- Gregor Raj je kot predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe iznesel predlog odbora in dejal, da predlagajo, da se del parkirišča za Rotenturnom, kjer je trenutno modra cona in ni potrebno plačati parkirnine, spremeni v plačljivo parkirišče. Nadalje predlagajo, da se na parkirišču pri bivšem podjetju Adient, kjer je plačljivo parkirišče in je večinoma prazno, uredi brezplačno parkiranje. S to spremembo bodo občane in zaposlene v mestnem jedru spodbudili, da bodo v večji meri uporabljali parkirišče pri bivšem podjetju Adient in sprostili parkirišče za Rotenturnom.

- Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je cesta v naselju Sredme, ki vodi proti Podgorju, v zelo slabem stanju. Asfalt je zelo razpokan in nastale so udarne jame. Tamkajšnji krajani predlagajo, da si jo ogledajo strokovne službe.

- Vinko Vrčkovnik je omenil izgradnjo rondoja oz. četrtega kraka v Šmartnem. Pričakovali so, da bodo z izgradnjo pričeli v spomladanskih mesecih. Tudi v proračunu so zagotovljena finančna sredstva. Pred dvema tednoma pa so od strokovnih služb mestne občine prejeli odgovor, da se je spet zakompliciralo in še vedno iščejo soglasje za pridobitev zemljišča od ene osebe, ki živi v tujini. Predlagal je, da se natančno obrazloži, še posebej občankam in občanom iz zaselka Podhomec, kaj se je zgodilo in zakaj ne morejo pristopiti k izvajanju projekta. Prejšnji teden je bil sklican sestanek Vaške skupnosti Šmartno, katerega bi se udeležili tudi občanke in občani iz zaselka Podhomec, pa je žal odpadel, ker niso bili sklepčni.

- Franjo Murko je pripomnil, da imajo vse ulice v mestu Slovenj Gradec zelene površine oziroma vsaj eno drevo ali rože. Tega je zelo vesel in tudi ponosen na to. Štirje Slovenjgradčani pa so ga vprašali kaj je z vrtički na Šolski ulici, zadaj za Domom upokojencev. Prejeli so obvestilo Komunale, da jih ne bo več in zanima jih kaj se bo na tem območju zgodilo. Štirje ljudje so mu dali štiri različne informacije, zato bi želel odgovor.

- Boris Raj je povedal, da so imeli pred dobrim letom v Mestni četrti Polje sestanek posebne komisije skupaj z direktorico občinske uprave. Zaradi pripomb in želja občank ter občanov glede osvetlitve nekaterih poti, so si ogledali celotno območje. Takrat so tudi pripravili seznam in vizijo kako bodo to izvajali, ampak do tega trenutka se še nič ni zgodilo. Dejal je, da to ni kritika, želi samo  spodbuditi aktivnosti, da se k temu končno pristopi. Ne gre za velike projekte, gre za pešpoti za bloki na Maistrovi in Tomšičevi ulici.

- Boris Raj je dejal, da imajo v Mestni četrti Polje prisotno problematiko, ki se je začela s poplavami in tam se že izvajajo nekatere pripravljalne aktivnosti za protipoplavno betonsko škarpo oziroma zid. Pripravljajo se tudi dokumenti za obnovo oziroma izgradnjo novega mostu čez Homšnico, zato bi želel odgovor kdaj in kako se bodo te aktivnosti v zvezi s protipoplavno zaščito ob Homšnici začele izvajati. Boji se, da bo minilo leto, pa se bodo zopet pogovarjali o isti zgodbi.

- Boris Raj je dejal, da mnogi občani sprašujejo kaj se dogaja z lesenimi mostovi. Že dalj časa odgovarjajo posameznikom, da tečejo neki postopki, mostovi pa kar naprej veselo stojijo in niso v funkciji. V zvezi s tem je želel odgovor.

- Boris Raj je dejal, da v Mestni četrti Polje že kar nekaj časa govorijo o ureditvi Homškega parka. Tam je veliko vrtičkov, nekaj je uradnih v okviru urbanega, nekaj je neuradnih, gradnje tečejo, zato bi tako občani kot člani Sveta Mestne četrti Polje želeli vedeli, ali se bo po zaključku teh dveh gradenj, ki se izvajata, pristopilo k ureditvi tega območja ob Homšnici od Doma starostnikov pa do Šolskega centra. Na tem območju resno pričakujejo, da bo tu parkovna površina, ker je dosti uporabnikov, zlasti Doma za starostnike, ki si želijo vsaj manjši del zelene površine.

- Simon Smolar je dejal, da sta ga kontaktirala občanka in občan stanujoča na hišni številki Sele 50. Izpostavila sta problem nevarnega odseka ceste, nekje 400 metrov od njune hiše. Natančneje gre za odsek ceste ob potoku, na katerem je pred kratkim potekala sanacija mostu po poplavah. Izpostavljata, da se je zaščita cestna ograja postavila samo čez most, ki je bil saniran. Tam gredo ceste v obliki črke ipsilon in en krak je most, drugi krak ceste pa gre trdo ob mostu v ovinek v hrib. Ko se občanka in občan pripeljeta po cesti navzdol, zapeljeta v ovinek in tam ni ograje, zato lahko avto zapelje v potok. Ker je približno dva metra višinske razlike, izpostavljata, da je pozimi spolzko. Predlagal je, da strokovne službe gredo na teren in si ogledajo, če je možno poiskati kakšno rešitev. Mogoče bi bilo smiselno postaviti še nekaj metrov zaščitne ograje. Predlagal je tudi, da si strokovne službe ogledajo na novo postavljeno zaščitno ograjo. Sam je namreč opazil, da je na enem delu počena.

- Janez Potočnik je že kot nekajkrat v preteklosti ponovno omenil, da je v zadnjih letih gospodarska družba VOC na zemljišče v bližini Koceroda, navozila ogromno kubikov odpadne zemljine, asfalta in vseh mogočih stvari. Vsi vedo, da so na črno posekali 4 hektarje gozda, ki so ga predhodno odkupili, naredili ograjo in začeli navažati material od vse povsod. Nikoli ni dobil odgovora od mestne občine, zdaj pa je odgovor pred dvema tednoma zasledil v časopisu Delo. V posebnem članku je gospodarska družba VOC povedala, da nameravajo urediti center za predelavo odpadnih zemljin. Zanima ga ali bodo tako kot pri primeru Dvornik spet postavljeni pred izvršena dejstva.  Predlagal je, da se mestna občina intenzivno vključi v poizvedovanje kaj se tam dogaja, namreč po obstoječem občinskem odloku je ta prostor namenjen izključno razvijanju turistične dejavnosti. Dejal je, ali si kdo predstavlja, če bodo tam imeli center predelave odpadnih zemljin, ki so nevarne, da bodo na tem območju lahko še kadarkoli razvijali turistične dejavnosti. 

- Simon Smolar je vprašal ali je s strani države na Mestno občino Slovenj Gradec že prišel kakšen odgovor glede tretje razvojne osi za odcep Slovenj Gradec-Dravograd. Kolikor ve, je bilo s strani državnih predstavnikov v kulturnem domu na javni razgrnitvi povedano, da bodo odgovori podani nekje do konca leta 2024. Po njegovem vedenju je veliko občanov, kot vaške skupnosti in tudi mestna občina vprašanja in pobude podala v časovnem obdobju, ki je bil določen za ta odsek.  Zato ga čudi zakaj še teh odgovor s strani države ni, pričakoval bi, da se tudi državne institucije držijo rokov, katere sami podajo. Še posebej si ne predstavlja situacije tistih, katerih hiše so predvidene za rušenje in na odgovore čakajo. 

