Zbrani so se v tišini poklonili vsem, ki jih ni več. Padlim v vojnah, borcem za svobodo in samostojnost ter vsem, ki so s svojim delom in življenjem pustili pečat v skupnosti. Med prisotnimi so bili tudi poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, Dušan Stojanovič, podžupan in podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec, dr. Peter Pungartnik in Martina Šisernik, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, Slovenske vojske, policije ter številni občani.
Slavnostni govornik, poslanec Dušan Stojanovič, je v svojem nagovoru poudaril pomen spomina in sočutja. »Zbrali smo se v tišini Parka herojev, ki živi s spomini. Prišli smo, da se zahvalimo življenju in da s spoštovanjem nagovorimo tišino, ki jo zapustijo tisti, ki jih ni več. Ko prižgemo svečo in položimo cvet, ne olepšamo le kamna. Oživimo povezavo med generacijami, med včeraj in jutri,« je dejal in dodal, da je dan spomina na mrtve priložnost, da človek obnovi vez s svojimi bližnjimi, s tistimi, ki so mu oblikovali pot in mu zapustili sporočilo o smislu življenja.
V govoru je poudaril tudi, da se Slovenj Gradec že desetletja poklanja vsem žrtvam vojn, padlim borcem, internirancem, talcem in civilistom, pa tudi tistim, ki so življenje izgubili v osamosvojitveni vojni. »Pieteta je odraz človečnosti,« je poudaril Stojanovič, »in naš dolg do vseh teh žrtev je dvojni: varovati njihovo dostojanstvo in varovati resnico.«
Posebej se je dotaknil vprašanja miru, ki ga je opredelil kot temeljno človekovo pravico: »Mir še zdaleč ni samoumeven. Je vsakodnevna odločitev za dialog, za sobivanje in ne za konflikte ali sovraštvo.« Spomnil je, da nasilje in nestrpnost nikoli ne smeta postati nova normalnost in da je odgovornost družbe, da reče ne sovraštvu, poniževanju in hujskanju. »Če želimo mir, moramo graditi pravičnost; če želimo varnost, moramo varovati pravice vseh, ne samo lastnih,« je poudaril.
Slavnostni govor je nosil močno sporočilo sožitja in miru, ki ga je Stojanovič povezal tudi z vlogo Slovenj Gradca kot mesta glasnika miru. »Mir se začne pri vsakem od nas. Začne se v načinu, kako govorimo drug z drugim, v šoli, na ulici, v službi in na spletu. Začne se, ko zavrnemo poniževanje in sovražni govor, ko priznamo napake in ko se zavestno upremo skušnjavi, da bi kogarkoli dojemali posplošeno, stereotipno.«
Ob koncu je spomnil, da nas vsak cvet in vsaka sveča na grobovih opominjata na minljivost in dragocenost življenja. »Za vsakogar od nas si želim, da bi se nas spominjali predvsem po človečnosti, dobroti, prijaznosti, humanosti in spoštljivosti,« je dejal in z mislimi sklenil: »Spominjajmo se vseh naših prednikov, svojcev in prijateljev, ki jih ni več med nami, s hvaležnostjo in zaobljubo, da bomo njihova plemenita sporočila prenašali na prihodnje rodove.«
Slovesnost se je sklenila v zbranosti in spoštovanju, v mislih pa je Stojanovič spomnil še na bližnji državni praznik, dan reformacije, praznik besede, znanja in zavedanja pripadnosti, ki nas opominja, da je jezik temelj naše kulture in povezanosti.