V Koroški galeriji likovnih umetnosti, v prostoru, ki ima za naše mesto poseben zgodovinski pomen, smo 22. oktobra slovesno obeležili dan Organizacije združenih narodov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se tam začele uresničevati zamisli, ki so Slovenj Gradec povezale s svetom in ga zaznamovale z vrednotami miru in solidarnosti. Leta 1966 je bil za potrebe prve velike mednarodne razstave dograjen nov razstavni paviljon, štiri velike mednarodne razstave pod okriljem Organizacije združenih narodov – v letih 1966, 1975, 1979 in 1985 – pa so postavile temelje zbirki Galerija za mir.
S svojim humanističnim poslanstvom so pomembno oblikovale identiteto našega mesta, ki je leta 1989 prejelo naziv mesto glasnik miru, je v slavnostnem nagovoru spomnil slovenjgraški župan Tilen Klugler. »Naziv mesta glasnika miru ni zgolj priznanje za pretekla dejanja. Je predvsem zaveza, da bomo te vrednote ohranjali tudi danes. Želim si, da bi bil Slovenj Gradec še naprej mesto, v katerem znamo prisluhniti drug drugemu, spoštovati različnost in poiskati skupno pot tudi takrat, ko se naša mnenja razlikujejo. Mesto, kjer mir ni le sporočilo ob slovesnostih, temveč vrednota, ki jo živimo vsak dan.«
»Svet postaja vse bolj nemiren, razdeljen in na trenutke tudi vse bolj krut. Vojne in oboroženi spopadi uničujejo mesta, razdvajajo družine in jemljejo nedolžna življenja. Otroci, ki bi morali odraščati ob igri in brezskrbnem odkrivanju sveta, odraščajo v strahu za svoje najbližje. Ob tem se poglabljajo nesoglasja, nestrpnost in sovraštvo, ki vse prepogosto prevladajo nad pripravljenostjo na pogovor. Še posebej skrb vzbujajoče pa je, kako hitro se na podobe trpljenja začnemo privajati in kako pogosto postanejo novice o novih žrtvah zgolj številke.
Ne smemo dovoliti, da bi ob tem postali ravnodušni ali da bi nasilje sprejeli kot nekaj običajnega. Prav zato moramo iz Slovenj Gradca, mesta glasnika miru, jasno in odločno sporočiti, da ostro nasprotujemo vsakršnemu nasilju, vojnam, sovraštvu in kršenju človekovih pravic. Noben politični interes ali nesoglasje ne more upravičiti trpljenja nedolžnih ljudi. Vsako človeško življenje je dragoceno in vsak človek ima pravico do dostojanstva ter življenja v miru. Zato danes iz Slovenj Gradca ne želim govoriti le o pomenu miru, temveč tudi jasno pozvati k dejanjem. Dovolj je! Ustavite vojne, poboje in ubijanje nedolžnih ljudi!«
Odgovornost za mir ni le v rokah svetovnih voditeljev, je tudi v naših rokah. »Mir se ne začne šele za pogajalskimi mizami svetovnih voditeljev. Začne se v naših mislih, besedah in predvsem v našem odnosu do sočloveka. Začne se doma, med najbližjimi, nadaljuje pa v šolah, na delovnih mestih in povsod, kjer se srečujemo z drugimi ljudmi. Kaže se v tem, kako se odzovemo, kadar se z nekom ne strinjamo, ali znamo prisluhniti drugačnemu mnenju in ali premoremo dovolj razumevanja, da namesto obsojanja izberemo pogovor. To so na videz majhna dejanja, vendar prav iz njih nastaja družba, v kateri živimo. Če želimo bolj strpen in pravičen svet, moramo te vrednote najprej uresničevati sami,« je poudaril župan Tilen Klugler.
Razmišljanja o miru so se skupaj z otroki lotili tudi učitelji in mentorji, ki so v šolah odprli prostor za pogovor o tem, kaj mir pravzaprav pomeni in kako ga doživljamo. Otroci so o njem razmišljali na iskren in ustvarjalen način ter se spraševali, kako mir občutimo, kako ga vidimo, slišimo, morda celo vonjamo in okušamo. »Otroci nas opominjajo, da mir ni le nekaj, za kar si prizadevamo, temveč nekaj, kar moramo znati začutiti, ceniti in deliti z drugimi. Ob tem pa je naša odgovornost še toliko večja. Otrokom ni dovolj govoriti o spoštovanju in nenasilju, temveč jim moramo te vrednote pokazati z lastnim zgledom. Naučiti jih moramo, da drugačno mnenje ni razlog za sovraštvo in da prava moč ni v nasilju, temveč v sposobnosti razumevanja.«
V kulturnem programu so nastopili učenke in učenci Druge osnovne šole Slovenj Gradec in Glasbene šole Slovenj Gradec. Proslavo je vodila slovenska igralka, članica mariborske Drame Minca Lorenci.
Vir: SGlasnik, MN