- Franjo Murko je predlagal, da se za področje kulture čim prej pripravi in sprejme nov lokalni program za kulturo, ki je navsezadnje strateški dokument in je temeljni dokument za razvoj kulture v Mestni občini Slovenj Gradec. 

- Franjo Murko je omenil, da je pri saniranju stranskih ulic v mestu Slovenj Gradec prišlo do precej negodovanja občanov zaradi škode na t. i. kinetah, ki so jih povzročila v glavnem dostavna vozila. Večino teh kinet je bilo saniranih, je pa še nekaj takih, kjer se še pojavljajo poškodbe. Predlagal je, da jih čim prej sanirajo.

- Zvonka Marhat je predlagala, da vzdrževalec uredi cesto Ribič - Dovže, ki je v slabem stanu.  

- Zvonka Marhat je povedala, da je bila pred tremi tedni  v dežurni ambulanti v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec in glede na to, da se gradi prizidek, imajo na oknu polno betona, ki ga čistilka ne more počistiti, saj niti ne pride oken, prav tako se ne dajo odpreti. Menila je, da to ne pritiče zdravstvenemu domu.

Boris Raj je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec že dalj časa vključena v razpravo glede razširitve kapacitet Doma starostnikov Črneče, enote v Slovenj Gradcu. Pa vendar se tu stvari še niso premaknile v smer kakršno si želijo, da bi končno začeli izvajati resne aktivnosti za povečanje kapacitet oziroma za širitev objekta. Pridobil je podatke, da so za ta poseg na nivoju države zagotovljena finančna sredstva, ampak mora svoje aktivnosti opraviti tudi mestna občina. V Domu starejših občanov Črneče niso ravno pri volji, da bi se na našem območju izvajala ta investicijo in očitno bo tu nasprotovanje potencialni ločitvi te enote in ustanovitev potencialno samostojnega javnega zavoda. To opozarja predvsem iz zornega kota velikega interesa uporabnic in uporabnikov, saj jih je trenutno prijavljenih v enoti Slovenj Gradec že nekaj sto, ki izkazujejo interes po vselitvi, pa vendar se ne premika nič. Vprašal je kako daleč so in kaj nameravajo storiti. Če so malo zastali, naj vodstvo občine te aktivnosti pospeši in poskuša izkoristiti te priložnosti, ki se ponujajo v smislu financiranja, da se na našem območju zagotovijo pogoji za življenje in bivanje našim starostnicam in starostnikom.

Boštjan Rigelnik je omenil obnovljeno cesto Štibuh - Prva OŠ Slovenj Gradec – Toplarna. Hodil je na desni strani po pločniku na novo rekonstruirane ceste in pri tem naletel na več metrov dolgo razpoko na asfaltiranem delu pločnika, ki je domnevno posledica preslabe utrditve ali pa premajhne količine gramoza pod njim. Ob dejstvu, da se je rekonstrukcija ceste in izgradnja pločnika izvajala nedolgo nazaj je predlagal, da se pločnik pregleda, strokovno oceni in temu primerno uveljavi reklamacija oziroma sanira.

Boštjan Rigelnik je dejal, da nikjer ni zasledil ali so bile te stranske ulice ob centru mesta že prevzete. Niti ne ve kakšen status imajo sedaj, čeprav se na njih že skorajda leto dni ne dela nič. Namreč ni seznanjen s tem ali je občina ob tem grajala vse anomalije, nepravilnosti, napake, ki so se v zadnjem letu pojavile, domala na celotni trasi vseh novo obnovljenih ulic. Zadnjič je šel po vseh trasah in milo povedano, da ni našel 50 m2 površine, kjer se ne bi nahajala razpoka, neravnina, zdrobljen del betonske podlage, odkrušena podlaga, nedelujoč oz. pojahan potopni stebriček, počena pohodna plošča, skratka toliko napak, da jih po njegovem nestrokovnem mnenju sploh ni mogoče odpraviti. Zanima ga katere vse ukrepe oziroma opcije v zvezi s tem bo mestna občina uveljavila.

Gregor Raj je omenil, da je na 16. seji, 13. marca 2024 izpostavil problematiko neurejenosti plakatiranja v Mestni občini Slovenj Gradec. Takrat je dobil odgovor, da bo medobčinski inšpektorat nadzor vključil v plan dela v drugi polovici letošnjega leta. Ta druga polovica leta se počasi izteka, pa ni zasledil kakršnekoli spremembe, kaj šele, da bi lahko ugotovil, da je to področje urejeno. Ponovno je podal predlog, da se končno pristopi k ustreznemu nadzoru in izvajanju odloka o plakatiranju oziroma naj inšpektorat poda odgovor kaj je bilo v zvezi s tem narejeno.

Janez Potočnik je pripomnil, da je eden tistih, ki meni, da je oddelek za okolje in prostor eden pomembnejših oddelkov lokalne skupnosti. Od kar je svetnik in to je že kar nekaj mandatov, stalno opozarja, da je ta oddelek na Mestni občini Slovenj Gradec kadrovsko močno podhranjen.  Pred časom, ko se je ta oddelek okrepil s strokovnjakom za krajinsko arhitekturo, je sam bil prav navdušen. Namreč cela Koroška ne premore niti enega strokovnjaka krajinske arhitekture, ki pa je zelo pomemben pri oblikovanju naše krajine. Potem je bil pa znova razočaran, ko je ugotovil, da je mestna občina tega strokovnjaka odslovila. Menil je namreč, da bi lahko zelo dobro izkoristile tudi druge koroške občine. Zanima ga kaj je bil pravzaprav razlog, da so tega strokovnjaka odslovili. Po njegovem mnenju bi morali zaposliti še več takšnih strokovnjakov, zato da bi lahko več nalog in del v občini opravili sami in ne bi bilo treba te storitve najemati od zunaj.

Janez Potočnik je omenil sanacijo cest in plazišč in navedel cesto na naslovu Spodnji Razbor 67 do kmetije Reštovnik. Ta cesta je v zelo slabem in nevarnem stanju. Po njej prevažajo lastniki vsakodnevno cisterne mleka in samo čakajo kdaj se bo ta cesta zrušila po celi višini. Menil je, da je to ena prioritetnejših odsekov teh cest, ki se danes sanirajo. Zanima ga kdaj je predvidena rekonstrukcija te ceste.

Janez Potočnik je vprašal ali se strokovne službe na skoraj dokončanem odseku viadukta Jenina z izvajalci pogovarjajo o preplastitvi manjkajočega odseka v delu Vodriža. Krajane zanima, če lahko upajo, da bi se morda okoli trase avtoceste nadejajo novega asfalta.

Simon Smolar je predlagal, da bi se na odseku ceste pri vrtcu na Celjski cesti, kjer je makadamski priključek do parkirišča za vrtec, uredil del vozišča. Že pred pričetkom gradbenih del za nogometno igrišče so se v makadamu pojavljale udarne jame. Sedaj pa je cesta še toliko bolj obremenjena, ker potekajo gradbena dela na nogometnem igrišču. Zato podaja pobudo, da bi se po končanju gradbenih del, uredil tudi ta del ceste.

Simon Smolar je predlagal, da bi se na odseku ceste pri vrtcu na Celjski cesti, kjer je makadamski priključek do parkirišča za vrtec, uredil del vozišča. Že pred pričetkom gradbenih del za nogometno igrišče so se v makadamu pojavljale udarne jame. Sedaj pa je cesta še toliko bolj obremenjena, ker potekajo gradbena dela na nogometnem igrišču. Zato podaja pobudo, da bi se po končanju gradbenih del, uredil tudi ta del ceste.

