da bolj obširno in konkretno odgovori na zastavljena vprašanja in pobude svetnic in svetnikov.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je bil mnenja, da bi bilo potrebno različne prireditve v Mestni občini Slovenj Gradec bolje informirati in promovirati, prav tako po zaključku dogodka informacije o tem objaviti v medijih. 

Odgovor:

Popolnoma se strinjamo s predlogom svetnika gospoda Kolarja. Konkretno se je njegov prispevek nanašal na okroglo mizo ob dnevu OZN, za katero smo namensko sklicali celo novinarsko konferenco, ki so se je udeležile dopisnice in novinarke osrednjih in lokalnih medijev, vendar v matične medije niso posredovale ustrezne količine informacij, sploh ob dejstvu, da se je samega dogodka in okrogle mize udeležilo toliko eminentnih gostov. Z obžalovanjem lahko ugotovimo, da mediji povzamejo pač informacije, ki jim ustrezajo v skladu z uredniško politiko posameznega medija. Prav tako lahko z obžalovanjem ugotavljamo, da televizijski kanali dogodke sicer pokrivajo, a največkrat zgolj proti plačilu, ker pa ne moremo namenjati proračunskih sredstev za informiranje o veliki količini dogodkov, ki se čez leto v MOSG odvijajo, smo omejeni pač na medije, kjer je tovrstno oglaševanje v cenovno razumnih okvirih ali najbolje brezplačno. V največji možni meri izkoristimo prostor v občinskem SGlasniku ter lokalno javnost o dogodkih (pred in po dogajanju) obvestimo bodisi z najavo, največkrat pa tudi z reportažo ali kratko vestjo o dogodku tudi, ko se je ta že zgodil.  Sicer pa že vrsto let organiziramo mesečne novinarske konference župana in uprave, na katerih predstavljamo redne in izredne aktivnosti uprave MOSG, mnogokrat pa na te konference vabimo tudi zunanje sodelujoče pri posameznih dogodkih, v veliki meri pa izkoriščamo tudi elektronske medije (radio, internet in družabna omrežja) ter preko njih javnost seznanjamo o dogodkih in dogajanju. Žal pa moramo ugotoviti, da zgolj dobra ali solidna informiranost o dogodku, če slednjemu manjka atraktivnih vsebin, še ne more zagotoviti dobre udeležbe javnosti ali povečati pozornost medijev, da bi takšnemu dogodku namenili (po našem mnenju) ustrezno količino informativnega prostora. 

Vprašanje:

 

Danica Repas je vprašala kdaj se bo pričela energetska sanacija Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Ali je že časovno opredeljena in ali je že pripravljena projektna dokumentacija. 

Odgovor:

Projektna dokumentacija je v zaključni fazi. Izvedba je pogojena z začetkom regionalnega projekta energetskih sanacij. Terminsko še ne moremo opredeliti začetka investicije, saj na nivoju države še ni sprejet dogovor za razvoj regij. Takoj ko bomo pridobili informacije, jih bomo posredovali svetnicam in svetnikom.  

Vprašanje:

 

Janez Potočnik je vprašal kaj lahko lokalna skupnost naredi v povezavi z motoristi in sankači, ki se vozijo v gozdu. Menil je da so pri tem zelo pasivni in če ima lokalna skupnosti pri tem kakšne pristojnosti, naj se stvari uredijo. 

Odgovor:

Problematiko ureditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju ureja Zakon o ohranjanju narave (ZON, Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02, 41/04, 61/06, 32/08, 8/10, 46/14). ZON namreč v prvem odstavku 28.b člena določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, se ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon, pri čemer: 

- kot vozila na motorni ali drug lasten pogon vozila definira vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila (2. odstavek 28.b člena) 

- s pojmom naravno okolje pa zajema vso živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. Ob tem pa izrecno določa, da so to vsa območja izven:

 · naselij;

 · javnih in nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;

· gozdnih cest;

· območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor; 

· omrežij gospodarske javne infrastrukture in 

· območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.   

Torej je vožnja v naravnem okolju omejena le na prometno infrastrukturo – javne ceste, nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in gozdne ceste. Izjema od tega so službene in podobne vožnje (gasilci, Policija, NMP, gozdarska služba, pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del, ipd.), vendar tudi to pod pogojem, da dostop do določenega območja ni mogoč dostop po javnih cestah. 

Lahko pa občina v okviru občinskih prostorskih načrtov določi posebna območja za rekreacijo in šport, ki izrecno vključujejo tudi vožnjo z vozili na motorni pogon. Ta območja morajo biti predhodno tudi ocenjena v postopkih okoljskih presoj kot primerna za namene vožnje z vozili na motorni pogon (glej 4. alinejo 3. odstavka 28.b člena). V zvezi s tem je Zavod za gozdove Slovenije oktobra 2014 pripravil in objavil Conacijo gozdnega prostora z vidika njegove rabe za rekreacijo in turizem, v kateri so prikazana območja, kjer je vožnja s kolesi možna po strokovni presoji in kjer je možna po označenih vlakah oziroma kjer sploh ni mogoča ali pa je prepovedana. 

glej: http://odprimopoti.si/doc/2_marjan%20grah_conacija%20gozdnega%20prostora.pdf. 

