Mestna občina Slovenj Gradec je sinoči v Kulturnem domu pripravila svečano prireditev ob Svetovnem dnevu učiteljev in podelila letošnja najvišja priznanja na področju vzgoje in izobraževanja. Vrunčeve plakete so prejeli gospa Janja Gašper, gospod Mitja Repnik in gospa Katja Uršič, najvišje priznanje – Vrunčevo nagrado – pa je iz rok župana Tilna Kluglerja prejel gospod Bernard Kresnik, ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta.
Slavnostna govornica je bila mag. Janja Razgoršek, lanskoletna prejemnica Vrunčeve nagrade in ravnateljica Višje strokovne šole Slovenj Gradec. V svojem nagovoru je poudarila pomen učiteljskega poklica, ki po njenem mnenju presega zgolj opravljanje dela: »Učitelj je več kot poklic. Je poslanstvo, odgovornost in čast. Učitelj ne prenaša le znanja, temveč tudi vzgaja, spodbuja, navdihuje in oblikuje vrednote, ki ostanejo za vse življenje.«
Spomnila je tudi na izzive, s katerimi se danes soočajo učitelji, kot so pomanjkanje kadra, vse večje obremenitve in zahteve digitalnega časa. Kljub temu pa ostajajo zvesti svojemu poslanstvu, kar po njenih besedah dokazuje njihova predanost, potrpežljivost in ustvarjalnost. »Ni vsak sposoben biti učitelj. Spomnite se teh besed, kadar vam bo težko, kadar boste želeli obupati ali boste občutili, da vaše delo ni dovolj nagrajeno,« je dejala.
Razgorškova je poudarila tudi pomen podpore lokalne skupnosti pri razvoju šolstva, saj ta po njenem ne pomeni le finančne pomoči, ampak tudi razvoj novih programov, prisotnost na dogodkih in razumevanje izobraževalnega poslanstva. Kot je dodala, so vzgojno-izobraževalni zavodi v Slovenj Gradcu srce lokalne skupnosti, kjer rastejo prihodnji ustvarjalci, inovatorji, kulturniki in odgovorni državljani.
Ob koncu govora je vse učitelje nagovorila z mislijo, da njihovo delo pušča neizbrisno sled: »Morda danes ne vidite vedno rezultatov, a nekje tam, med vašimi učenci, dijaki in študenti, rastejo ljudje, ki bodo nekoč spremenili svet – in v njih bo vedno živel del vas.«
Program so s pesmijo obogatili pevka Maja Keuc in Mladinski pevski zbor Druge osnovne šole Slovenj Gradec.
JANJA GAŠPER: »Pomembno je graditi partnerski odnos«
Janja Gašper, magistrica profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, je svojo službeno pot začela kot profesorica razrednega pouka, zdaj pa je razredničarka posebnega programa na 6. stopnji na Tretji OŠ, v katerega so vključeni mladostniki. Ob tem dopolnjuje svojo delovno obvezo v specialno pedagoški službi na OŠ Šmartno, kjer pomaga učencem s specifičnimi učnimi težavami.
»Pri delu z učenci z motnjo v duševnem razvoju mi je pomembno graditi partnerski odnos z njimi in njihovimi starši, ki temelji na zaupanju, razumevanju in podpori. Ključno je biti čuječ in spoštljiv – pokazati, da ti je res mar. Učencem pomagam razvijati socialne veščine in samostojnost, staršem pa stojim ob strani pri vsakodnevnih izzivih sprejemanja drugačnosti. Največja želja učencev je, da so sprejeti, enakovredno vključeni v širšo skupnost in da lahko pokažejo svoje zmožnosti. Ob moji spodbudi bomo v tem šolskem letu na Tretji OŠ izvedli projektni teden, namenjen socialnemu vključevanju in medgeneracijskemu povezovanju,« je pojasnila.
Je ena od pobudnic lahkega branja na šoli, izvedbe mednarodnega projekta Erasmus in organizatorica prireditev, med njimi je avtorica lokalne prireditve v mestu ob dnevu Downovega sindroma. Da so otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju čim bolj socialno vključeni, opravi tudi veliko prostovoljskega dela. Aktivna je pri Društvu Sožitje in Zavodu Risa. Njeno večstransko delovanje prispeva k razvoju inkluzivne izobraževalne prakse in socialni pravičnosti.
Vir: AP, SGlasnik
MITJA REPNIK: »Čarobne palčke nimam, zato se zanašam na dirigentsko«
Profesor klarineta na slovenjgraški glasbeni šoli je že 15 let vodja aktiva pihal. Uspešno deluje kot komorni glasbenik, pedagog in organizator številnih prireditev. Na omenjeni glasbeni šoli je ustanovil big band, s katerim ohranjajo kakovost, prepoznavnost in vključenost mladih v lokalno okolje. Poleg klarineta igra saksofon in kljunasto flavto. Uvrščen je na častno listo WOMCO globalnih izjemnih učiteljev glasbe.
