V noči na ponedeljek je v svojem domu na Legnu umrl častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, glasbenik in ustanovitelj ansambla Štirje kovači, gospod Franc Šegovc. Odšel je tiho in mirno, za seboj pa pustil bogato dediščino, ki bo živela še dolga leta.
»Njegov odhod ni le osebna izguba njegovih najbližjih, temveč tudi izguba za vse nas – za Slovenj Gradec, za Koroško, za slovensko glasbo in za vse ljudi, ki smo v njegovih melodijah našli dom,« je na žalni seji poudaril župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
Franc Šegovc se je rodil 16. maja 1937 v Selovcu pri Dravogradu, na kmetiji Pavrnov vrh, kot najstarejši izmed štirih otrok in edini sin v družini. Odraščal je v okolju, kjer so bili doma delo, toplina in povezanost z ljudmi. Glasbeni talent so pri njem zgodaj prepoznali starši. Oba odlična pevca, oče pa tudi trobentač in notalist. Naučila sta ga branja in pisanja not, harmoniko pa je začel igrati že pri šestih letih. Sprva ustno, nato klavirsko, hkrati pa je začel ustvarjati tudi lastne viže.
Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja ansambla Štirje kovači je Šegovc postal sinonim narodnozabavne glasbe na Koroškem. Njegov glas, harmonika in predvsem srce so oblikovali zvok, ki je postal prepoznaven daleč prek meja Slovenije. Ansambel, ki deluje od leta 1954, je izdal 47 plošč, kaset in zgoščenk, napisal več kot 800 skladb in 200 besedil ter osvojil številne nagrade. Njihove pesmi so v mnogih primerih ponarodele, leta 2000 pa so za valček Kam le čas beži prejeli naziv viža stoletja in najvišje glasbeno priznanje – zlatega petelina.
Štirje kovači so veliko nastopali po Evropi, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa tudi na večtedenskih turnejah v ZDA in Kanadi. Leta 2021 je v Slovenj Gradcu zaživela stalna muzejska zbirka Kam le čas beži, v istem letu pa se je ansambel vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel na svetu.
Ob 70-letnici delovanja so leta 2024 pripravili vrsto dogodkov, med drugim koncert na Uršlji gori, slavnostno sejo mestnega sveta, kjer so prejeli občinsko nagrado za izjemen prispevek k promociji mesta, in snemanje dveh televizijskih oddaj na Graški gori. V Glasbeni šoli Slovenj Gradec je potekalo tudi tretje tekmovanje za Šegovčevo plaketo, kjer se mladi glasbeniki predstavljajo z vižami Štirih kovačev. Vrhunec praznovanj je bil septembra v športni dvorani Vinka Cajnka, ko so premierno predstavili dokumentarni film o ansamblu. Takrat jim je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar podelila državno odlikovanje red za zasluge za sedem desetletij kulturnega in glasbenega ustvarjanja.
Franc Šegovc je bil človek, ki je glasbo nosil v srcu in jo delil z ljudmi. Posebno mesto v njegovem življenju je imela žena Hermina. Sopotnica, pevka in prijateljica, ki mu je stala ob strani vse življenje. Žalna seja se je sklenila z njuno najljubšo pesmijo: »Pisava sm pismo, svojemu ljubeju, či bo še kdaj k meni prešu more ga nkol več ne bo... Minavo je leto, zima že prešva je, do ve če bo še zame keda vigred prešva več…«
Župan Klugler je ob koncu spominskega govora dejal: »Spoštovani gospod Franc Šegovc, v imenu Mestne občine Slovenj Gradec in vseh občank in občanov se vam iskreno zahvaljujemo. Za vsak ton, za vsak zapis, za vašo srčnost in predanost. Vaša glasba bo ostala z nami, vaš spomin pa bo živel naprej. Naj vam bo lahka koroška zemlja, ki ste jo tako ljubili. Počivajte v miru.«
Od Franca Šegovca se bo mogoče posloviti danes, 28. avgusta 2025, v poslovilni vežici na pokopališču v Šmartnem od 11. ure dalje. Pogreb bo ob 16. uri.
»Luči Slovenjega Gradca se prižigajo, v srcu mojem pa raste vsak večer nemir. Sili me tja na polja, v rosne travnike, na Pohorje, kjer se dotika svod neba. Zjutraj me zarja vabi v rožnati sijaj, dolina Mislinje pa dviga zastor vseh meglic, ko se po sredi globeli sence še bore s svetlobo, ki jih preganja z novim dnem…«
Vir: Koroški pokrajinski muzej, MOSG