Glede nadzora in sankcioniranja kršiteljev so na podlagi ZON pristojni inšpektorji, ki so pristojni za ohranjanje narave – to so v prvi vrsti okoljski inšpektorji, pa tudi lovski inšpektorji, gozdarski inšpektorji, ribiški in kmetijski inšpektorji (151. člen ZON). ZON posebej pooblašča tudi Policijo (153.b člen ZON). ZON prav tako ureja neposredni nadzor nad spoštovanjem prepovedi zakona in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi, in sicer ga poleg Policije in prej omenjenih inšpektorjev opravljajo t.i. naravovarstveni nadzorniki (= vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima opravljen preizkus znanja in ima za to pooblastilo). 

Lokalna skupnost lahko torej v zvezi z obravnavano tematiko: 

- v okviru občinskih prostorskih načrtov določi posebna območja za rekreacijo in šport, kjer je dovoljena vožnja z vozili na motorni pogon, pri čemer mora upoštevati oceno okoljske presoje in posamezne akte, s katerimi se omejuje oziroma prepoveduje vožnja z vozili na motorni pogon na določenem območju (npr. Conacija Zavoda za gozdov, Zakon o triglavskem narodnem parku, ipd.)

- z vidika nadzora Zakon o ohranjanju narave izrecno določa kdo opravlja nadzor (X. poglavje ZON) in kakšne so sankcije za kršitelje (XI. poglavje – Kazenske določbe). Pristojnost je torej zakonsko določena. Lokalna skupnost pa lahko na tem področju (so)deluje tako, da aktivno ozavešča svoje občane kam oziroma na katere službe naj se obrnejo v primeru, da zaznajo kršitve na območjih, kjer velja prepoved vožnje z omenjenimi vozili.  

Vprašanje:

 

Peter Pungartnik, mag. je vprašal kako je z reševanjem problematike Partizanskega doma. Predlagal je, da bi se skupaj z Spoturjem oblikovala vizija in  poiščejo novega najemnika, da dom čez zimo ne bo sameval.

Odgovor:

 

V skladu s sklepom občinskega sveta smo izvedli javni razpis za najem objekta (na katerega se ni prijavil nobeden ponudnik) in javni poziv promotorjem za oddajo vlog o zainteresiranosti (na katerega ni prispela nobena vloga). Za uresničitev zadnje točke sklepa občinskega sveta bomo v januarju pripravili javno dražbo za prodajo objekta.

Vprašanje:

Peter Pungartnik, mag. je povedal, da je Moški pevski zbor Fran Berneker iz Starega trga obnavljal stavbo Kulturnega doma v Starem trgu. Predlagal je, da bi jim občina prišla na proti in bi jim finančno pomagala pri investiciji.

Odgovor:

Pristojne službe so na podlagi podane pobude in podane vloge s strani Kulturnega društva Stari trg za sofinanciranje investicije v Kulturni dom Stari trg, pristopile k preučitvi lastništva objekta in zakonodaje ter v tej zvezi možnosti za sofinanciranje investicije.  

Vprašanje:

 

Peter Pungartnik, mag. je vprašal kako deluje zimska služba Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec, ker na določenih cestah še niso zakoličili snežnih količkov.  

Odgovor:


V tednu seje občinskega sveta je bilo postavljanje snežnih kolov v zaključni fazi (95%), do konca tistega tedna pa so bili postavljeni vsi. S postavljanjem snežnih kolov smo začeli že v oktobru, saj se zavedamo da mora biti delo opravljeno pravočasno, v eni sezoni pa postavimo cca. 8.000 kolov.

Objavljeno:2015-11-27T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Peter Cesar je ponovno opozoril na nevzdrževane površine v okolici  bivšega Opel centra. V okolici ni bila pokošena trava, stanje naj bi bilo »klavrno«, kljub temo, da naj bi bilo v preteklosti obljubljeno, da se bodo te površine vzdrževale. Še posebej naj bi bilo moteče stanje pri transformatorski postaji, pred podhodom za Legen

Odgovor:

Zemljišče na parc. št. 732/1 k.o. Slovenj Gradec (bivši Opel center) je v lasti HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje d.o.o., Dunajska cesta 167, Ljubljana in Komunala  Slovenj Gradec te površine  ne vzdržuje v okviru vzdrževanja javnih površin. Komunala Slovenj Gradec bo poizkusila navezati stike z lastnikom te lokacije, da bi bile navedene površine vzdrževane.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je opozoril na slabo informiranje občank in občanov, pri tem je omenil problem onesnaženosti vode v vodnem zajetju Podhomec. Veliko ljudi ni bilo informiranih o problemu. Menil je, da ni dovolj, da se informacije objavi na spletnih straneh Mestne občine Slovenj Gradec in Javnega podjetja Komunala, ampak da bi bilo potrebno informacije posredovati tudi na lokalne oglasne deske, tako bi informacije in opozorila  hitreje prišla do lokalnega prebivalstva.

Odgovor:

Občani so bili obveščeni.

Vprašanje:

Boris Raj, mag., je povedal, da so se nanj obrnili predstavniki Veteranskega društva Sever in so podali pobudo v  povezavi s protokolom. Potrebno bi bilo urediti sezname predstavnikov veteranskih društev in le te ob raznih prireditvah povabiti na občinske prireditve. K seznamu bi bilo potrebno dodati tudi nosilce najvišjih priznanj, to je častni znak Republike Slovenije.

