Jakob Soklič je bil po rodu z Bleda (rojen leta 1893). Kot duhovnik je najprej služboval na Primorskem in v bližini Ptuja, leta 1933 pa je prišel v Slovenj Gradec, kjer je ostal do smrti.
Živahno je sodeloval v življenju mesta, bil je častni predsednik številnih združenj in društev, predvsem pa vnet kulturni animator, ki je Slovenjgradčanom vcepljal spoštovanje do duhovnih vrednot in bogate kulturne zgodovine. Že v mladih letih se je zanimal za zgodovino, zato ga je pritegnila tudi umetnostna preteklost mesta ob Mislinji.
O svojih odkritjih je poročal v strokovnih časopisih, ljubiteljska in zbirateljska žilica pa ga je gnala tudi na teren, kjer je v svojo zbirko pred propadom rešil številne kulturno-zgodovinske, arheološke in etnografske predmete. Zbirko ali Sokličev muzej, kot jo tudi imenujemo, je za javnost odprl leta 1937 in od takrat priteguje ljubitelje lepote. Soklič je vneto zbiral tudi dela sodobnih likovnih umetnikov. Muzej in galerija sta tudi po njegovi smrti ostala v avtentičnih razstavnih prostorih župnikovega stanovanja v prvem nadstropju župnišča, kjer je za njiju vzorno poskrbljeno.
Najmikavnejše umetnine v zbirki so dela slikarja Straussa in številni gotski ter baročni kipi lokalnih mojstrov. Med deli tujih umetnikov je posebej pomembna podoba Nikolaja Knüpferja Kleopatra sprejema goste - iz sredine 17. stoletja. Soklič je s pretanjenim okusom k dopolnjevanju bogate opreme župne cerkve vabil številne sodobne mojstre: ambient baročne notranjščine so nevsiljivo obogatila dela Ivana Sojča, bratov Pengov in Lajčija Pandurja.
Kontakt:
Sokličev muzej
Župnijski urad - Trg svobode 5
2380 Slovenj Gradec
Telefon: 02 88 41 505
Zbirko, ki šteje okrog 1500 muzealij, je zbral in uredil Jakob Soklič, zanjo pa strokovno skrbi Koroški pokrajinski muzej. Obsega arheološko, kulturnozgodovinsko, likovno in etnografsko gradivo iz Slovenj Gradca in okolice. Del zbirke je spominska soba pisatelja Franca Ksaverja Meška.
Ogled po dogovoru.