- Simon Smolar je omenil, da je bilo v času poletnih počitnic možno opaziti kar veliko število kolesarjev na kolesarski poti Štrekna. To ga osebno zelo veseli, se je pa v Pamečah dogajalo, da je veliko kolesarjev, predvsem turistov, ki ne poznajo lokalnih poti, zašlo. Kar nekaj se jih je pripeljalo do njegove hiše in ga spraševalo kako priti nazaj na kolesarsko pot in jo nadaljevati v smeri proti Dravogradu. Tudi občan stanujoč na hišni številki Troblje 2 ga je opozoril, da veliko število kolesarjev in rolerjev zatava v bližino njegove hiše, ker se tam končna kolesarska pot in ne vedo kako naprej. Zato je podal pobudo, da se kolesarska pot Štrekna bolje označi. Tako bo turistična izkušnja uporabe kolesarske poti še boljša in še bolj obiskana.

Simon Smolar je omenil nedokončane lesene mostove. Opazil je, da je na mostu pri Šparu ter na mostu pri Merkatorju strgana zaščitna mreža in tako ljudje hodijo čez mostove. Ker se bližajo hladnejši dnevi in tudi kakšna zmrzal, je nevarno, da bo prišlo do padcev in poškodb, ker ti mostovi niso ustrezni. Zato je predlagal, da se ponovno zaščitijo, da prehod čez ne bo možen. Če plastična pregrada ne deluje, naj se postavi kaj bolj konkretnega, mogoče kovinska mreža.

Simon Smolar je še vprašal kdaj se bo pričel graditi vrtec v Pamečah. Rečeno je bilo, da že letos v jesenskem času, vendar še ni kaj opaziti.  Krajani pa bi si želeli, da se že prične.  

Vinko Vrčkovnik je omenil prevoz osnovnošolskih otrok v Mestni občini Slovenj Gradec. Kar nekaj staršev se je obrnilo nanj, predvsem iz Mislinjske Dobrave ter Zgornjega Legna in opozorili so, da je letos drugačen režim prevoza, kot je bil lani. S tem se ne morejo strinjati in so razočarani. Vprašal je zakaj je prišlo do sprememb. Na mestno občino so pritožbo posredovali tudi v pisni obliki.

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na sestanku VS Šmartno podali pobudo za postavitev obeležja Janji Garnbret, dvakratni olimpijski prvakinji. Letos je že drugič postala olimpijska prvakinja in v Šmarnem še zdaj nimajo nikakršnega obeležja, pravzaprav ga ni nikjer v Mestni občini Slovenj Gradec. Razmišljali so v tej smeri, da bi se mogoče postavili olimpijski krogi in pano z njeno fotografijo v rondoju v Šmarnem. Predlagal je, da strokovne službe preverijo ali je to možno.

Boris Raj je omenil, da je trenutno zelo pomembno ukrepanje v zvezi s sanacijo po poplavnih zgodb in zaradi tega je naprej pohvalil delo komisije, ki se je zbrala v MČ Polje. Vodil jo je podžupan dr. Peter Pungartnik, sodelovali pa so predstavniki VGP Drava Ptuj in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Na omenjenem območju so si ogledali posledice poplav iz lanskega leta. Naselje Tomšičeva ulica in bližje je bilo v lanskih poplavah krepko poplavljeno, zato čakajo na ukrepe. Sami niso stali na mestu in tudi občina ne ter so se že predhodno z nosilcem dr. Pungartnikom sestali, pripravil tudi osnutke vsaj začasnih rešitev ali pa zaščite pred poplavami za naselje Tomšičeva ulica, kjer so privatne hiše in bloki. Na osnovi tega jim je tudi strokovna služba mestne občine pripravila natančno skico in kot rečeno, se je zadnjič sestala ta komisija. Še enkrat bi položil na srce vodstvu mestne občine, da bi to območje ob Homšnici, ki pa ne ogroža zgolj MČ Polje, pač pa tudi Šmartno, pa delno Štibuh, imeli resno v načrtih in bi letos izvedli vsaj osnovne preprečevalne ukrepe proti poplavam.

Boris Raj je opomnil, da je lani bila poplavljena klet starega MKC na Celjski cesti. Včeraj je bil ponovno obveščen, da protipoplavni ukrepi niso bili najbolj učinkoviti in spet zamaka kletne prostore, čeprav so jih s pomočjo mestne občine sanirali. Pa vendar še vseeno zamaka in tako tudi v prostorih sejne sobe, kjer ima sestanke MČ Polje. Predlagal je, da se opravi ogled in skupaj pogledajo kaj je narobe in kako bi izvedli potrebne ukrepe.

Blaž Kamnik je opomnil, da so že večkrat govorili o ekoloških otokih in ponekod se je slabo stanje precej popravilo, kar pa še zmeraj ne velja za Pameče. Poleg ogromni zasedbi teh otokov, predvsem s steklom, opozarjajo tudi zato, ker ne želijo, da se tam notri igrajo otroci. Zdaj se to večkrat dogaja, pa jih krajani poskušajo preusmeriti, da to ni igrišče. Poleg tega so ti zabojniki tudi že precej poškodovani in vanje se meče pravzaprav čisto vse kar pride nekomu pod roke. Zato je prosil za pomoč pri opozorilu. Sami ne vedo kaj še lahko naredijo, da se bo zadeva konkretno popravila. Mogoče bi bila potrebna tudi sprememba lokacije, ker je v središču kraja in prvo ko se pripelješ v središče kraja, se vidi ta nered.

Janez Potočnik je izrekel pohvalo, da stavba stare šole v Podgorju dobiva končno podobo in mora reči, da je res lepa. Ko so potrjevali investicijo, je postavil vprašanje zakaj se ne naredi novogradnja oziroma zakaj se ne umakne nekoliko od ceste, kar bi bilo smiselno. Dobil je odgovor, da pač inštitucije, ko odgovarjajo za stavbno dediščino, tega ne dovolijo. Zato ga zdaj čudi, da ta institucija dovoli, da so v stavbo nameščena plastična okna in aluminijasta vrata. Skratka objekt je krasen, samo to so pa zadeve, ki ga motijo.  

Janez Potočnik je povedal, da od začetka postopka sprememb OPN, v Slovenjgraški listi za mesto in vas skupaj z mnogimi občani opozarjajo na absolutno neustreznost trase južne obvoznice. Domačo politiko, javnost in nosilce prostora so seznanjali z dejstvi, ki nasprotujejo načrtovani trasi in dvomljivimi strokovnimi podlagami, kot so na primer prirejena prometna študija, strokovno oporečen elaborat nadomeščanja kmetijskih zemljišč. V šestih letih se ta trasa zaradi takšnih prizadevanj ni umeščala v prostor. Zaenkrat so uspeli ohraniti celovitost kompleksa najboljših in strateško pomembnih kmetijskih zemljišč v občini. V okviru javne razprave DPN hitre ceste Slovenj Gradec - Dravograd pa je skoraj 1500 krajanov Legna in Šmartna podpisalo pripombe, med katerimi je navedeno naslednje: »Izvede se južna obvoznica s priključkom na krožišče v Šmartno, kjer je že narejen, za katerega se zainteresirana javnost in kmetje že dolgo borijo. S tem se preprečijo načrti, da se cesta spelje med najboljša kmetijska zemljišča med Šmarnim in Slovenj Gradcem. Naša zahteva je, da se spelje čez Dobravo, če že mora biti.« Pravzaprav je njihova zahteva, da se spelje čez Dobravo. V Slovenjgraški listi za mesto in vas so prepričani, da predvsem zaradi načrtovane izgradnje visoko zmogljive cestne povezave med Slovenj Gradcem in Mežiško dolino v okviru tretje razvojne osi, danes južna obvoznica ni prometno upravičena. Ublažitev negativnih vplivov sicer zmernega prometa na Podgorski cesti in Celjski cesti, je mogoče doseči z mehkimi ukrepi, namesto z novimi grobimi posegi v naraven prostor. Prostor je dragocena in neobnovljiva dobrina. Župana sprašujejo, če glede na navedeno še vedno vztraja pri umeščanju sporne trase pri projektu južne obvoznice.