Odgovor:

 

Sezname vabljenih na občinske prireditve bo občinska uprava ažurirala z naslovi predstavnikov veteranskih društev.

Vprašanje:

 

Aleksander Hudej je opozoril na problem slabe pokritosti z GSM signalom na podeželju. Povedal je, da je preteklosti že sam, tudi s podpisi občanov in župana, pristopil k največjemu Slovenskemu operaterju, a brez uspeha. Predlagal je, da bi strokovne službe Občinske uprave navezala stik z operaterjem, ter da bi nekdo iz tehničnega osebja odšel na teren in si problematiko ogledal na lokaciji.

Odgovor:

Vprašanje je zelo splošno in nanj z predhodnimi ugotovitvami ni možno podati želenega odgovora. Potrebno bo natančnejše določiti ciljno skupino občanov , ki niso bili zajeti v novozgrajeno širokopasovno omrežje in imajo probleme z GSM signalom. Zadeva bi se morala reševati preko VS na  prizadetem območju tako, da dobimo natančnejše območje in ga lahko primerjamo z pokritostjo signala.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da informacijo posredujejo prebivalcem blokovskega naselja v Slovenj Gradcu. Stanovalce zanima kako je urejena ločitev meteornih voda od fekalnih vod do čistilne naprave v Pamečah. 

Odgovor:

Ožje mestno in primestno področje Slovenj Gradca je opremljeno z mešanim kanalizacijskim sistemom, to je skupnim odvajanjem komunalne in padavinske vode, ki se zaključuje s končnim čiščenjem na centralni čistilni napravi. Vsa novejša kanalizacija, ki se pospešeno načrtuje in gradi predvsem v primestnih naseljih, pa je načeloma ločenega sistema in sicer posebej meteorni in posebej fekalni kanal. Zaradi večje količine padavinskih voda, so za mešanem sistem kanalizacije, na podlagi projektne dokumentacije, vgrajeni zadrževalni bazeni in razbremenilniki. Zadrževalni bazen zadržuje najbolj onesnažen »čistilni« val, ob pričetku padavin in ga kontrolirano spušča proti čistilni napravi.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je povedal, da ob nastopu mandata niso bili obveščeni, kje je dovoljeno parkiranje pred Občinsko upravo. V ponedeljek, 19.10.2015, je dobil  obvestilo redarstva zaradi napačnega parkiranja. Problematično je bilo to, ker je obvestilo dobil samo on, ne pa vozila, ki so bila parkirana ob njegovem avtomobilu, čeprav niso bili gostje župana oziroma vozila MOSG. 

Odgovor:

Na podlagi podane prijave je dne 19.10.2015 ob 7:35 uri medobčinsko redarstvo izvedlo nadzor nad nedovoljenim parkiranjem na parkirnih prostorih na Šolski ulici, ki so rezervirani za goste župana in vozila v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. V času nadzora je bilo vseh pet parkirnih prostorov zasedenih, od tega sta bili dve vozili v prekršku.

Vprašanje:

Janez Potočnik je podal pobudo, da bi na internetni strani Javnega podjetja Komunala vzpostavili aplikacijo, kjer bi lahko občani neposredno komunicirali in tudi posredovali slike, kje v občini so kakšne težave (npr. kakšen kanal, luknje na cestah, kjer se fekalije skupaj zlivajo). S tem bi pospešili proceduro, pa tudi odgovore na vprašanja.

Odgovor:

V podjetju se zavedamo, da je dobra komunikacija zelo pomembna za zadovoljstvo naših uporabnikov, hkrati pa izboljšuje kvaliteto izvajanja naših storitev. V želji po čim boljši komunikaciji z našimi uporabniki, smo bili zelo veseli vašega vprašanja, ker menimo, da so nekateri občani premalo osveščeni o načinih komunikacije preko naše spletne strani in v tem prispevku vidimo odlično priložnost za dodatno osveščanje občanov in hkrati spodbudo za večji obisk naše spletne strani ter čim več dobrih predlogov s strani občanov.   

Na naši spletni strani zato že imamo 2 aplikaciji za izboljšano komunikacijo, kjer seveda naši uporabniki lahko priložijo dokumente, slike itd. Ti dve aplikaciji sta: e – Storitve in Vaše sporočilo. 

Postopek prijave v e – Storitve in vnašanje odčitkov:

Dostop do aplikacije e-Storitve:

 · Ob prvi prijavi v sistem boste potrebovali zadnji račun saj se prijavite tako, da za svoje uporabniško ime uporabite šifro kupca pod geslo vpišete številko zadnjega prejetega računa za komunalne storitve (8-mestna številka).

· Po uspešni prijavi lahko spremenite podatke za vaš profil, vključno z geslom za dostop. 

 

 Vnos odčitkov: 

· V drevesu izberete odjemno mesto za katerega želite vnesti odčitek. Vnos odčitka je omogočen v določenem obdobju. 

·Ko pa je vnos odčitkov omogočen, v prazna polja vnesete stanje števca (odčitek števca mora biti večji od zadnjega odčitka), po potrebi dodate opombo in kliknete gumb shrani, ki odčitek zabeleži v sistem. Pri oddaji stanja se kot datum stanja upošteva tekoči datum.  

