SL EN DE

Novice

OB DNEVU REFORMACIJE

V času reformacije smo Slovenci dobili prvo knjigo. Gibanje je močno zaznamovalo tudi naše kraje.

  • 30 oktober 2023
  • Število pogledov: 121
OB DNEVU REFORMACIJE

VOŠČILO OB DNEVU REFORMACIJE

 

Ob državnem prazniku, 31. oktobru, dnevu reformacije, ko Slovenci obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Primoža Trubarja, osrednje osebnosti reformacije na Slovenskem, vsem občankam in občanom Mestne občine Slovenj Gradec iskreno čestitam.

Primož Trubar je leta 1550 napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku - Katekizem, ki mu je dodal še Abecednik, bil pa je tudi prvi, ki je ime našega mesta v uvodu k prevodu zadnjega dela novega testamenta (Noviga testamenta pusledni deil) leta 1577 zapisal po slovensko: »v Slovenskim Gradci.« Dan reformacije je praznik slovenskega jezika.

 

Tilen Klugler, župan


Na dan reformacije se spomnimo na versko, politično in kulturno gibanje, ki se je začelo 31. oktobra 1517, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve pribil svojih 95 tez. Glavni cilj gibanja je bila preureditev Rimokatoliške cerkve. V tezah je med drugim zavrnil doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. Trdil je, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, saj njegova oblast ne seže na drugi svet. Opozarjal je tudi, naj Cerkev ne bo bogata in pohlevna, pač pa preprosta, takšno pa naj bo tudi bogoslužje.

Ena od Luthrovih idej je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, kar je vplivalo na razvoj književnosti. Cerkev je vse njegove zahteve zavrnila in ga izobčila. Zaradi njegovih zahtev po reformaciji, ki se je razširila po vsej Evropi, je v Cerkvi prišlo do velikega razkola in nastanka novih cerkva.   

 

»V Slovenskim Gradci«

Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar (1508–1586), ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. V obdobju reformacije sta izšla tudi prevod Biblije (Jurij Dalmatin) in slovenska slovnica Zimske urice (Adam Bohorič). Primož Trubar je bil prvi, ki je ime našega mesta v uvodu k prevodu zadnjega dela Novega testamenta leta 1977 zapisal po slovensko: »v Slovenskim Gradci.« Napisal je več kot 25 del, kar je polovica vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.

 

Luthrove reformne ideje zajele tudi Slovenj Gradec

Obdobje protestantizma je močno zaznamovalo tudi naše kraje. Naše mesto je brez zadržkov sprejemalo reformne pobude. Prvi protestantski pridigar v srednjeveškem Slovenj Gradcu je bil Janž Zajc (Hans Has) iz Hallstatta, ki je v mestu ustanovil novo cerkev z močnimi prekrščevalskimi elementi.

Protestantje so se zbirali v cerkvi Svetega Duha, kjer je Zajc širil svoje nauke. Ko se je poročil s svojo deklo Nežo, so ga leta 1527 kot krivoverca prijeli v Gradcu in ga obesili. Dogodek je odmeval v vseh notranjeavstrijskih deželah, mnogo let kasneje ga je v uvodu k zadnjemu delu prevoda novega testamenta (Novega testamenta pusledni deil) omenil celo Primož Trubar, ki je ime našega mesta prvič zapisal po slovensko: »v Slovenskim Gradci.«

 

 

Kot je Marko Košan zapisal v članku za naslovom Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu (1527-1629), je prvi velik udarec za slovenjgraške luterane bilo posredovanje komisije sekovskega škofa Martina Brennerja konec decembra 1599, zares uspešen pa je bil po Košanovem zapisu po letu 1600 šele Tomaž Hren, pokrovitelj gradnje cerkve na Uršlji gori, ki je postala simbol rekatolizacije teh krajev. Zadnji luteranski plemič in meščan je Slovenj Gradec zapustil leta 1629.      

 

V Sloveniji smo dan reformacije kot državni praznik in dela prost dan prvič obeležili leta 1992. 

 

Predsednik vlade: Slovenska knjiga je temelj naše rasti v odgovorno družbo 

»Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti. Uvrstila nas je med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga. Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika,« je v poslanici ob dnevu reformacije zapisal predsednik vlade dr. Robert Golob.

»Slovenska knjiga je temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. To smo nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti. Na pomen knjige v kontekstu vojne je v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki pravi, da so danes knjige potrebne bolj kot kadarkoli, saj "brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi.",« je opozoril Golob.

Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta
SG logo

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.