September je v Mestni občini Slovenj Gradec znova v znamenju občinskega praznika. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili župana Tilna Kluglerja in se z njim ozrli na preteklo leto ter spregovorili o največjih naložbah, popoplavni obnovi, razvoju športne infrastrukture, prometnih izzivih, oskrbi s pitno vodo in projektih, ki bodo razvoj občine zaznamovali v prihodnje.
Letošnji občinski proračun je ponovno rekorden in presega 135 milijonov evrov, precej naložb, načrtovanih za leto 2026, pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. Občina bo za sanacijo škode po poplavah skupno prejela kar 93 milijonov evrov.
»Država je za sanacijo škode namenila ogromno denarja, naše strokovne službe pa so bile zelo uspešne pri pripravi projektov. Iz evropskih sredstev bomo skupaj z državnimi sredstvi za druge naložbe pridobili še dodatnih 11 milijonov evrov. V naši občini poteka izjemen investicijski cikel. Več kot tri četrtine proračuna namenjamo investicijam, na kar smo lahko vsi izjemno ponosni,« poudarja župan.
Če se ozreva na obdobje od lanskega do letošnjega občinskega praznika … Katere naložbe in dosežke bi izpostavili kot najpomembnejše?
Največja naložba preteklega obdobja je zagotovo prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec, za katerega smo si prizadevali vrsto let. Zaradi širitve dejavnosti in programov ter povečanja števila zdravnikov je bilo nujno zagotoviti dodatne in ustrezne prostorske zmogljivosti.
Naložba v novi prizidek je znašala okoli 6,7 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje je zagotovilo 1,47 milijona evrov, skoraj 3,2 milijona evrov smo pridobili od Ministrstva za naravne vire in prostor, nekaj manj kot 600 tisoč evrov od Eko sklada, Mestna občina Slovenj Gradec pa je za naložbo namenila okoli milijon in pol evrov.
Z novim prizidkom smo pridobili približno dva tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, pri čemer je tudi skoraj 50 let star obstoječi zdravstveni dom zapolnjen s programi. Zdravstveni dom je za našo občino izjemno pomemben, saj občankam in občanom zagotavlja veliko zdravstveno varnost. Zahvala gre celotni ekipi, ki je pomembno prispevala k povečanju ponudbe zdravstvenih storitev.
Veliko ste v zadnjem obdobju vlagali tudi v športno infrastrukturo. Kaj je bilo že narejeno in kateri projekti so še pred vami?
Na področju športa smo veliko vlagali. Zgradili smo pomožni nogometni stadion z umetno travo, večnamensko igrišče in košarkarsko igrišče ter dokončali največjo naložbo – prizidek k športni dvorani, in to skoraj pol leta pred načrtovanim rokom.
Z dodatnimi površinami smo razbremenili obstoječo športno infrastrukturo, hkrati pa omogočili nadaljnji razvoj športnega turizma, organizacijo priprav in izvedbo večjih dogodkov skozi vse leto.
Trenutno prenavljamo igrišče na Štibuhu, ki bo zaključeno že septembra. S prenovo bomo omogočili učinkovitejšo rabo prostora ter revitalizirali dotrajane športne površine in posodobili rekreacijsko infrastrukturo. Uredili bomo drenažo in odvodnjavanje, vgradili sodobne podlage ter namestili novo urbano opremo. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za igrišče v Šmartnem, izbrali pa smo že izvajalca za novi doživljajski park pri bazenskem kompleksu.
Pomembna naložba je tudi nova telovadnica Tretje osnovne šole Slovenj Gradec, ki bo prilagojena različnim stopnjam in vrstam gibalnih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami. Obsegala bo približno 330 kvadratnih metrov, dodatnih približno 160 kvadratnih metrov pa bo namenjenih upravnemu delu šole.
Zaključek projekta je predviden v sredi leta 2027, pogodbena vrednost gradbenih del pa znaša 1,6 milijona evrov. Projekt ne pomeni zgolj gradnje novih prostorov, ampak naložbo v ljudi, njihove priložnosti in razvoj. Vsak otrok si zasluži prostor, v katerem se počuti sprejetega, varnega in opolnomočenega, strokovni delavci pa ustrezne in funkcionalne pogoje za svoje delo.