Sonja Lakovšek je dejala, da bo podala pobude in vprašanja v okviru Mestne četrti Center. Navezala se je na predhodnika Simona Smolarja in sicer opozarjajo še na krak kolesarske poti med Mercatorjem in bazenskim kompleksom. Na omenjenem odseku so odstopile taktilne oznake, tako, da bi bilo dobro, da se te oznake obnovijo.

Sonja Lakovšek je dejala, da pred mostom, ki vodi v Kopališko ulico, ni nobene talne oznake ali znaka, ki bi kolesarje opozarjal, da naj zavijejo čez most. Zato se dogaja, da se kolesarji, sploh tisti, ki so tam prvič, pripeljejo iz smeri Merkatorja in se seveda znajdejo v parku urbanih športov. To bi se dalo zelo hitro urediti z nekimi oznakami.

Sonja Lakovšek je povedala, da prebivalci MČ Center opozarjajo, da bi bilo vsaj poleti nujno, da bi se bolj pogosto odvažali biološki oziroma mešani odpadki. Sploh v tej vročini je velikokrat zaudarjajo iz teh kant. Nadalje predlagajo, da bi na ekoloških otokih v samem centru namestiti posode za odpadno olje. To je trenutno samo na Celjski cesti. Stanovalce tudi zanima kolikokrat se izvaja pranje zabojnikov.

Sonja Lakovšek je povedala, da je glede urejanja mestnega jedra prišla še pobuda, da bi bilo več klopi v mestnem jedru.  Vesela je, da je v preoblikovanju mestnega jedra načrtovano  več klopi. Torej so razmišljali v pravi smeri. Da pa ne čakajo nekaj let na to, bi se morda obstoječe klopi počistile, postavile pa tudi dodatne klopi. To bi bilo možno zelo lepo urediti pod obstoječimi drevesi na notranjo stran pločnika, tako, da se tudi parkirni prostori ne bi ogrožali.

Sonja Lakovšek je povedala, da sta se na MČ Center obrnili predstavnici stanovalcev v blokih na Partizanski poti v Slovenj Gradcu, predvsem bloka številka 9. Predstavili sta problematiko, ki se nanaša na umestitev kolesarske poti na pločniku v omenjenem okolišu. Pravita, da je pločnik vsa leta služil kot varna šolska pot, potem se je v okviru trajnostne mobilnosti ta spremenila v kolesarsko pot. Stanovalci tega okoliša menda že ves čas opozarjajo, da to zelo ogroža varnost pešcev, predvsem otrok in starejših, ni pa varno tudi za kolesarje, ker  so tam tudi reševalna, smetarska, dostavna in selitvena vozila, nepreglednost pa je menda tudi težava za voznike na parkirišču.  MČ Center tako zastavlja vprašanje kaj je v dani situaciji še moč storiti oziroma daje pobudo, da se omenjena lokacija oziroma umestitev poti še enkrat pregleda, preveri in po potrebi tudi spremeni.

- Zvonka Marhat je izrazila zadovoljstvo, da je izgradnja krožišča v Turiški vasi zaključena in ga je izvajalec VOC Celje d.o.o. izdelal predčasno. Rok za dokončanje krožišča je namreč bil 30. 6. 2023, dokončano pa je bilo že prejšnji teden. Občani in krajani so zelo zadovoljni, da je do tega prišlo, ker se je bilo na tem območju iz stranskih cest težko vključiti v promet na glavno cesto. Zahvala gre vsem, tako izvajalcu kot ostalim službam, ki so kakorkoli pomagali pri tem, da se je to krožišče izvedlo. 

- Vinko Vrčkovnik je vprašal ali so na Mestni občini Slovenj Gradec seznanjeni, da Pošta prodaja svoje prostore v Šmartnem. Opozoril je, da imajo v teh prostorih sestanke Vaška skupnost Šmartno in tudi ostala društva, ki delujejo v okviru Vaške skupnosti Šmartno. Zato bi morali v zvezi s tem stopiti v stik s Pošto oziroma z kupcem, ki je menda že znan.

- Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je bil v poplavah 4. avgusta 2023, uničen most Ožbej – Fajmut. Most so sanirali, ampak ni postavljen tako, kot je bil prej. Kmetje, ki imajo na nasprotni strani gozdove in travnike, imajo velike probleme, da zapeljejo na most, saj morajo večkrat naprej in nazaj, da lahko zavijejo. Zaradi tega je prišlo že med samimi lastniki gozdov in travnikov do nesporazumov. Predlagal je, da pristojne službe opravijo ogled in opravijo sanacijo mostu.

- Simon Smolar je dejal, da ga je kontaktiral kmet iz Pamečah in ga opozoril, da se po dolini po poljski poti sprehaja vsako leto več sprehajalcev s psi. Opaža, da je na kmetijskih površinah na tej poti zaslediti veliko pasjih iztrebkov, zato podaja pobudo, da bi se ob stičišču poljske poti in ceste postavili kontejnerji za pasje iztrebke ter opozorilne table, da so le ti škodljivi za krmo živine in naj jih lastniki redno pobirajo in odstranjujejo z kmetijskih zemljišč, ki so v večini primerov tudi zasebna last.

- Simon Smolar je povedal, da je pri kmetiji Menart problem sprana cesta. Kontaktiral je Zavod za gozdove, ki vzdržuje to cesto in povedali so mu, da so na tem delu ceste ponavljajoči problemi zaradi terena in ob vsakem močnejšem deževju pride do erozije cestišča. Kot rešitev, da ne bi prihajalo do nenehnih sanacij cestišča, je bil podan predlog za izgradnjo protiprašne zaščite. V kolikor mu je znano, naj bi na tej kmetiji že opozarjali na ta problem in željo po protiprašni zaščiti. Prav tako je podajal pobudo, da bi se protiprašna zaščita dala v plan za investicije tudi pri kmetijah Pirpank in Ledinek.

- Simon Smolar je še dejal, da se je pogovarjal z krajanko, ki živi v območju SG48. Glede na to, da je bilo rečeno, da bo vsako leto odkupljena ena hiša, jo zanima kako tečejo stvari na tem področju. Kolikor je seznanjena s strani občine še nihče od tam živečih ni bil seznanjen, da bi se kaj premaknilo v to smer. Vprašal je kdaj se načrtuje prvi odkup.

- Simon Smolar je omenil Industrijsko cono območje 48 pa 52, kjer je Mestna občina Slovenj Gradec šla v izgradnjo javno komunalne infrastrukture in to z občinskimi ter evropskimi sredstvi. Glede na to, da je mestna občina tudi lastnica zemljišč na tem območju, ga zanima kdaj bo prišlo do javne odprodaje zemljišč, ki so v lasti občine. Večkrat so v medijih lahko zasledili, da je s strani predstavnikov Mestne občine Slovenj Gradec bilo povedano, da je velik interes za ta zemljišča.  Glede na to, da bi si Mestna občina Slovenj Gradec s tem lahko pokrila nekaj stroškov glede izgradnje cestne in komunalne infrastrukture, ga zanima kako je z javno odprodajo kakšnega dela teh zemljišč.