E – Storitev smo predstavili tudi v Informatorju, katerega smo priložili k septembrskim položnicam.

Drugi način sporočanja informacij na naši spletni strani, pa je v zavihku "Vaše sporočilo" -  kjer lahko občani podajo kakršno koli informacijo, ki se nanaša na komunalne dejavnosti, to so: reklamacije, vprašanja, naročila, pohvale itd., brez prijave.


Vprašanje:

Bojana Navodnika je zanimalo nakazilo Mestne občine Slovenj Gradec k TV Slovenj Gradec, d.o.o. v višini 7.693 EUR. Zanimalo ga je natanko, kakšne storitve so bile opravljene.

Odgovor:

V letošnjem letu smo plačali na podlagi dogovora o poravnanju medsebojni obveznosti, ki so izhajale iz pogodbe v lanskem letu.  V preteklosti je bila praksa, da je Mestna občina podpirala več lokalnih televizij, od VTV-ja in TV SG. Mi smo se odločili konec lanskega leta, da ne bomo subvencionirali nobene televizije, zaradi pogodbe, ki je bila sklenjena in ni bila izvršena do konca, hkrati pa so se odpovedale storitve. Dogovorilo so trajali tako dolgo, da so padli v letošnjo leto za lansko realizacijo, zaradi neizpolnitev pogodbe s strani občine pa je bilo izplačilo še v  letošnjem proračunu.  

Vprašanje:

Niko R. Kolar je želel informacijo kdo bodo udeleženci »Okrogle mize«, v počastitev Organizacije združenih narodov. 

Odgovor:

Vabilo za sodelovanje so se odzvali: redni profesor dr. Rudi Rizman, doc. dr. Vasilka Sancin,  dr. Darko Štrajn, dr. Žiga Vodovnik, ki je sicer v Bruslju in pa dr. Neža Kogojšek Šalamon.

Objavljeno:2015-10-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. seja občinskega sveta
Vprašanje:


Branko Smrtnik je imel vprašanje v povezavi z popravkom akta, ki ureja dograditev stanovanj. Bil je mnenja, da bi bilo potrebno akt spremenit oz. dopolnit. Pri dograditvi hiš je omenil da zazidava gre, izkoristek pa ne. V preteklosti naj bi se ta akt že spremenil, in da je  bilo možna neto površina, zdaj pa je v aktu bruto površina. Ostale občine naj bi to imele urejene. Menil je, da bi se to moralo spremenit in bi bilo posledično manj črno gradenj. 

Odgovor:


Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 2012 pristopila k izdelavi SD Odloka o PUP za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SD PUP). Razlog za pripravo SD PUP je bil vsebinski pregled odloka in dopolnitev le-tega, da bodo določila jasna in ne bodo dopuščala nasprotujočih si razlag in uporab in s tem tudi različno uporabo (neenakopravno) obravnavo pravnih subjektov) ter posledično njihove pravne in investicijske varnosti, uskladitev z odločbo U-I-175/03, ki je zahtevala spremembo grafičnih prilog. Razlika med neto in bruto površino, ki je v vprašanju izpostavljena, se nanaša na razlago pojmov, ki so v odloku zapisani v 5 členu.  5 člen odloka je bil s sprejetjem SD PUP v celoti spremenjen. V njem so pojmi (oziroma njihov pomen), ki so uporabljeni v odloku, usklajeni z veljavnimi predpisi. Spremembe, ki so se torej pojavile pri obrazložitvi pojmov v tem členu, so posledica usklajenosti z veljavnimi predpisi in so zgolj povzete iz predpisa in na njihovo vsebino nismo mogli vplivati. Za pojem faktor izrabe parcele, velja: »faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena.«  Prejšnji zapis, ki je govoril o neto parceli ni bil skladen s predpisom, zato je tudi prišlo do spremembe. Občina je kot taka dolžna pri sprejemanju svojih aktov skrbeti za zakonitost in seveda tudi usklajenost s spremembami, kar smo v konkretnem primeru tudi storili. Faktor zazidanosti in izrabe se uporabljata v kombinaciji in regulirata posege v območju. To določilo je zgolj eden izmed dejavnikov, ki vpliva na zasnovo objekta. Pri zasnovi objekta mora biti izpolnjen skupek določil in ne zgolj ta. Projektant mora poleg tega upoštevati še  pogoje, ki določajo stavbno maso, lego objekta, odmiki, velikosti objektov, itd… novogradnja pa se mora prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj enote urejanja, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov. Sem pa seveda poleg vertikalnega gabarita sodi tudi volumen objekta.

Faktor izrabe in faktor zazidanosti sta sestavna dela določil, ki so zajete tudi v izvedbenih predpisih občinskih prostorskih načrtov – tudi našem, ki ga sprejemamo.  Ne samo to, nabor faktorjev se celo širi in ne zožuje. Tudi naš novi prostorski akt (OPN), ki bo poleg strateškega po novem tudi izvedbeni vsebuje ta določila: tako so v 3. členu razloženi naslednji pojmi:

-          Faktor izrabe parcele (FI),

-          Faktor odprtih javnih površin (FJP),

-          Faktor zazidanosti parcele (FZ) in

-          Faktor zelenih površin (FZP).

