Dan upora proti okupatorju ni le zgodovinski spomin, temveč tudi opomin na trajno težnjo Slovencev po svobodi, miru in lastni državi. Praznik nas spodbuja k razumevanju preteklosti in ohranjanju miru danes.
V slavnostnem govoru je generalmajor Ladislav Lipič poudaril pomen vrednot, ki nas kot skupnost povezujejo in usmerjajo v prihodnost. Spomnil je tudi na nedavno preminulega papeža Frančiška, ki ga je opisal kot »poglavarja rimokatoliške cerkve, enega zadnjih državnikov, ki je bil vest človeštva. Bil je tisti, ki je opozarjal na številne krivice, na pomanjkanje človečnosti, na potrebo po spoštovanju dostojanstva človeka in varnosti za vse. Največja moralna avtoriteta, ki je stalno in ob vsaki priložnosti opozarjala na potrebe po miru in mirnem življenju vseh ljudi našega planeta.«
Lipič je v nadaljevanju izpostavil tudi trenutno dogajanje na evropskih tleh. Dejal je, da »na vratih Evrope divja vojna, ki je v pričakovanju pravičnega miru – ki ga nikoli po nobeni vojni ni bilo in ga tudi po tej ne bo – ni videti konca. Dogajajo se vojni zločini, genocid, pojavi, za katere smo mislili, da se nikoli več ne bodo zgodili.« Po njegovih besedah se oddaljujemo tudi od vrednot, za katere smo se borili: »Demokracija, za katero smo se tudi v Sloveniji borili že v osemdesetih letih, tudi z orožjem, je že daleč od naših predstav in razumevanja njenega bistva.«
Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 32 let delovanja. Po besedah njenega predsednika združenje Ladislava Lipiča ohranja in promovira temeljne vrednote: čast, zvestobo in poštenost. »Zato danes ne bi smelo biti odločujoče, kdo je zakaj zaslužen, kje in kdaj je bil in sodeloval v osvobodilni vojni,« je dejal Lipič. »Moramo praznovati in biti ponosni na to, kaj smo skupaj dosegli. To velja za vsako slovensko pokrajino. Prav je, da se zavedamo vloge obrambnih sil pri varovanju samostojnosti in suverenosti države – ne samo takrat, ko je država ogrožena, ampak tudi takrat, ko želimo ohraniti mir.«
Dodaja še, da je »gotovo naposled napočil čas, da nas duh sožitja, strpnosti in tolerance končno poveže v naši nacionalni samobitnosti in samozavesti – ter v stanju, ki preprečuje, da Slovenec ne bi bil Slovencu brat.«
Leto 1991 je bilo prelomno. Strah pred tem, da iz skupne države ne bi mogli izstopiti mirno, je bil tisti, ki je terjal preudarno in odgovorno ravnanje na vseh ravneh. V štabih in poveljstvih enot Teritorialne obrambe so se pripravljali z mislijo na zaščito ljudi, mir in prihodnost.
Med ključnimi akterji v času osamosvojitve je bil tudi 83. območni štab, sprva v okviru Teritorialne obrambe Republike Slovenije, kasneje pa Slovenske vojske. Deloval je v okviru 8. pokrajinskega štaba v zahodnoštajerski regiji, njegov sedež je bil v graščini Rotenthurn. Ob prazniku so na tem mestu odkrili spominsko ploščo.
Poveljnik štaba za Koroško je bil major Viktor Jeromel, njegov namestnik oziroma načelnik pa stotnik prve stopnje Ožbolt Fajmut.
Slavnostni dogodek je spremljal bogat kulturni program. Nastopili so Koroški oktet, Mešani komorni zbor Carinthia Cantat, Ženska vokalna skupina Nova in dijakinji slovenjegraške gimnazije Tia Karner in Alina Šipek. Med obiskovalce sta ponesli misli Mahatme Gandhija, zagovornika nenasilnega boja za resnico in pravico. Njegove besede so bile navdih tudi gimnazijcem, ki so marca predstavili knjigo z razmišljanji o miru in izrekih indijskega misleca. Z odlomki iz knjige sta dijakinji prepletali zborovsko petje in s tem obogatile sporočilo praznika.