Podrobna predstavitev aktivnosti v okviru sprejemanja OPN-ja:

1. Občinski prostorski načrt Mestne občine Slovenj Gradec – potek aktivnosti z obrazložitvijo

Župan Mestne občine Slovenj Gradec je v novembru 2007 sprejel Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS štev. 115/07). S tem je pričel postopek priprave novega prostorskega akta za celotno območje občine, ki se imenuje Občinski prostorski načrt Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju - OPN).

Občina pripravlja OPN na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Ur. list RS, štev. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B), ki je pričel veljati konec aprila 2007. Za obdobje naslednjih 10 do 15 let bo občina z njim:

-       določila cilje in izhodišča prostorskega razvoja,

-       načrtovala prostorske ureditve lokalnega, t.j. občinskega pomena ter

-       določila rabo zemljišč in prostorske pogoje za umeščanje objektov v prostor (kje in pod kakšnimi pogoji bo možno graditi oz. izvajati druge posege v prostor).

Vse navedeno bo možno storiti na podlagi usmeritev iz državnih prostorskih aktov, varstvenih zahtev in lastnih razvojnih potreb.

Med zadnje navedene razvojne potrebe štejemo tudi pobude občanov, naslovljene na občino, s katerimi posamezniki predlagajo, da bi določena zemljišča postala stavbna oz. zazidljiva.

Zakonodaja določa, da različnih pobud, med njimi tudi tistih, ki predlagajo določitev novih zazidljivih zemljišč, ni mogoče obravnavati posamično, t.j. vsake posebej in na podlagi posameznih terenskih ogledov ter presoj od primera do primera, kot je bila to praksa pri pripravi prostorskih aktov v preteklosti. Zahteva, da se pregleda celotni prostor občine in v njem določi poselitveni vzorec, v skladu z njim pa se pobude obravnavajo celovito in v obliki naloge, ki smo jo v občini imenovali »Strokovne podlage za poselitev«. V njih se podrobneje prouči in usklajeno z ZPNačrt pripravi predlog za poselitev v odprtem prostoru.

Ker se take naloge pripravljajo kot tržna storitev, je občina za njihovo izvedbo v letu 2008 v skladu s pravili o racionalni porabi proračunskega denarja izbrala za zunanjega izvajalca družbo ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. iz Maribora, ki že preko 30 let kompetentno opravlja takšne in podobne projekte. Izbrano podjetje nam je izdelalo glavnino strokovnih podlag tako, da še v tem letu predvidevamo izdelavo osnutka Občinskega prostorskega načrta in pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora.

Pobude za določitev novih zazidljivih zemljišč, ki so jih podali številni občani, sta občina in zunanji izvajalec dolžna obravnavati v skladu z določili ZPNačrt. Le-ta določa, da je treba prostorski razvoj oz. nove gradnje usmerjati v naselja (strnjeno pozidana območja oz. ureditvena območja naselij), izven njih pa le izjemoma in za točno določene namene gradnje. Pri tem tudi naselij ni dopustno neargumentirano širiti: najprej je treba izrabiti vse proste in premalo izkoriščene površine v naseljih, širitev naselja pa je dopustna le, ko znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni več možen. Ko je izpolnjen ta pogoj, naselja ni mogoče širiti kamorkoli, ampak prvenstveno na tista zemljišča, ki so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem in so manj pomembna iz različnih vidikov, med drugim tudi iz vidika ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč ter trajnostne rabe naravnih virov.

Izven naselij je možno izjemoma načrtovati le prostorske ureditve in posamezne posege v prostor:

-       ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,

-       ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih služb (gospodarska javna infrastruktura),

-       ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),

-       za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,

-       za namen športa in rekreacije,

-       za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,

-       za namene obrambe in ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v delu, ko so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

Kot izhaja iz zapisanih zakonskih usmeritev, bo treba v občini poselitev usmerjati predvsem v naselja, opredeljena po urbanističnih kriterijih. Tako opredeljena naselja v občini so občinsko središče Slovenj Gradec ter Pameče, Troblje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška vas, Turiška vas in Podgorje. Vsa navedena naselja skupaj predstavljajo po površini le manjši del občinskega prostora.