Sprememba odloka mora biti podprta s strokovno analizo posledic, ki bi jih imela na širši prostor, zato bi bilo potrebno izdelati strokovno podlago.  Glede na dejstvo, da smo v fazi, ko je realno pričakovati, da bomo v naslednjem letu lahko sprejeli občinski prostorski načrt, ki bo nadomestil veljavne odloke, ocenjujemo, da je izdelava sprememb in dopolnitev PUP neekonomična , saj bi veljala zelo kratek čas (do sprejetja OPN). 

Objavljeno:2015-10-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. seja občinskega sveta
Vprašanje:


Boris Raj, mag. je dejal, da je bil povabljen na sestanek vodstev ČS Štibuh in ČS Stari trg ter civilnih iniciativ teh ČS, ter nekaterih svetnikov. Tema sestanka je bila ureditev varne šolske poti Stari trg – Štibuh. Na sestanku so razpravljali o načrtih, ki jih ima Mestna občina Slovenj Gradec. Dobro je bil ocenjen projekt ureditve Muratove ulice do Kmetijske zadruge, ravno tako obnova križišča pri Kmetijski zadrugi. Veliko negodovanja pa je bilo z izbrano lokacijo postavitve mostu za pešce čez Suhodolnico. V obeh četrtnih skupnostih zbirajo podpise, da občinska uprava resno razmisli o tem načrtu. Problematično je lociranje tega mostu čez Suhodolnico. Pričakujejo, da bo most na mestu, kjer so ga sami predlagali. Most naj bi bil lociran nižje, ob pokopališču. Tako  bi lahko vsi uporabniki mostu prišli naravnost iz igrišča, preko Suhodolnice, do pokopališču in nadalje v smeri Podgorja. Povedal je, da so tem razpravljali tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi sam je prepričan, da je predlagana varianta s strani četrtnih skupnosti najboljša. V nadaljevanju je predlagal, da  občinska uprave s strokovnimi službami zadevo prouči, ker bodo civilna iniciativa in obe dve četrtni skupnosti še najprej vztrajali pri svojem predlogu. 

Odgovor:

V zvezi s problematiko bo občinska uprava organizirala sestanek, na katerem bomo obravnavali prednosti in slabosti obeh predlaganih variant in poizkušali doseči konsenz.


Vprašanje:


Ivan Gams je imel vprašanje glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v primeru kmetije. Že na seji v spomladanskem času je predlagal, da je potrebno taka zemljišča, kjer lastnik nima namena prodati ali tržiti zemljišča po hitrem postopku vrniti v kmetijska zemljišča. Takrat je dobil odgovor od Rozalije Lužnik, da ne gre tako hitro, ker postopek ni tako preprost. Dobil je tudi informacijo oz. zagotovilo, da NUSZ za takšna zemljišča ne bo potrebno plačevati. Za takšne primere je potrebno ljudem dati informacijo zakaj so dobili isto višino plačila, kot leto poprej.

Odgovor:


Raba zemljišča je določena v planskem aktu občine, postopki spreminjanja so izredno dolgotrajni. Ker je v pripravi nov občinski prostorski plan, bomo pobude vračanja iz stavbne rabe v kmetijsko z vso skrbnostjo prostorskih načrtovalcev obravnavali in jih upoštevali povsod, kjer je to z vidika prostorskega načrtovanja smiselno. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je vezano na rabo zemljišča, ki je opredeljena v prostorskem aktu in je proaktiven element za promet z nepremičninami. V kolikor se na nepozidanem stavbnem zemljišču kmetuje, občani z pritožbo na odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uveljavljajo oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in so na tak način v dejanskem stanju v enakem položaju kot da bi zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.

Vprašanje:


Ivan Gams je želel pojasnilo glede sprejemanja proračuna. V proračunu naj bi bila zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Občani ne razumejo, zakaj Evropska unija ne dopušča takšno financiranje. Bil je na obisku pri svetniku iz Občine Dravograd, ki mu je zagotovil da ima njihova občina zagotovljena sredstva za izgradnjo malih čistilni naprav oz. omogoča sofinanciranje do 50% oz. 2.000 evrov.  Mnenja je bil, da so uredbe in predpisi Evropske unije tako obsežni, zato je potrebno poiskati člen, ki pa bo takšno financiranje  dopuščal.

Odgovor:


Svetniki bodo do naslednje seje občinskega sveta prejeli podrobno pravno obravnavo izpostavljene problematike.

Vprašanje:


Aleksander Hudej je imel vprašanje glede plazov na cesti. Plaz se je pojavil na cesti Podgorje – Sp. Razbor, nekje 300 metrov pred kmetijo Rdečnik. Zanimalo ga je, če bo to možno sanirati še v letošnjem letu oz. v nekem doglednem času. 

Odgovor:


Za plaz pod Rdečnikom imamo izdelan projekt, vendar v letošnjem letu ni sredstev, da bi ga sanirali. Projekt se bo dal v plan za naslednje proračunsko leto ( 2016).

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal, kako je z domom Partizanka. Ker najemnika niso dobili, je vprašal, kakšen je naslednji korak. Ali je to »zrelo« za prodajo in če je potreben sklep občinskega sveta. Če je potrebno, naj se uvrsti na dnevni red na eno izmed naslednji sej.  V objekt so vložili veliko vsoto denarja in bi bilo škoda, če bi propadel.