- Marija Popič je dejala, da je na 19. seji opozorila na slabo cestišče v Trobljah pri kmetiji Škof in pri kmetiji Trinkl. Zgleda, da je bila napačno razumljena, saj njena pobuda ni bila sanacija cestišča, ampak samo to, da zakrpajo udarne jame. Ni potreben ogled strokovne komisije, ker je krpanje udarnih jam minimalni strošek.

- Franjo Murko je opomnil, da so včeraj praznovali državni praznik, na današnji dan pred 33 leti pa so imeli v državi slovesnosti ob osamosvojitvi države. V Slovenj Gradcu so imeli slovesnost v takratni skupni občini Mislinja in Slovenj Gradec in osrednjo proslavo v Ljubljani. Ponosni so lahko, da je mestna občina in občani dala velik delež pri osamosvojitvenih naporih in desetdnevni vojni. So eno redkih mest oziroma občin, ki so imeli smrtne žrtve, saj so takrat padli trije fantje. Podal je pobudo, da se jih v petek, ob 11.15 uri, v Parku herojev zbere čim več in se udeležijo spominske slovesnosti, kjer se bodo poklonili spominu trem hrabrim fantom, to je Bojanu Štumbergerju, Željku Ernoiču in Vincencu Repniku.

- Vinko Vrčkovnik je omenil, da so imeli pred približno mesecem dni v prostorih MOSG sestanek  župan, podžupan, predstavniki VS Šmartno in t.i. civilna iniciativa iz zaselka, pa ga zanima, kako se rešuje problem regionalne ceste Slovenj Gradec - Mislinja in to odcep Lipa rondo. Obljubljeno je bilo, da si bodo z Direkcijo to ogledali in s pomočjo mestne občine ter vseh služb poskušali na tej lokaciji rešili problem varne poti s pločnikom ali kakorkoli drugače. Pa ga zanima, če je v zvezi s tem kakšen napredek in kako se bo to reševalo.

- Aleš Štruc je povedal, da se občanke in občani zaselka Nadhomec že dalj časa soočajo z izredno slabim cestiščem in se ponovno obračajo na odgovorne. Pred približno 15 leti so se na trasi tega cestišča vgrajevali komunalni kanalizacijski vodi. Po koncu izgradnje je bilo cestišče pokrpano z zagotovilom krajanom, da bo po zaključku del še na drugih lokacijah izvršena preplastitev cestišča v kompletni dolžini. Do danes se na tem odseku ni zgodilo nič, razen nekaj krpanja udarnih jam. Danes po še eni prestali zimi je cestišče milo rečeno v zelo slabem stanju in na nekaterih delih že meji na nevarno. Poudariti je potrebno tudi to, da se na tej cesti vrši transport lesa iz Dobrovskega gozda, ki pod veliko težo kamionov še dodatno vpliva na poškodovano cestišče. Krajani in krajanke apelirajo na MOSG, da se v najkrajšem možnem času pristopi k sanaciji cestišča.

- Simon Smolar je opomnil, da je na eni izmed preteklih sej izpostavil problematiko manjšega plazu na robu cestišča na cesti Lakuže, natančna lokacija plazu je med hišno številko 241 b in 231. Plaz je v sami strugi potoka in sega do roba bankine ceste na Lakužah. Plaz so si ogledali s strani Komunale Slovenj Gradec in sporočili, da ker gre za brežino potoka in je le-ta v domeni VGP Drava Ptuj. Nekajkrat je poskušal priklicati zaposlene na VGP Drava Ptuj, vendar mu zaradi okoliščin poplavnih sanacij, ni uspelo vzpostaviti stika oziroma kontakta z njimi. Problematiko je izpostavil tudi strokovnim službam MOSG, ki pokrivajo to področje in jih prosil, da še oni opozorijo VGP Drava Ptuj na ta plaz. Res gre za manjši plaz, vendar je nekaj metrov dol od tega mostu most, obstaja bojazen, da bi v primeru močnejših padavin prišlo do zamašitve mostu in posledično do poplavljanja vode čez most. Na nasprotni strani plazu je voda dodobra sprala brežino, ker pa se neposredno nad njo nahaja tudi manjši objekt, dajem pobudo, da se predstavnike VGP Drava Ptuj o tej problematiki čim prej obvesti in situacija na terenu sanira.

- Simon Smolar je dejal, da so v času čistilne akcije krajani pobirali smeti ob cesti Lakuže proti Tratniku. Smeti še vedno niso bile odpeljane, čeprav je že nekajkrat bil v kontaktu z zaposlenimi v podjetju Kocerod.  Zagotovili so mu, da bodo smeti odstranili, vendar do realizacije še ni prišlo. Prav tako je na cesti Trbonje ob robu cestišča še ena vzmetnica, ki bi jo tudi bilo potrebno odstraniti. Podaja pobudo, da se to čim prej uredi oziroma odstrani.

- Simon Smolar je še omenil, da je v Pamečah v izgradnji odbojkarsko igrišče in postavitev igral pod imenom »Gibanje za sončne dni«. Na prejšnji seji je postavil vprašanje glede cene izgradnje odbojkarskega igrišča s strani občine, pa je prejel odgovor, da je investicija tako odbojkarskega igrišča kot postavitev igral ocenjena na 64.689,50 eur. Zanima ga ali občina lahko odstopi od razpisa, če se izkaže, da se okvirna cena, ki jo je določil projektant in cena prejete ponudbe bistveno razhajata. V primeru, da je to mogoče, ga zanima pri kakšnem procentualnem odstopanju je to možno izvesti in se javni razpis ponovi. To vprašanje zastavlja zato, ker so danes že večkrat slišali opozorila, da je z javnimi sredstvi potrebno upravljati racionalno.

- Marija Popič je na predlog krajanov podala pobudo, da v najkrajšem možnem času zakrpajo udarne jame in uredijo bankine na cesti v Trobljah in to na obeh straneh vasi. To je na cesti pri kmetiji Trinkl in na cesti pri kmetiji Škof. Kot vedo, tam manjka na obeh straneh del varne šolske poti in se bo ta uredila, ko bo zgrajen vrtec. Zato se tam ceste ni obnovilo. Sedaj pa je cesta že tako uničena, da je nujno, da se zakrpajo udarne jame in se uredi bankina ter začasno odvodnjavanje, zlasti pri kmetiji Škof. Ob vsakem najmanjšem nalivu je polovica cestišča pod vodo.

- Miha Breznik je opozoril, da državna cesta od odcepa Raduše do Podgorja ob vsakem večjem dežju poplavi cestišče. Enostavno cevi ne morejo sprejeti toliko vode, ki so po ocenah krajanov veliko manjše kot so bile nekoč. Voda zalije celotno cestišče, tako, da vozišče postane dobesedno reka. Čez čas ko voda odteče, ostane na cestišču ogromno peska in zemlje iz sosednje njive, kjer je bila nekoč narejena konkretna draga, ki je to preprečila. Dogaja se tudi, da se voda, ki se nakopiči v ceveh in jaških, nabira ob v hišah, ki so v neposredni bližini novozgrajene ceste. Jaški ob cestah pokajo, ko ga prečka avtomobil in to je v večernih urah zelo moteče. Pločnik od Breznikove kapele do gostilne Rogina je izveden nestrokovno, voda po dežju ne odteka, ampak se zadržuje na pločniku. Občane tudi moti zakaj v celotni dolžini pločnika ni javne razsvetljave. VS Podgorje je vse napake v pisni obliki že posredovala na Direkcijo za ceste Republike Slovenije. Prav tako je bil izveden tehnični pregled s strani ministrstva, pa vaščane zanima kakšne so bile ugotovitve tehničnega pregleda prej omenjenega projekta ali je državna komisija podala kakšen zapisnik o ugotovljenih napakah. Ali se bodo napake ustrezno sanirale ali pa bodo morali avtomobile zamenjati z čolni.

