Pobude za določitev novih zazidljivih zemljišč, ki so jih podali številni občani, sta občina in zunanji izvajalec dolžna obravnavati v skladu z določili ZPNačrt. Le-ta določa, da je treba prostorski razvoj oz. nove gradnje usmerjati v naselja (strnjeno pozidana območja oz. ureditvena območja naselij), izven njih pa le izjemoma in za točno določene namene gradnje. Pri tem tudi naselij ni dopustno neargumentirano širiti: najprej je treba izrabiti vse proste in premalo izkoriščene površine v naseljih, širitev naselja pa je dopustna le, ko znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni več možen. Ko je izpolnjen ta pogoj, naselja ni mogoče širiti kamorkoli, ampak prvenstveno na tista zemljišča, ki so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem in so manj pomembna iz različnih vidikov, med drugim tudi iz vidika ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč ter trajnostne rabe naravnih virov.
Izven naselij je možno izjemoma načrtovati le prostorske ureditve in posamezne posege v prostor:
- ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
- ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih služb (gospodarska javna infrastruktura),
- ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),
- za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
- za namen športa in rekreacije,
- za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,
- za namene obrambe in ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v delu, ko so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
V dani situaciji tako lahko vsem pobudnikom posredujemo (sicer neuraden, a realen ) odgovor glede spremembe rabe predlaganega zemljišča:
Vse pobudnike seznanjamo, da v kolikor se vložena pobuda ne nanaša na gradnjo objekta iz zgoraj navedenih skupin, v novem prostorskem aktu vašega predlaganega zemljišča ne bo možno vključiti v območja, kjer se spremeni namenska raba zemljišča.