Odgovor:


Na javni razpis za najem Partizanskega doma ni prispela nobena ponudba. V skladu s sklepom občinskega sveta bo občina v Uradnem listu RS 18.09.2015 objavila javni poziv promotorjem za oddajo vlog o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo za projekt ''Partizanski dom''. V kolikor na javni poziv ne bo prispela nobena vloga o zainteresiranosti, bo občinska uprava v skladu s sklepom občinskega sveta izvedla postopek prodaje Partizanskega doma.

Vprašanje:


Aleksander Hudej je spraševal kako je glede stare OŠ Podgorje. Pred leti naj bi bil sprejet sklep, da se objekt proda, a kupca ni. Vedno znova  občani opozarjajo, da gre za nevaren objekt in je možno, da se bo sam podrl. Potrebno bi bilo postaviti vsaj kakšna opozorila ali pa pripraviti nov razpis o prodaji.

Odgovor:


V zvezi s staro Osnovno šolo Podgorje je MOSG izvedla postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem in v ta namen 16.11.2012, objavila v Uradnem listu RS javno zbiranje ponudb. Izhodiščna cena je znašala 91.250,00 EUR, vendar za predmetno nepremičnino ni bilo oddanih ponudb. Stara OŠ Podgorje je vključena v pripravljajočo Strategijo upravljanja z nepremičnim premoženjem MOSG, v kateri bo tudi določen njen namen. Na podlagi ocene investicijskih vlaganj glede na stanje objekta, bo razvidno katera metoda ravnanja s premoženjem je najustreznejša oz. se bo določil vrstni red posameznih postopkov ravnanja, če prva metoda ne bo uspešna.Trenutno prostore stare Osnovne šole Podgorje  uporablja Koroški pokrajinski muzej za skladiščenje muzejskih predmetov. Podlaga za uporabo je Zakon o izvrševanju javnega interesa za kulturo –ZUJIK in Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej (Ur. List RS 56/2002) na podlagi katerih ima muzej predmetno nepremičnino v upravljanju.

 

Vprašanje:

Franc Pečovnik je povedal da so na seji VS Pameče obravnavali tematiko  »Kmetija Hrastl«. Vaščane zanima kako daleč je tam investicija, trenutno se je zaustavilo. Investicij na tej lokaciji poteka že sedem do osem let. Vprašal je, če so seznanjeni s problematiko. Pripomnil je, da je to lokacija pri cerkvi. 
Odgovor:


Strokovne službe so z zadevo seznanjene. Aktivnosti v zvezi z rešitvijo tega problema potekajo. Sklican je sestanek s stranko in predvidevamo, da se bo problem dalo rešiti.

Vprašanje:


Franc Pečovnik, je pohvalil akcijo, ki je izpeljal Boris Raj in sicer čiščenje Japonskega dresnika. Akcijo podpira in se mu zdi prav, da so se tega lotili. Bil je mnenja, da bi bilo potrebno akcijo izvesti po vsej Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:


V Mestni občini Slovenj Gradec smo seznanjeni z navedeno problematiko - prisotnost tujerodnih invazivnih rastlin, zato smo tudi z veseljem podprli aktivnosti g. Borisa Raja in civilne družbe, ki je z organiziranjem prostovoljne delovne akcije odstranjevanja te rastline,  s tem še dodatno  osvestila javnost o prisotnosti te in drugih invazivnih tujerodnih vrstah rastlin, ki rastejo v našem okolju. Svetnik nadalje predlaga, da bi bilo potrebno podobno akcijo izvesti za vso MO Slovenj Gradec.

Prepoznavanje in osveščenost  v zvezi s temi rastlinami  je pri laični javnosti in stroki čedalje večja. Japonski dresnik je rastlina, ki najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Najhitreje poseli območja, kjer je zaradi človekovega delovanja prišlo do večjih premikov zemlje. Največ ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov. Naselitev na brežine vodotokov pa pomeni, da  spada odstranjevanje teh rastlin pod jurisdikcijo države in kljub temu, da je to postal širši problem, se na državni ravni nameni za rešitev tega problema premalo sredstev. V tokratni uspešni prostovoljni delovni akciji smo lokalna skupnost in upravljavec voda sodelovali, vendar bo v primeru reševanja celostne problematike, ki bo trajala tudi dalj časa,  potrebno vložiti več sredstev.

 

 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da ga kmetje večkrat kličejo in sprašujejo kako je z gradnjo novih hlevov. Problem naj bi bil, da je praktično nemogoče pridobiti spremembo namembnosti na novih lokacijah. Porušili bi stare hleve in izgradili nove. Mnenja je bil, da tistim, ki še imajo voljo za novo gradnjo hleva, mora občina priti nasproti ali pa jim vsaj omogočiti, da bodo lahko uredili določene stvari.  Pripomnil je, da gre tukaj tudi za urejenost okolice, kmetom pa bo lažje delati v novih prostorih. 