Eden največjih posegov v prostor ostaja popoplavna sanacija. Kako daleč ste z obnovo in kaj je bilo doslej narejenega?
Po obsegu prejetih državnih sredstev za popoplavno obnovo smo v samem vrhu med slovenskimi občinami. Obseg sanacije je izjemen – do danes smo zaključili že 75 sanacijskih projektov, številni drugi pa so še v različnih fazah priprave in izvedbe. Trenutno je 13 projektov v fazi pridobivanja projektne dokumentacije, osem jih je v pregledu pri Državni tehnični pisarni, za 16 poteka postopek izbire izvajalca gradbenih del, 24 projektov pa je že v fazi gradnje.
Od leta 2023 do konca leta 2025 je skupna vrednost izvedenih interventnih in sanacijskih del znašala več kot 43,7 milijona evrov. Sanacija se intenzivno nadaljuje tudi letos, ko smo izvedli za približno sedem milijonov evrov projektov. Skupaj smo tako v popoplavno obnovo do danes vložili že več kot 50 milijonov evrov.
Večino naložb smo izvedli na podeželju, predvsem za stabilizacijo terena ter sanacijo plazov in poškodovanih cestišč. Za primerjavo: v letih pred poplavami smo za tovrstne posege letno zagotavljali okoli milijon evrov. Razsežnost sedanje sanacije je zato težko primerljiva s katerimkoli obdobjem v preteklosti. Največji posamezni finančni projekt doslej je bila sanacija lokalne ceste Prevolnik–odcep Velunja v Spodnjem Razborju, vredna približno 4,4 milijona evrov.
S temi naložbami ne odpravljamo le posledic poplav, ampak povečujemo odpornost in varnost območij pred morebitnimi prihodnjimi vremenskimi ujmami, hkrati pa izboljšujemo cestno infrastrukturo in prometno varnost.
Delo še ni končano. Pri tako velikem številu projektov se srečujemo tudi z omejenimi zmogljivostmi projektantov in izvajalcev ter zahtevnimi postopki pridobivanja soglasij Državne tehnične pisarne in sklepanja pogodb o sofinanciranju z ministrstvom.
Podnebne spremembe ne prinašajo le nevarnosti poplav. Letošnje poletje so zaznamovala daljša vročinska obdobja in suša. Kako varna je oskrba s pitno vodo v občini?
Ponovno se je pokazalo, da je bila odločitev za naložbo v ultrafiltracijo pravilna in dolgoročno zelo pomembna. V Mestni občini Slovenj Gradec smo že večkrat opozarjali na možnost obdobij pomanjkanja pitne vode, vendar do dejanskega pomanjkanja oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo ni prišlo.
Želimo pa narediti še korak naprej in pitno vodo uporabljati čim bolj odgovorno. Zato smo sprejeli pravilnik, na podlagi katerega bomo občanom sofinancirali nakup in vgradnjo zbiralnikov deževnice. V njih bodo lahko zbirali vodo s strešnih površin in jo uporabljali za zalivanje vrtov ter druge namene, pri katerih uporaba pitne vode ni potrebna.
S tem želimo spodbujati tudi samooskrbo in domačo pridelavo zelenjave. V času, ko je vse več govora o odgovornem ravnanju z vodnimi viri in prilagajanju podnebnim spremembam, je prav, da vsak po svojih močeh prispeva k varčni in učinkoviti rabi pitne vode.
Razpis za sofinanciranje zbiralnikov deževnice bomo objavili že jeseni, zato občane vabim, da spremljajo objave Mestne občine Slovenj Gradec in izkoristijo možnost sofinanciranja.
Med vprašanji, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občani in obiskovalci mesta, je tudi pomanjkanje parkirnih mest. Kako se bo občina lotila tega problema?
