SL EN DE

Novice

OBLETNICA VELIKEGA SLOVENJGRAŠKEGA POŽARA

Pred sto dvajsetimi leti, 10. maja 1903, je v tedanji Cerkveni, današnji Meškovi ulici izbruhnil požar, ki je upepelil severovzhodni del mesta. Jeseni istega leta in v letu 1904 so mesto, tudi z izdatno pomočjo cesarskega Dunaja, obnovili in modernizirali (v mesto je prišla elektrika).

  • 10 maj 2023
  • Število pogledov: 112
OBLETNICA VELIKEGA SLOVENJGRAŠKEGA POŽARA

Pred sto dvajsetimi leti, 10. maja 1903, je v tedanji Cerkveni, današnji Meškovi ulici izbruhnil požar, ki je upepelil severovzhodni del mesta. Jeseni istega leta in v letu 1904 so mesto, tudi z izdatno pomočjo cesarskega Dunaja, obnovili in modernizirali (v mesto je prišla elektrika).

»Bilo je v nedeljo popoldne ob tretji uri, 10. maja leta 1903. V cerkvi je bilo precej ljudi pri popoldanskem bogoslužju. Tedaj je nenadoma zadonel klic: 'Gori, gori!' Ljudje so se pognali na cesto. Ena izmed hiš v Cerkveni, današnji Meškovi ulici je bila že vsa v ognjenih zubljih. Tu je prebivala neka vdova, Marija Požgan po imenu, kot navajajo vsa tedanja poročila. Čudno ime za ženo, ki je nehote povzročila požar. Nekateri časopisi so pozneje poročali, da je ta Požganova zanetila ogenj na odprtem ognjišču in da je veter odnesel iskre na podstrešje, ki se je vnelo. Drugi so poročali, da je žena stresla še tleči pepel na dvorišče in da se je najprej vnel hlev. Drži pa, da je tisto popoldne zavijal po Slovenj Gradcu hud veter, ki je menjaval svojo smer in potegnil s sunki zdaj s severa, zdaj z juga.

Vsi prebivalci brez izjeme so postali v hipu gasilci. Tudi oče župan ing. Potočnik je bil takoj na mestu ter začel klicati brzojavno gasilce iz Maribora, Celovca in Celja ter drugih mest. Na pomoč so prihiteli okoličani in posebno so se odlikovali domačini iz Šmartna. Mariborski gasilci so prihiteli s posebnim vlakom in z odlično brizgalno. Zbralo se je kar osem gasilnih društev z desetimi brizgalnami. Tu so bili gasilci iz Dravograda, Vuzenice, Guštanja, Velenja, Šoštanja, iz Mislinje, Celja in Maribora. Za ta dan je bilo napovedano slovensko politično zborovanje, toda zborovalci so se nenadoma spremenili v gasilce. Ponoči so prišli na pomoč vojaki 17. pešpolka iz Celovca, osemdeset vojakov in trije oficirji. Pomagali so po končanem požaru kot čuvarji reda in kot delavci. Oglasili so se tudi predstavniki visokih oblasti in obljubili so pomoč v denarju.

Nekateri so poročali, da je zgorelo skoraj vse mesto, drugi, da je požar uničil dve tretjini trga. Časopis Slovenec pa je navedel bolj konkretno primerjavo: Slovenj Gradec je štel ob času požara 124 hiš, požar je uničil 45 hiš in 69 drugih poslopij. Človeških žrtev ni bilo, zgorelo pa je nekaj živine in 'veliko denarja'. Neko poročilo navaja, da je zgorela ena krava in 56 prašičev, Karničniku pa da je zgorelo kar 800 goldinarjev. Skupna škoda naj bi bila 400.000 kron po poročilih graške Tagespost, po navedbah Slovenca in Slovenskega naroda pa nad 700.000 kron. Zavarovanje je krilo le manjši del škode, samo okrog 170.000 kron.« (Slovenski gospodar, 14. maja 1903)

Vir: SGlasnik (Marko Košan)

Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta
SG logo

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.