- Anton Garb je poda pisni predlog občanov, ki predlagajo, da se od Kuharjevega parka do pokopališča v Starem trgu namestijo vsaj dve klopi.

- Simon Smolar je dejal, da ga je kontaktiral krajan iz VS Pameče - Troblje in povedal, da se je čez vikend, ker je čez teden zaposlen, lotil čiščenja odpadkov, jih skrbno presortiral ter jih odpeljal na zbirni center v Pameče. Ko je prišel pred zbirni center, ga je pričakalo neprijetno presenečenje, namreč zaposleni na zbirnem centru so ga opozorili, da smeti ne more oddati, ker so kontejnerji za odpadke polni, saj jih med vikendi ne odvažajo. Tako je bil primoran odpadke odpeljati nazaj domov in nad situacijo ni bil ravno navdušen. Zato je podal pobudo, da bi v času vikenda bilo dovolj praznih kontejnerjev na razpolago oziroma, da bi odvoz le-teh izvajali tudi med vikendom, ko večina ljudi ni v službi in ima čas za tovrstna opravila. Poleg tega je podal še pobudo, da bi zbirni center bil odprt cel vikend, pa mogoče čez teden, ko so ljudje v službah, kakšno uro manj. Mogoče v jutranjem času, torej, da bi se urnik bolj prilagodil potrebam občanom.

- Simon Smolar je dejal, da so v Pamečah pri osnovni šoli pred kratkim bili priča izgradnji avtobusne postaje za osnovnošolce in na to je zelo ponosen in vesel. Vendar je opazil, da se situacija pri ekološkem otoku, ki je lociran 2-3 metre od novo zgrajene postaje, ni nič izboljšala. Kljub temu, da imajo tam novo tablo z videonadzorom, so še vedno priča polnemu ekološkemu otoku, smeti v kontejnerjih in po tleh. Ker je to v neposredni bližini šole in avtobusne postaje, kjer se čez teden zadržujejo otroci, je to neokusno in nedopustno, zato podaja pobudo na MOSG, da uredi vsakodnevno odvažanje teh smeti z zbirnega otoka ali tega prestavi na drugo lokacijo, ki ne bo v neposredni bližini šole ali avtobusne postaje. Če pa se naveže na prvo pobudo, pa lahko sklepa, da je eden od vzrokov za polne ekološke otoke tudi to, kar se dogaja na zbirnem centru. Torej, da prihaja do tega, da so kontejnerji polni in smeti ni možno oddati na zbirnem mestu.

- Simon Smolar je že na prejšnji seji izpostavil ceno izgradnje odbojkarskega igrišča v Pamečah, povedano mu je bilo, da bo prejel izračun in ceno le tega. Ker tega ni prejel, daje pobudo, da se mu ti podatki posredujejo.

- Janez Potočnik je vprašal, če drži, da nekaj ograj na novo zgrajeni cesti od odcepa Raduš proti Podgorju ni v skladu z predpisanimi normami. Če to res drži, je menil, da imajo zadnje čase težavo s projektanti.

- Boris Raj je povedal, da se je v Mestni četrti Polje sestal s predstavniki mladih Društva MAD na njihovo željo, da bi obnovili oziroma ponovno aktualizirali razpravo o problemih prostorov za delovanje mladih v mestu Slovenj Gradec. Kot so že seznanili Mestno občino Slovenj Gradec je njihov glavni problem v prostorski stiski in omejenosti glede izvajanja konkretnih prireditev, predvsem tistih, ki povzročajo večji hrup. Zagotovil jim je, da bo o tem njihovem stališču, ki je bilo izrečeno na nedolgo organizirani okrogli mizi v MKC, tudi poročal mestnemu svetu in bo ponovno sprožil, da se to uresniči. Podal je pobudo in izrazil tudi svoje pričakovanje in pričakovanje njihove svetniške skupine, da se na tem področju resnično že enkrat stori korak. Že kar nekaj časa se pogovarjajo o tem kako bo, pa da bo, ampak se zadeve ne premikajo in dajejo pač neka upanja tem mladim, ki želijo biti aktivni, želijo izvajati svoje aktivnosti, pa jih pravzaprav ta problematika omejuje. Zaradi tega tudi prihaja do negativnih ocen in do kritik glede njihovih aktivnosti, zato morajo prisluhniti in nekaj premakniti na tem področju.

- Boris Raj je kot predsednik Mestne četrti Polje menil, da ni ravno tako glede ekoloških otokov kot je navajal svetnik Simon Smolar, da se med vikendom zato ker Komunala naj ne bi delovala na odjemnih mestih v Pamečah, povečuje problematika ekoloških otokov.  V Mestni četrti Polje imajo štiri ekološke otoke in po večkratnih opozorilih na Komunalo in Kocerod, so se zadeve začele spreminjati na bolje. Vsak dan ocenjuje in gleda kakšna je situacija, na nekaterih ekoloških otokih so celo postavljene kamere, ki snemajo glede na zakonske določbe samo ograjeno območje ekološkega otoka. Po včerajšnjem pregledu dveh tovrstnih otokov v njihovi mestni četrti, je z zadovoljstvom ugotovil, da so razmere bistveno popravile. Predlagal je, da ne posplošujejo zadev in da ne posplošujejo tudi odsotnosti delavca na komunalnem podjetju glede zasedenosti, zato ker so oni vezani na Kocerod in ta problematika se vrti v krogu.

- Boris Raj je iznesel pobude MČ Polje, ki se nanašajo na cestno prometne površine, kamor vključujejo vozne in parkirne površine. Dejal je, da je potrebno obnoviti Ronkovo ulico, ker so vozne površine načete in niso več varne. Nadalje je potrebno vzpostaviti talne označbe tako po voznih kot tudi parkirnih površinah, ker tudi le-te niso vidne. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dobro skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec skrbi za varne šolske poti, vendar so se tudi prehodi na varnih šolskih poteh obrabili in se ne vidijo ter tako niso več varne šolske poti. Nadalje imajo označbe kot je vertikalna signalizacija in že v preteklosti je bil obravnavan predlog v zvezi z postavitvijo ogledala na križišču na Ronkovi ulici. Tam je živa meja in še vedno je situacija taka, da preglednosti, ki jo želijo oziroma ki je potrebna tam ni in je to križišče nevarno. Pri sedežu MČ Polje (stari MKC) so lani zasadili drevesa, ampak izvajalci so okolico dreves pustili neurejeno. Predlagal je, da tisti, ki so zasadili  drevesa, uredijo tudi okolico. Nadalje je omenil, da so si na Celjski cesti, levo od križišča proti Maistrovi ulici, občani vzpostavili svoj režim parkiranja. Tam je 30 metrov pločnika, ki se uporablja kot parkirišče. Sam se je pred nekaj dnevi pogovarjal o tem tudi z občinsko redarko, s katero sta ugotovila, da je to parkirišče ilegalno in obljubila mu je, da bodo občinski redarji vršili nadzor. Podal je pobudo, da se tam vzpostavi pločnik, ali se uredi parkirni prostor. 