Leta 2023 smo izdelali strategijo mirujočega prometa, ki je pokazala, da bomo v Slovenj Gradcu v naslednjih dvajsetih letih potrebovali okoli 700 novih parkirnih mest. Največja generatorja parkiranih vozil v naši občini sta Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Zdravstveni dom Slovenj Gradec.
K reševanju te problematike smo že pristopili. Odkupili smo stanovanjsko hišo v neposredni bližini parkirišč pri Upravni enoti Slovenj Gradec, kjer bomo z začasno parterno ureditvijo zagotovili 80 dodatnih parkirnih mest. Projekt bo predvidoma zaključen še letos oziroma v začetku prihodnjega leta.
S tem bomo razbremenili parkiranje v mestnem jedru in povečali možnosti parkiranja za obiskovalce bolnišnice. Dolgoročno pa razmišljamo tudi o zagotovitvi podzemnih parkirnih mest.
Za razvoj Slovenj Gradca in celotne Koroške je že vrsto let ključna tudi hitra cesta. V kateri fazi je projekt na posameznih odsekih?
Trasa med Slovenj Gradcem in Velenjem je praktično na vseh sklopih že v izvedbi. Sprejet je tudi državni prostorski načrt za odsek med Slovenj Gradcem in Otiškim Vrhom, medtem ko je prostorski načrt za odsek med Otiškim Vrhom in Holmcem še v pripravi.
V prihodnjem letu bo država pristopila k projektiranju trase med Slovenj Gradcem in Otiškim Vrhom, pri čemer bo naša občina aktivno sodelovala. Pripombe, ki smo jih podali v postopku priprave državnega prostorskega načrta, bomo skušali v čim večji meri tudi udejanjiti.
Gre predvsem za pokrite vkope na Legenski planoti. S tem želimo upoštevati tudi pobude civilne iniciative, saj občina glede tega vprašanja zagovarja enaka stališča. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo končna trasa čim bolj sprejemljiva za naše okolje.
Občina je sredi izjemnega investicijskega cikla. Kateri večji projekti bodo razvoj Slovenj Gradca zaznamovali v prihodnjih letih?
Sklepe o potrditvi projektov in pogodbe o financiranju imamo sklenjene za projekt trajnostne mobilnosti v mestnem jedru, prizidek h glasbeni šoli s koncertno dvorano ter gradnjo novega vrtca v Pamečah. To so trije največji infrastrukturni projekti, poleg tega bomo prenovili tudi igrišče v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in na Legnu.
V prihodnjem letu bomo začeli tudi gradnjo kanalizacije na območju Starega trga ter obnovo in dograditev vodovodnega omrežja. S tem bomo izboljšali komunalno infrastrukturo in prispevali k zmanjševanju vodnih izgub.
Pomembni so tudi manjši projekti, ki si jih prebivalci posameznih krajev že dolgo želijo. Pristopili bomo k izgradnji četrtega kraka v Šmartnem, za izvedbo zelene brvi čez reko Mislinjo v Pamečah, pod Rahtelom, pa je izvajalec že izbran.
Veliko dela nas čaka pri spremembah občinskega prostorskega načrta, za katere intenzivno pripravljamo strokovne podlage. Za mestno jedro so te že dokončane, trenutno pa poteka opredeljevanje do pobud posameznikov za spremembo namembnosti zemljišč. Osnutek bomo poslali nosilcem urejanja prostora v pridobitev prvih mnenj, nato bo sledila javna razgrnitev.
Ob vseh naložbah in razvojnih projektih je pomembno tudi, kako delo občine ocenjujejo občani. Vsako leto izvajate anketo o zadovoljstvu z delom občinske uprave in javnih zavodov. Kaj vam sporočajo rezultati?
Odgovori nam kažejo, kako Slovenjgradčani ocenjujejo naše delo, hkrati pa nam dajejo pomembne usmeritve glede tega, kaj v občini morda pogrešajo in kaj lahko še izboljšamo.
Rezultati lanskega leta kažejo visoko podporo delovanju občinske uprave in vodstva. Občani posebej pozitivno ocenjujejo razvojno usmerjenost in odzivnost zaposlenih. Med javnimi zavodi sta najvišji oceni prejela Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec in VVZ Slovenj Gradec.
