SL EN DE

Novice

»DRŽAVA SMO MI VSI!«

  • 20 junij 2024
  • Število pogledov: 125
»DRŽAVA SMO MI VSI!«

V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu je potekala osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Slovenj Gradec z dirigentom Petrom Valtlom in glasbeno gostjo Nušo Derendo. Slavnostni govornik je bil  koroški poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Dušan Stojanovič.

»Praznovanje in obeležitev državnih praznikov je vsakič znova priložnost za rekapitulacijo dosežkov, napredka in stopnje razvitosti, uspehov in tudi napak. Priložnost, da obudimo spomin na prehojene poti in začrtamo nove smeri. Razmislek ob državnem prazniku, ki pa je že po imenu, nominativno torej, najvišji v rangu praznikov, saj bi brez njega tudi ostalih državnih praznikov ne mogli praznovati, pa mora biti toliko bolj spoštljiv do zgodovinskih dosežkov naših prednikov in predhodnikov, ki so v zgodovini našega naroda uspeli z narodno zavednostjo ohraniti, s trmo in kljubovalnostjo, večkrat pa tudi z orožjem ubraniti ter s preudarnostjo ter modrostjo doseči, da danes živimo v samostojni in moderni, v mednarodni skupnosti pa prepoznani, spoštovani in tudi slišani državi,« je dejal uvodoma. 

»In prav to nas lahko navdaja s samozavestjo tudi kadar se pogovarjamo o trenutnih svetovnih izzivih v krogu podobno mislečih, demokratičnih in naprednih držav, tako v okviru evropskih integracij kot tudi znotraj največje družine narodov, OZN in njenega varnostnega sveta, katerega nestalna članica smo prav v tem obdobju. Naš glas v mednarodni skupnosti mora odmevati,« je nadaljeval slavnostni govornik.

 

 

Nato je spomnil, da letos mineva 33 let od prelomnih junijskih dogodkov, ki so zaznamovali našo državo, našo občino. »Optimizem, ki nas je na krilih rezultatov decembrskega plebiscita napajal in nacionalno krepil v mesecih pred uradno razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti, je preko noči sovpadel z novo realnostjo. Zapokale so puške, preletavala so nas letala, pomembno je postalo preživetje. Žal trem našim soobčanom, Željku, Vinku in Bojanu, ni bilo dano dočakati miru. In tudi zato je naš zgodovinski spomin na oblikovanje samostojnosti in neodvisnosti verjetno intimnejši, spoštljivejši in predvsem nesamoumeven. Nikoli jih ne smemo pozabiti«.

Slavnostni govornik je opozoril, da se boj za našo državnost ni začel decembra leta 1990 ali junija 1991. »Šlo je zgolj za kulminacijo in epilog tisočletnih naporov in stremljenju k uresničitvi končnega cilja, torej naše državnosti in neodvisnosti. O slednji, torej o neodvisnosti, bi lahko sicer v času globalizacije, v kontekstu zahtev multilateralizma, ob soudeleženosti pri odločitvah, ki jih moramo pač kot enakopravna in soodgovorna članica mnogih zvez in zavez sprejemati tudi na nacionalnem nivoju, na široko razpravljali. Morda bi lahko podvomili, ali smo res neodvisni. Ampak prav članstvo v mnogih integracijah nam daje moč in glas, da vplivamo tudi na svetovno politiko in usmeritve. Brez samostojne Slovenije bi bila tudi Evropa siromašnejša«.

 

 

»Država, njena državnost, suverenost, prepoznavnost in prodornost, uspešnost in dosežki, za vse to smo odgovorni vsi. Vsi njeni državljani. Državljanstvo je pogodba, ki jo sprejmemo in podpišemo v osebnem dokumentu. Odgovornost in spoštovanje tako obvez kot tudi uživanje pravic, ki nam jih ta pogodba nudi. Država smo mi vsi in natanko takšna bo, kakršni bomo mi sami. Premalo nas je, da bi se delili, preveč je namreč dejavnikov in deležnikov, ki bi si naše razdeljenosti pravzaprav želeli. Zato nas bo tudi v prihodnjih izzivih reševala enotnost, s kakršno smo se v zgodbo o samostojnosti, neodvisnosti in državnosti, podali pred 33 leti. In s kakršno smo natanko pred 20 leti vstopili v evropsko družino narodov«.

Poslanec v Državnem zboru Dušan Stojanovič pravi, da smo država vsi: »zaposleni, podjetniki, kmetje; država smo športniki, ki nas vsakič znova navdušujejo in poenotijo, znanstveniki, na katere smo ponosni, umetniki, ki nas navdihujejo, inovatorji, ki so gonilo napredka; država ste mladi, ki morate biti slišani in uslišani, kajti prihodnost Slovenije bo kmalu v vaših rokah; država ste upokojenci, ki ste v svojem minulem delu prispevali po najboljših močeh za stabilnost in napredek, za blaginjo in razvoj; država so tudi vsi, ki živijo pod pragom revščine in za katere moramo poskrbeti ter jim omogočiti dostojno in varno življenje. Država je okvir za dostojanstvo slehernega izmed nas. In hkrati je država zaveza, da lahko vsakdo izmed nas uživa temeljne človekove pravice, svoboščine, pravno varnost in zaščito«.

 

 

Slovenj Gradec po njegovem ni le prelepo in čarobno mestece, ampak veliko več. »Je gonilo regijskega razvoja ter kažipot prodornosti in uspešnosti mnogim drugim, tudi mestnim občinam. V letošnjem letu mineva natanko trideset let, odkar je tedanji zakon o lokalnih skupnostih in določitvi njihovih območij naš Slovenj Gradec opredelil kot mestno občino, razdružitev s sosednjo občino Mislinja se je odvila v prijateljskem in konstruktivnem duhu dolgoletnega poprejšnjega sodelovanja dveh glavnih protagonistov, našega prvega župana mestne občine gospoda Janeza Komljanca in tedanjega prvega župana Mislinje gospoda Mirka Grešovnika. Prav zakon, objavljen oktobra 1994 v Uradnem listu Republike Slovenije pa je začrtal tudi pot napredka in razvoja naše lokalne skupnosti. Morda smo najmanjša mestna občina v demografskem smislu, a smo zato na ta status toliko bolj ponosni, odgovornosti in obvez pa se ne otepamo. In za to gre zahvala in čestitka županu, mestnim svetnicam in svetnikom, tudi preteklim sklicem in mestnim upravam, vsem mojim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem ter predvsem vam, spoštovani, ki svoje delo, prostovoljstvo ter vse napore in ustvarjalnost vlagate v napredek in razvoj okolja, ki mu vsi pripadamo«.

»Naj živi in se razvija, naj se bogati in prosperira, naš Slovenj Gradec. In naj nas navdušuje in navdihuje, vsakič znova, ko se takole zberemo, da počastimo spomin na pretekle dosežke,« je zaključil slavnostni govornik in izrekel iskrene čestitke on prihajajočem dnevu državnosti. 

Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta
SG logo

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.