»Čarobne palčke nimam, zato se zanašam na dirigentsko. Ključ do navduševanja mladih vidim predvsem v močni podpori kolektiva glasbene šole in iskrenem sodelovanju med učitelji. Tudi zanimanje staršev za otrokovo muziciranje odločilno vpliva na vztrajnost in motivacijo, da otroci igranje doživljajo kot zabavno in ustvarjalno dejavnost, ne le kot dolžnost. V našem oddelku pomembno vlogo igrata pihalni orkester in big band glasbene šole, ki ga vodim. Z učenci skupaj ustvarjamo in koncertiramo doma in v tujini. Glasba je most med generacijami. V vedno bolj digitaliziranem svetu je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo stik z živo glasbo kot način povezovanja,« pojasni. Je avtor 14 zbirk skladb za 14 različnih glasbil, letos tudi glasbene pravljice.
Sodeluje v različnih glasbenih zasedbah, tudi v učiteljskem pevskem zboru domače glasbene šole. »Moj otrok je Kvartet klarinetov Claritet, s katerim bomo prihodnje leto praznovali 10-letnico delovanja. Zanj sem aranžiral številne skladbe. Sem tudi član pihalnih orkestrov Šentjanž in Prevalje. Najnovejša zasedba je kvartet profesorjev koroških glasbenih šol Clari-flute.«
Vir: AP, SGlasnik
KATJA URŠIČ: »Učiteljski poklic čutim kot poslanstvo«
Katja Uršič, profesorica razrednega pouka, z inovativnim pristopom uvaja raznolike metode dela, ki učencem omogočajo razvoj lastnih potencialov. »Učiteljski poklic čutim kot poslanstvo. Ker vem, da je gibanje pomemben dejavnik razvoja možganov in procesa učenja, pri pouku uvajam strategije, ki spodbujajo učenje skozi gibanje. Velik pomen namenjam tudi bralni pismenosti. Sem učiteljica, ki se nenehno uči, izobražuje, išče nova znanja tako doma kot v tujini in jih z veseljem predaja sodelavcem.«
Posebno pozornost namenja kulturi branja, kar sistematično spodbuja s številnimi dejavnostmi. Uporablja različne strategije poučevanja, pri čemer izpostavlja FIT pedagogiko, ki v ospredje postavlja učenje v gibanju, gibanje skozi igro ter razvijanje funkcionalnega znanja. Svoje znanje s področja gibalnih vsebin prepleta z vsebinami timske harmonije, ki jih izvaja od 1. do 9. razreda. Te krepijo sodelovanje in povezanost med učenci, spodbujajo pozitivno klimo v oddelkih ter prispevajo k boljšim medosebnim odnosom na ravni celotne šole. Sodeluje pri pripravi športnih in kulturnih prireditev na šoli in izven nje. Kot dolgoletna koordinatorica mednarodnega projekta FIT Slovenija je s svojim delom pomembno prispevala k prepoznavnosti šole na nacionalni in mednarodni ravni. Bila je članica šolskega tima Erasmus+ K101 in K102, kjer je predstavljala sodobne pedagoške prakse v tujini ter delila svoje znanje preko hospitacij in predavanj. Svoje izkušnje redno deli znotraj šolskega kolektiva, s pedagoškimi delavci iz drugih šol ter z lokalno skupnostjo, s čimer prispeva k razvoju sodobnih pedagoških praks.
Vir: AP, SGlasnik
BERNARD KRESNIK: »Več svobode šoli in avtonomije učitelju«
Vrunčevo nagrado 2025 prejme ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta Bernard Kresnik za njegovo vsestransko angažiranje, tako na pedagoškem, strokovnem kot organizacijskem področju. V Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta deluje 14 različnih programov, kar pri sami izvedbi zahteva široko in poglobljeno angažiranje ravnatelja kot pedagoškega vodje. Aktivno je sodeloval pri spremembah, prenovah in aktivnostih na področju vzgojno-izobraževalnega dela in tako veliko pripomogel pri uvajanju sprememb v srednješolsko izobraževanje. Za njegovo strokovno in pedagoško delo mu je Ministrstvo za šolstvo in šport leta 2024 podelilo naziv svetnik.
Po končani srednji ekonomski šoli je nadaljeval študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, smer Informatika, in leta 1992 pridobil naziv univerzitetni diplomiran ekonomist. Takoj po diplomi se je zaposlil v gospodarstvu. Leta 1994 je svojo delovno kariero začel na Šolskem centru Slovenj Gradec kot profesor predmetov s področja ekonomije. Leta 1995 je na Univerzi v Ljubljani, na Pedagoški fakulteti, pridobil še pedagoško-andragoško izobrazbo.