Veseli me, da občani prepoznavajo naša prizadevanja in trud na različnih področjih. Seveda pa se v okviru svojih možnosti odzivamo tudi na njihove predloge in jih skušamo v čim večji meri uresničiti.
Če se ob občinskem prazniku ozrete na preteklo leto … Na kaj ste najbolj ponosni in kje vidite največ prostora za nadaljnje izboljšave?
Ponosen sem predvsem na to, da smo kljub številnim zahtevnim projektom uspeli ohraniti razvojno usmerjenost občine in uresničiti pomembne naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja naših občank in občanov. Veliko dela pa je še pred nami. Vedno obstaja prostor za izboljšave, predvsem pa si želim, da tudi v prihodnje prisluhnemo potrebam ljudi ter z dobrim sodelovanjem in povezovanjem iščemo najboljše rešitve za razvoj naše občine.
Občinski praznik je tesno povezan z nazivom mesto glasnik miru, ki ga je Slovenj Gradec prejel 19. septembra 1989. V času, ko po svetu divjajo številni konflikti, ima to poslanstvo še posebno težo. Kako ga danes uresničujete?
Po svetu trenutno divja veliko vojn. Seznanjeni smo z največjimi žarišči, vendar je problematika v resnici še veliko širša in bolj zaskrbljujoča.
Kot mesto glasnik miru se na različne načine trudimo uresničevati svoje poslanstvo, predvsem s širjenjem vrednot miru, strpnosti, miroljubnega reševanja konfliktov in mednarodnega sodelovanja. V naši občini potekajo različne dejavnosti, med njimi cikel Mi smo za mir v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec ter drugimi javnimi zavodi.
Mirovniške vsebine vse bolj vključujemo v delo naših šol, kjer jih vsaka na svoj način umešča v svoje programe in dejavnosti. Tako mlade spodbujamo k razmišljanju o miru, strpnosti, spoštovanju, dialogu in sobivanju. Mlade s temi vrednotami nagovarjamo tudi na vsakoletnem Mirovniškem festivalu.
Kot generalni sekretar Mednarodnega združenja mest glasnikov miru imamo pomembno vlogo pri njegovem vodenju in koordinaciji. Z organizacijo generalne skupščine leta 2024 smo dali nov zagon delovanju združenja in spodbudili njegovo aktivnejše povezovanje. Sledila je generalna skupščina na Poljskem, letošnja pa bo potekala na Cipru. Aktivni smo tudi s poslanicami, pobudami in resolucijami, s katerimi mesta glasnike miru pozivamo k preprečevanju konfliktov, ustavitvi sovražnosti in krepitvi dialoga
Oktobra v našem mestu tradicionalno obeležujemo dan Organizacije združenih narodov. Naše mesto nosi posebno odgovornost – da mir ne ostane le beseda, temveč postane dejanje. Mir mora biti samoumevna pravica vsakega človeka, kjerkoli na svetu.
Prav naziv mesto glasnik miru je razlog, da občinski praznik praznujemo 19. septembra. Kaj želite ob letošnjem prazniku sporočiti občankam in občanom?
Občinski praznik ima za našo občino poseben simbolni pomen, saj je Slovenj Gradec 19. septembra 1989 prejel naziv mesto glasnik miru.
Tradicionalno bomo na slavnostni seji mestnega sveta podelili nagrado in plakete Mestne občine Slovenj Gradec, naša najvišja občinska priznanja. Vsem prejemnikom ob tej priložnosti iskreno čestitam, občanke in občane pa vabim, da se nam pridružijo pri praznovanju in na številnih prireditvah.
Ob občinskem prazniku s ponosom izpostavimo posameznike in naše skupne dosežke. Verjamem, da jih bomo tudi v prihodnje s povezanostjo in medsebojnim sodelovanjem nadgrajevali ter skupaj ustvarjali prijetno, prijazno in varno okolje za vse generacije.
Vir: SGlasnik, MN