Za naselja v občini, ki se določijo kot razvojna središča (kar občinsko središče, mesto Slovenj Gradec brez dvoma je), je bilo potrebno pripraviti urbanistični načrt, v katerem smo proučili, predlagali oz. določili vsebine strateškega in izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta za taka naselja, predvsem pa smo določili tudi:

-       območja celovite prenove z rešitvami in ukrepi zanjo,

-       javne površine in druge oblike javnega dobra,

-       prometna ureditev vključno s površinami za mirujoči promet,

-       zelene površine,

-       temeljne strukture z elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,

-       gospodarska javna infrastruktura.

Ostali del prostora občine izven naselij oz. pretežni del občine je strokovno opredeljen kot odprti prostor, ki je razdeljen na okvirna območja razpršene poselitve in okvirna območja razpršene gradnje.

Prikaz stanja prostora, kot osnova za pripravo OPN, povzema stavbna zemljišča iz starih občinskih planov samo v primerih, ko lahko potrdimo njihovo avtohtonost oz. ko imajo na njih zgrajeni objekti značilnosti razpršene poselitve (starost objektov - objekti, zgrajeni do 31.12.1967, kmetijski namen). Ostala stavbna zemljišča predstavljajo razpršeno gradnjo, ki jo je treba zavirati, v določenih primerih pa jo je možno sanirati. Določanje razpršene poselitve in razpršene gradnje ima po ZPNačrt usodne posledice za lastnike že zgrajenih objektov, ki so klasificirani kot razpršena gradnja.

Z zakonom določene možnosti za opredeljevanje novih stavbnih zemljišč v odprtem prostoru so zelo zožene in omejene le na malo število možnih namenov gradnje, ki so predhodno navedeni. Nova razpršena gradnja pa v tem prostoru ni več dovoljena.

Take zakonske rešitve za večino občin v Sloveniji niso optimalne oz. ne omogočajo lokalnim razmeram prilagojenega razvoja, še manj pa omogočajo upoštevanje pobud občanov v večjem obsegu. Zato nekatere oz. vedno bolj številne občine skušajo doseči vsaj delno spremembo kriterijev tako, da bi le-ti omogočili reševanje večjega števila pobud občanov in predvsem najbolj perečih dejanskih prostorskih problemov. Uspeha tovrstnih naporov zaenkrat še ni in ga ni mogoče napovedati.

Vse take aktivnosti pa na žalost za seboj potegnejo tudi določene zakasnitve tako pri pripravi strokovnih podlag kot tudi pri pripravi OPN. Pri tem zgoraj izpostavljeni vsebinsko različni pogledi na možnosti prostorskega razvoja občine niso edini razlog, zaradi katerega prihaja do razhajanja glede na zastavljene roke in termine priprave gradiv v občini. Med zelo ali celo bolj pomembnimi razlogi so zlasti zamude države pri pripravi ustreznih podzakonskih predpisov ter nedosledno, nekonsistentno in med seboj nasprotujoče si pripravljeni predpisi.

Za ilustracijo izpostavljamo zadnje sprejeti tozadevni predpis, t.j. Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. list RS, štev. 110/2008). Navedeni pravilnik bi moral biti izdan najkasneje do 28.06.2007, objavljen pa je bil skoraj leto in pol kasneje (uveljavljen je bil 06.12.2008). Kot je razvidno že iz naslova predpisa, je ta ključnega pomena za določanje novih stavbnih zemljišč v občini in s tem tudi za možnost reševanja pobud za spremembo namenske rabe prostora, ki so jih občani naslovili na občino. Logična posledica zamude tako pomembnega predpisa so tudi zamude pri pripravi prostorskih aktov občin.

2. V okviru postopka izdelave OPN so bile do danes pridobljene oziroma izdelane naslednje strokovne podlage:

-       Strokovna podlaga za ureditvena območja naselij ter druga območja za poselitev izven urbanistične zasnove za Slovenj Gradec

-       Predlog strokovnih podlag za pripravo akta o zavarovanju vodnih virov na območju mestne občine Slovenj Gradec

-       Strokovne podlage za poselitev v občini Slovenj Gradec – Naselja znotraj urbanistične zasnove in ostala pomembnejša naselja v odprtem prostoru mestne občine Slovenj Gradec

-       Strokovne podlage za poselitev v mestni občini Slovenj Gradec 2. del Mesto Slovenj Gradec

-       Mestna občina Slovenj Gradec konceptualni del za osnutek OPN

-       Strokovne podlage za poselitev za območje mestne občine Slovenj Gradec – odprti prostor (delovno gradivo)