Odgovor:


Veljavni Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec (Uradno prečiščeno besedilo PUP IZVEN NASELIJ – UPB1, Uradni list RS, št. 72/2012 in 66/14) omogočajo kmetom na kmetijskih zemljiščih gradnjo nezahtevnih objektov (kamor sodijo tudi hlevi do določene velikosti tlorisne površine). V kolikor pa se kmet odloči za gradnjo manj zahtevnega objekta in ne razpolaga s stavbnim zemljiščem, je pridobitev gradbenega dovoljenja vsekakor vezana na predhodno spremembo namembnosti zemljišča. Le te ni možno voditi za posamezne kmete ločeno, temveč je postopek enovit in zahteva sprejem občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), ki pa je zahteven in dolgotrajen postopek. V okviru sprejema OPN MOSG se zaposleni na občini še posebej trudimo, da bi bodoča namenska raba zemljišč v delu razpršene poselitve, kamor se po prostorskih predpisih uvrščajo kmetije, bila čim bolj prijazna do uporabnikov tega prostora in bi omogočala izvedbo njihovih poslovnih odločitev in razvoj kmetij.

Mestna občina Slovenj Gradec si je v okviru postopka OPN MOSG že pridobila prva mnenja na osnutek OPN. Z določenimi nosilci urejanja prostora smo se že uspeli uskladiti. Trenutno potekajo usklajevanja na področju kmetijstva. Izdelovalec akta je izdelal analizo prvega mnenja in pripravil spisek potrebnih dodatnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz zahtev ministrstva za kmetijstvo. Za nekatere predloge sprememb namenske rabe prostora bo potrebno pripraviti dodatna gradiva. Glede na velikost posega, njegovo pomembnost, namensko in dejansko rabo prostora, v katero naj bi sprememba posegla se bodo pripravile dodatne strokovne utemeljitve.

V mesecu juniju in juliju smo že pozvali pobudnike, da nam dopolnijo svoje pobude z dodatnimi gradivi. Določeno število kmetov mora predloge za potrebe kmetije obrazložiti na obrazcu »Utemeljenost posega na kmetijsko zemljišče za potrebe kmetije«. Za izpolnitev teh obrazcev je za našo občino pristojen Kmetijsko gozdarski zavod Celje, ki dela v polnem teku že izvaja.

V skladu z terminskim planom bo nov občinski prostorski načrt sprejet jeseni 2016.

Vprašanje:


Ivan Vranjek je imel vprašanje glede izgradnje kanalizacije in menil, da bi bilo potrebno s tem nadaljevati. Ne bi se smeli kar odločiti za male komunalne čistilne naprave. Čim večjemu številu občanom je potrebno omogočiti, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje. Omenil je dolino Jenine. Če se že dela vodni park, bi bilo prav, da se izgradi kanalizacija. Menil je, da bodo male komunalne čistilne naprave velik strošek in najverjetneje tudi velik zaslužek za določena podjetja. Svetniki bi morali stopiti skupaj in zahtevati, da se kanalizacija izpelje, kjer je le možno. Priklop na kanalizacije je investicija, ki se bo nekoč vračal. 

Odgovor:


Občina ima sprejeta dva operativna programa in sicer Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013 do 2017 in Program oskrbe s pitno vodo za Mestno občino Slovenj Gradec za obdobje od 2014 do 2017. V obeh dokumentih so grafično določene aglomeracije (območja) na katerih mora občina zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode ter oskrbe s pitno vodo. Aglomeracije za vsako občino določi pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Mestna občina Slovenj Gradec svojih obvez izgradnje kanalizacijskega omrežja in omrežja za oskrbo s pitno vodo na aglomeracijah še ni izpolnila in bodo predmet investiranja v naslednjih 7 do 10 let.  V kolikor se bodo predpisi za določitev aglomeracij spremenili in bo država določila nove aglomeracije, bomo pripravili novelacije operativnih programov in jih predložili občinskemu svetu. Izven določenih aglomeracij občina ne more investirati v izgradnjo komunalne infrastrukture.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je povedal, da so se tudi nanj obrnili predstavniki ČS Štibuh in ČS Stari trg glede izgradnje mostu. Izrazili so želje, da bi bilo več komunikacije med njimi in občinsko upravo. Izrazili so prepričanje, da je potrebno upoštevati tudi voljo ljudi.  Potrebno bi se pogovoriti in poiskati ustrezen kompromis.

Odgovor:


V zvezi s problematiko bo občinska uprava organizirala sestanek, na katerem bomo obravnavali prednosti in slabosti obeh predlaganih variant in poizkušali doseči konsenz.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je opozoril  na manjkajoče ogledalo pri Novi Opremi, a tem naj bi govoril že na eni izmed prejšnjih sej. Odgovor je dobil, da ko bo asfaltiranje pri koncu se bo razmislilo o postavitvi ogledala. Občani, ki se pripeljejo iz strani Gmajne, je na križišču narisana le črta, pogled na desno pa je praktično popolnoma zakrit. 

Odgovor:


Ogledalo je že postavljeno.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je vprašal glede mostu na Gmajno. Na cesti čez most je zarisana rumena črta, kjer naj bi hodili pešci. Dejal je, da gre za veliko zožitev in otroci, ki prihajajo iz varne poti so v veliki nevarnosti. Predlagal je, da se ob mostu postavi manjša brv.

Odgovor:


Izvedba brvi se bo začela 9.9.2015 in se bo zaključila nekje v 3-4 tednih.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je opozoril na problem, ki nastaja v vaškem jedru Gmajna, saj občanom iz novo asfaltirane ceste prinaša veliko količino vode. Dejal je, da bi bilo potrebno ob koncu asfalta namestiti betonsko rešetko. 