- Simon Smolar je opomnil, da je prejšnji teden potekala čistilna akcija in res je ponosen na krajane vaške skupnosti, ki so se je na zbirnem mestu na Lakužah udeležili v velikem številu. Izvedli so dobro čistilno akcijo. Je pa bila podana s strani krajanov Lakuž pobuda, da se na območju Lakuž uredi igrišče za otroke in skupni prostor s streho, kjer bi se lahko krajani sestajali na skupnih dogodkih ožje krajevne skupnosti. Zato daje pobudo, da bi občina tej želji krajanov prisluhnila. Zanima ga tudi kdaj bo izveden sestanek s krajani glede kanalizacije in preplastitve ceste na Lakužah. 

- Simon Smolar je vprašal kdaj se bo pričela gradnja mostu na Gmajno v Pamečah, ki ga je v poplavah poškodovala reka Mislinja. Namreč krajanka iz Gmajne ga je opozorila, da je vožnja po kolesarski stezi zelo neprijetna, še posebej ker naj bi imeli kolesarji prepoved vožnje po tem delu kolesarske poti, vendar jih krajani na tem delu konstantno srečujejo. Sprašuje se tudi o tem kdo je odgovoren v primeru prometne nesreče med kolesarjem in voznikom avtomobila, če je kolesarjem prepovedano uporabljati ta del steze. Krajani to uporabljajo kot začasno rešitev.

- Simon Smolar je povedal, da se je preko LAS MDD financirala gradnja športno kulturnega središča v Pamečah pod katerega spada tudi izgradnja amfiteatra, ki med krajani vzbuja različna mnenja. Nekateri ta objekt hvalijo, drugi pa tudi ne. Strokovne službe je zaprosil za vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na izgradnjo amfiteatra. To mu je bilo tudi omogočeno in naj izreče pohvalo strokovnim službam na sestanku. Vendar je iz gradbenega dovoljenja razvidno, da gradnja samega objekta amfiteatra ni v celoti zaključena, saj amfiteatru manjka streha. Zato je uporabnost amfiteatra po njegovem mnenju tudi okrnjena, saj so dogodki vezani na vremenske razmere, ker strehe ni. Ker je na stebrih strehe predvidena tudi razsvetljava amfiteatra, dogodki v večernem času niso izvedljivi, saj tudi luči ni. Strokovne službe so mu razložile, da je zaradi močnih podražitev gradbenega materiala prišlo do delne izgradnje. Zato daje pobudo, da je na amfiteatru potrebno čim prej postaviti streho, tako kot je predvideno v gradbenem projektu, da bo njegova funkcionalnost v celoti zaživela. Če je bilo sprejeto, da se v ta projekt gre,  je potrebno, da se gradnja čim prej tudi zaključi, torej, da se postavi tudi streha in razsvetljava. 

- Aleš Štruc je  zaradi službene odsotnosti postavil vprašanje v imenu svetnika Denisa Krajnca. Denis Krajnc je v zvezi s sanacijo po poletnih neurjih prvič postavil vprašanje lani septembra, nato znova v oktobru. Spraševal je o sanaciji plazov na Gmajni, prav tako je opozoril na cesto po kateri potekajo šolski prevozi. Projekti so bili takrat že naročeni, prav tako je bil narejen popis del, naročen je bil material pri izvajalcih. Zanimalo ga je kako daleč je projektna dokumentacija in kdaj se bo pričelo z deli. Kljub takratnim optimističnim odgovorom, na terenu žal ni videti napredka. V kakšni fazi so dela in kje se izvajajo si sicer lahko ogledajo na spletnem pregledovalniku delovišč, a kaj ko je sodeč po spletnem pregledovalniku večina projektov v fazi pridobivanja projektne dokumentacije in le nekaj v izvajanju. Na območju Gmajne denimo ni v izvajanju nobeden projekt. Zanima ga zakaj torej še niso pristopili k gradbenim delom na tem območju. Kje se je ustavilo? Prepričan je, da potek poplavne sanacije ne  zanima le krajank in krajanov Gmajne, temveč tudi druge občanke in občane mestne občine.

- Aleš Štruc je iznesel pobudo občank in občanov, da bi pregledovalnik sanacijskih del, ki je viden na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec, bil predstavljen tudi v SGlasniku. Zaveda se, da se podatki neprestano ažurirajo, dopolnjujejo in usklajujejo, pa vendar bi z objavo v SGlasniku približali informacije o izvajanju del, o časovnicah in drugo tudi občankam in občanom, ki niso vešči uporabe spletne strani.

- Blaž Kamnik je prav tako omenil promet na kolesarski stezi na Gmajni. Opozoril je na bojazen, da ne bi prihajalo do prometnih nesreč, saj se tam zdaj srečujejo kolesarji, vozniki in pa pešci. Na sestanku vaške skupnosti so ugotavljali, da z dodatno objavo v medijih obvestijo, da je tam prometni režim trenutno tak kakršen je in da res ne bi prihajalo do nekih nevšečnosti. Tam so hitrosti tako kolesarjev kot voznikov avtomobilov včasih res preko dovoljenega in vendar dokler ne bo izgrajen ta most, bo res problem tiste povezave.

- Sonja Stradovnik je dejala, da občana iz mestnega jedra, bolj natančno iz Cankarjeve ulice 11 in 19 a v stanovanjski hiši zanima ali lahko na svojo streho namesti sončne panele. Pred leti mu je bilo rečeno, da ne sme. Zdaj pa je opazil, da so na enem objektu  nameščeni sončno paneli. Zanima ga kako je s tem ali so mogoče samo določene ulice, ali je kako drugače urejeno.

- Zvonka Marhat je omenila, da se v Turiški vasi gradi krožišče in obvoz je na cesti Dolže – Šmartno. Opozorila je, da je cesta v zelo slabem stanju, en del sploh ni asfalta, polno je lukenj, promet pa je velik. Predlagala je, da pristojne službe to cesto uredijo.

- Jerneja Bošnik je najprej izrazila pohvalo mestni občini, ki je v jesenskem času na pobudo zasebnika pristopila k obrezu lipe pri cerkvi Sv. Pankracija. Kot primer dobre prakse, da se lahko tudi ostala drevesa obdrži, ob enem pa zmanjša lomljivost starih, suhih vej in poveča varnost mimoidočih. Ob tem je podala pobudo, da se podoben obrez dreves opravi tudi pri parku pri Upravni enoti Slovenj Gradec. Tudi tukaj imajo stara drevesa s suhimi vejami, ki v vetru padajo po parku, pločnikih in parkiriščih. Zaradi večje varnosti daje pobudo, da hortikulturna komisija mestne občine Slovenj Gradec prouči obrez vej oziroma stara drevesa postopoma zamenja z mladimi.

- Jerneja Bošnik je dejala, da na območju Mestne četrti Štibuh in ostalih delov občin opaža povečano količino odvrženih smeti, pasjih iztrebkov in celo vrečk s pasjimi iztrebki. Na območju Mestne četrti Štibuh z upravljalcem javnim komunalnim podjetjem že potekajo pogovori o namestitvi dodatnih košev, je pa podala pobudo, da se poveča nadzor pristojnih služb. Ponovno naj se objavijo v glasilih občine, torej v SGlasniku, na spletni strani in na socialnih omrežjih, prepovedi in sankcije, da se občani z njimi seznanijo. Prav tako je bila opozorjena, da občani opažajo povečano število odpadkov v okolici nakupovalnih centrov. Konkretno govori o nakupovalnem centru Špar na Francetovi ulici in v okolici trgovine Eurospin. Pri Šparu je veliko odpadkov na pešpoti, ki poteka ob reki Mislinji, pri trgovini Eurospin pa na zelenici okoli parkirišča. Ne ve kdo je lastnik zemljišč okoli parkirišč omenjenih centrov, bi pa prosila, da se opozori ali trgovine, da počistijo ali javno komunalno podjetje, da opravi čiščenje in nato izda račun lastniku zemljišča.