Od leta 1994 je na ekonomski šoli poučeval različne predmete s področja ekonomije in informatike, leta 2001 pa je postal ravnatelj Srednje ekonomske šole. Pri reorganizaciji srednjih šol v Slovenj Gradcu in na Muti so se leta 2012 združile Srednja gostinsko-turistična in lesarska šola Slovenj Gradec, Srednja ekonomska šola Slovenj Gradec in Srednja šola Muta v Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta. Bernard Kresnik je na tej šoli ravnatelj od leta 2012.
Pod eno streho, sicer na dveh lokacijah, v Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta združujete mnoge srednješolske programe. Kakšno je zanimanje zanje?
V zadnjih letih se je situacija precej spremenila, povpraševanje po naših kadrih srednje strokovne šole je izjemno. Žalosti me sicer nizek vpis na področju gostinstva in turizma, vendar v tem oziru nismo izjema, tako je tudi v ostalih primerljivih šolah v Sloveniji. V zadnjem letu močno raste vpis na področjih lesarstva in ekonomije, stabilen vpis je na predšolski vzgoji. Populacija v Sloveniji upada, posledično je vpis v srednje šole manjši, hkrati pa obstaja zanimanje za neka nova področja. Zato smo pred leti poskušali razpisati štiriletni program lesarski tehnik, kar nam je predlani uspelo. Na Muti je upadalo zanimanje za program okoljevarstveni tehnik, po drugi strani pa smo zaradi zanimanja in povpraševanja letos prvič vpisali v program kozmetični tehnik in ga napolnili.
S pomočjo države skušamo omogočiti čim več mladim, da bi programe, ki jih zanimajo, lahko obiskovali znotraj naše regije. Ne moremo pa zagotavljati vseh programov, ki mlade zanimajo. Tako denimo nimamo programa frizer. Nekateri programi v regiji ne obstajajo, ker bi bilo premalo vpisa. Zagotovili pa smo odlične materialne pogoje v novi šoli, prav tako trenutno poteka prenova objektov na Muti in v starih prostorih na lokaciji v Slovenj Gradcu. Dobri materialni pogoji so sicer osnova, na prvo mesto pa je v vseh srednjih šolah treba postaviti kakovost in človeka.
Že skoraj deset let ste vodja neformalne skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije …
Temam s področja okolja dajemo tudi v srednjih šolah vse večji poudarek. Okoljevarstveni tehnik je program, ki ima svojo prihodnost, zato bomo pristojno ministrstvo zaprosili, da bi lahko na naši srednji šoli ponovno razpisali mesta za ta program tudi v prvem letniku. Na področju delovanja skupnosti okoljevarstvenih šol smo velike napore vlagali v promocijo, prirejali okrogle mize in druge odmevne dogodke, zato da bi ustrezno predstavili ta program. Zagotovo bi za večjo prepoznavnost potrebovali pomoč države.
Sodelovali ste pri mnogih spremembah, prenovah izobraževalnega sistema. Kakšno je stanje danes?
Modularna prenova, ki je stekla leta 2007, je pokazala, da so na področju srednješolskega strokovnega izobraževanja potrebne določene spremembe, hkrati pa se drastične spremembe dogajajo v družbi. Ne gre le za prenovo učnih vsebin. Že leta zagovarjam, da je treba postaviti takšne cilje, ki bodo dajali večjo avtonomijo učiteljem, da bodo lažje dosegali zastavljene cilje. Zelo pomemben je tudi tisti del predmetnika, ki ga lahko šola sama postavi skupaj z okoljem. V vseh prenovah, v katerih sem sodeloval, sem vedno zagovarjal načelo: čim več svobode šoli in večjo avtonomijo učitelju.
Kakšne vrednote naj bi vodile pedagoški poklic?
Nič na šoli ne more živeti brez odličnega učiteljskega zbora, posameznik sam ne more veliko narediti, ključen je kolektiv, ki ga vodijo skupni motivi. Delati moramo kot ekipa, v kateri se čuti pripadnost, učitelj mora poučevati s srcem. Pri svojem delu prisegam na tradicionalne vrednote, saj šole ne le izobražujemo, temveč tudi vzgajamo. Zato je izjemnega pomena iskreno spoštovanje otroka. Naša odgovornost in hkrati izziv je, da izoblikujemo vestne, odgovorne, samozavestne osebnosti, ljudi z veliko začetnico. Seveda je pomembno, da jih tudi strokovno podkrepimo. Vendar mi nismo podjetje, mi smo šola in človek je na prvem mestu. V tem oziru stremimo za rezultati, ki se jih ne da izmeriti. Da bo naš poklic cenjen, to lahko naredimo zgolj učitelji sami. Kot ravnatelj se trudim dobro sodelovati s starši. Predvsem pa me vedno vodi načelo: vsako delo, ki smo ga opravili, lahko opravimo še boljše.
Vir: MN, SGlasnik