Odgovor:


Za podrobnejšo lokacijo in ogled so se predstavniki JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o. dogovorili s svetnikom, kjer se bo podal predlog rešitve.

Vprašanje:


Zdravko Krajnc je povedal, da krajani Gmajne pričakujejo sestanek z direktorico, tema naj bi bila pobiranje »enih in drugih prispevkov«. Pričakujejo tudi nadaljevanje izgradnje kanalizacije za višje ležeče hiše. Spodnji del Gmajne pa pričakuje, da se bo direktorica oglasila pri njih in obrazložila kdaj  bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije pri njih. Odgovora namreč do danes niso dobili.

Odgovor:


Sestanek je sklican za 23.09.2015 ob 15.30.

Vprašanje:


Peter Pungartnik, mag., je povedal, da so na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu  obravnavali problematiko varnih poti. Ukvarjali so se z varnostjo otrok in tudi voznikov in ugotovili, da je v občini veliko živih mej ob pločnikih, ki ogrožajo varnost pešcev in voznikov. Mnenja je bil, da je potrebno angažirati Medobčinsko redarstvo.

Odgovor:


Občinska uprava bo pozvala Medobčinski inšpektorat, da izvede kontrolo na terenu in primerno ukrepa.

Vprašanje:


Peter Cesar je dejal, da ga je zmotil koncert, ki je bil 08.08. 2015, ob 20.30, gostujoč pa je bil Pihalni orkester iz Hrvaške. Tega ni bilo v programu, zato ni bilo odra in stolov. Zanimalo ga je, kdo je bil organizator tega koncerta. Motilo ga je, ker nastopajoče ni nihče pozdravil, niti se jim ob koncu koncerta nihče ni zahvalil.

Odgovor:


Pihalni orkester iz Hrvaške je bil nastanjen v hotelu Vabo, saj so imeli v planu imeti 3 nastope, v Avstriji, na Ravne in v Velenju. Ker je bil  koncert na Ravnah odpovedan, so se obrnili na podjetje Vabo s prošnjo, da bi nastopali prostovoljno mimoidočim v Slovenj Gradcu.

Vprašanje:


Peter Cesar je povedal, da so v Slovenj Gradcu dobili novo trgovino Eurospin. Na lokaciji ga moti neurejenost hortikulture. Pričakuje, da se bo v prihodnje uredila hortikultura tudi pri trgovskih centrih Špar, Hofer in Lidl.

Odgovor:


Ureditvena situacija »Odloka  o ureditvenem načrtu Sotočje«, ki ga je sprejel občinski svet, vsebuje tudi zelenice in drevesa vendar ne v sklopu parkirišč, ampak posebej severno in zahodno od glavnega objekta. Objekt trgovine Eurospin je bil pred kratkim odprt in predan namenu. Menimo, da investitor, kar se tiče zelenih površin, še ni povsem končal z zunanjo ureditvijo. Neposrednega vpliva na to ali bo lastnik na zelenih površinah zasadil drevesa, grmičevje ali bo ostal zgolj pri zatravitvi, občina žal nima. Ureditev zelenih površin pri ostalih trgovskih centrih je bila prav tako določena z ureditvenimi načrti, ki jih je sprejel občinski svet. 

Vprašanje:


Peter Cesar je povedal, da se je v preteklosti na zahodnem delu občine izvedla optična napeljava. Posledica je, da so opuščeni vsi klasični telefonski priključki. Zanimalo ga je, ali lahko Mestna občina Slovenj Gradec, kot stranka, poda dopis Telekomu, da te stare vode odstrani, ker je stanje neurejeno, zapuščeno, celo nevarno. Trenutno se morajo sami lastniki zemljišč ukvarjati z problemom opuščenih vodov. 

Odgovor:


Strokovne službe bodo poslale dopis na Telekom Slovenije, da nemudoma odstranijo opuščene telefonskih drogov in nadzemeljskih vodov po izgradnji širokopasovnega omrežja. 

Vprašanje:


Peter Cesar je predlagal, da se odgovori na pobude in vprašanje podajo v krajšem obdobju in ne le na naslednji seji in sicer v roku 10 ali 14 dni. V daljšem časovnem obdobju ko ni seje, se na določene odgovore pozabi, zato je prosil da bi bili tukaj bolj ažurni. Odgovor se naj posreduje vsaj tistemu, ki je postavil vprašanje oz. pobudo, da ga bo lahko posredoval občankam in občanov.

Odgovor:


Pobudo smo upoštevali. Odgovore bomo posredovali vsem svetnikom.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je povedala, da se je na njo obrnil občan, ki pogosto kolesari čez most pri Merkurju. Gre za lesen most, ki na vrhu ni zaščiten s pločevino. Menil je, da bi bila življenjska doba mostu daljša vsaj za 50%, če bi se na vrhu zaščitil s pločevino.

 


Odgovor:


V zvezi z zaščito ograje na mostu za kolesarje pri Merkurju s pločevino sporočam, da je bilo z g. Merzdovnikom iz Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. dogovorjeno, da se v najkrajšem možnem času opravi ogled na terenu in se izvede ustrezna sanacija oz. zaščita ograje, da se s tem prepreči nadaljnje hitro propadanje konstrukcije.

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na
Vprašanje:

 

Odgovor:

 

14. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 12. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 12. 2023
Vprašanje:
Odgovor:
Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta
SG logo

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.