- Jerneja Bošnik je vesela, tako kot verjetno vsi občani, da so včeraj odkrili temeljni kamen prizidka k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec. Čestitke in pohvala vsem, ki so k temu pripomogli. Ker pa so se nanjo obrnili občani, ki ne morejo do zobozdravnika, bi prosila direktorico Zdravstvenega doma, da pojasni kako potekajo prizadevanja za organizacijo dostopnosti do zobozdravstvenih storitev.

- Janez Potočnik je dejal, da krajane Starega trga, ki koristijo prometnico od Suhodolnice proti Podgorski cesti, mimo trgovskega centra Zadruge, zelo moti, da je v času licitacije promet tam otežen. Pri dovozu in kasneje pri odvozu hlodovine je tam ogromno kamionov, ki ovirajo promet. Ob vsakem dogodku je cesta tam dodatno uničena, zato sprašujejo kdaj ima mestna občina namen pristopiti k sanaciji te kratke, ampak dotrajane in uničene ceste.

- Janez Potočnik je vprašal kakšen terminski plan ima mestna občina z odkupom hiše na Meškovi 26, nasproti Upravne enote. Lastniki te nepremičnine ne vedo pri čem so, niti ne vedo kaj lahko še tam počnejo in kaj ne. Skratka zanima jih oziroma želeli bi si konkretne predstavitve kdaj bo prišlo do realizacije tega odkupa.

- Janez Potočnik je omenil depoje za galerijo in muzej. Kot je znano, je objekt v katerih je zdaj zbirka, v stečaju in govori se, da ima mestna občina namen to zbirko preseliti nekam drugam, kjer bo znova plačevala najemnino zasebniku. V razmislek je predlagal ali morda ne bi bilo bolj ekonomično ta objekt, ki je zdaj v likvidacijskem postopku kupiti in pri tem je omenil tržno in likvidacijsko vrednost ter višino najemnine, ki jo plačujejo.  Po nekih izračunih bi predvidoma v osmih letih postali lastniki, če bi ta denar, ki je namenjen najemnini, dali za kredit. Če pa bi uspeli doseči nižjo vrednost, bi pa to postali že manj kot v šestih letih.

- Janez Potočnik je povedal, da je pridobil dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je na mestno občino poslalo 5.12.2023 in v katerem piše, da pač mestna občina glede umeščanja južne obvoznice v prostor ni zadostila njihovim omilitvenim ukrepom. Dejal je, da ne bo vsega bral, rad bi samo povedal kaj so napisali, ker so v naknadno pridobljenih prometnih študijah ugotovili, da se bo, ko bo zgrajena 3. razvojna os, promet zmanjšal skozi mesto za 65 %. Piše pa takole: »V kolikor je naknadno pridobljen izsek prometne študije verodostojen, kar sicer ne dvomimo, saj je študijo izdelalo iste podjetje, se ministrstvu poraja vprašanje, ali so smernice, ki jih je ministrstvo izdalo korektne, saj so bile ministrstvu nekatere bistvene informacije o stanju in projekciji prometnih tokov v občini v prihodnje zamolčane«. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

- Simon Smolar je vprašal kakšen je delež zelenih površin v odstotkih na faktor pozidanosti pri Osnovni šoli Pameče ter pri novem Šparu in novem naselju Zipo. Kolikor mu je znano ima Mestna občina Slovenj Gradec naziv zelene in trajnostno naravnane občine in če se ne moti, mora teh zelenih površin biti nekje 30 %. Sam meni, da teh površin ni dovolj.

- Simon Smolar je vprašal če je že kaj informacij kdaj bo prišlo do izgradnje krožišča v Pamečah pri Surovini.

- Gregor Raj je pred dnevi v medijih zasledil navdušenje nad Občino Krajnska gora, ker njihov občinski svet pravkar sprejema odlok o oglaševanju in plakatiranju, s katerim se želijo rešiti oglaševalske nesnage v svoji občini. Jumbo plakati ob cestah na vseh možnih lokacijah, na kozolcih, skednjih, kmetijskih zemljiščih, ograje in tako dalje, so se prav neokusno razpasli tudi v tem idiličnem delu Slovenije, ki živi od svojih naravnih lepot. V Mestni občini Slovenj Gradec je podobno, reklamnega onesnaževanja je veliko, malo se razgledajo po občini in hitro lahko ugotovijo, da bo potrebno nekaj storiti. Poiskal je naš veljavni odlok o plakatiranju in presenečeno ugotovil, da so prav tak odlok, kot ga sprejemajo v Kranjski gori in o katerem mnogi mediji z navdušenjem poročajo, tu sprejeli že konec prejšnjega mandata in velja od maja 2022. V tem odloku piše marsikaj, na papirju je vse lepo urejeno, a se je očitno zaradi prehodnih določb, da so imeli oglaševalci čas 6 mesecev, da uredijo svoja oglaševalka mesta v skladu s tem odlokom, na vse to malo pozabilo. Prehodno obdobje je minilo namreč že konec leta 2022. V zvezi s tem ima nekaj konkretnih vprašanj in sicer ali je pristojni inšpektorat odredil odstranitev oglaševalskih objektov na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, ki niso poselitvena območja. Enako vprašanje velja za kanalizirana križišča, kjer je ob regionalni cesti prepovedano postavljati reklamne panoje 100 pred in 50 metrov za križiščem, kaj šele na križišču. Tudi ob občinskih cestah velja podobno, le da je meja 50 pa 25 metrov. Ali je inšpektorat izdal kako globo? Že iz glave lahko naštejem kar nekaj lokacij, kjer so panoji postavljeni v nasprotju s tem odlokom. To je križišče pri Lidlu, pri Supernovi, križišče pri Merkurju, kjer oglašuje tudi mestna občina, panoji na kmetijskih zemljiščih proti Šmartnu, Pamečah. Zanima ga tudi kdaj namerava mestna občina odstraniti oglaševalske panoje iz ograj na športnih objektih, ki so prav tako eksplicitno prepovedani po tem odloku in kazijo izgled športnih objektov. Pojavlja se tudi vprašanje kdo je te reklamne panoje sploh postavil in od njih zaslužil. Pa še zadnje vprašanje na to temo in prav tako izhaja iz istega odloka a so oziroma kdaj bodo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec objavili seznam lokacij oglaševalskih objektov in grafičnih kart, kar je tudi predvideno. Menil je, da je onesnaženje z reklamnimi panoji velik problem tudi pri nas, čeprav se ponašajo z veliko laskavimi naslovi za urejenost mesta.

- Jože Lenart je omenil, da je 22. april Dan zemlje in takrat se odvijajo različni dogodki za ozaveščanje glede varovanja okolja. Na sestankih vaških skupnosti je organiziranje čistilnih akcij že na dnevnem redu, kar je seveda dobro. Zaradi lanskih poplav bo treba temu posvetiti še več pozornosti, še posebej čiščenju strug in obrežij. Tudi črna odlagališča se še vedno pojavljajo, predvsem pa marsikoga moti in ni razumljivo, zakaj je ob cestah in poteh odvrženih toliko konzerv in pločevink. Gre pač za kulturo obnašanja. O tem je razpravljal s skupino občanov in v tej debati so ga zadolžili, da na mestnemu svetu sproži vprašanje predvsem glede preventivnosti. Predlagali so, da bi v naslednji številki SGlasnika preventivno opozorili oziroma prikazali to stanje, da se ljudje zavejo, da bi bilo v naslednjih letih manj tega. Hkrati pa opozoriti, da bo letos v to potrebno več  vlagati. Drugi predlog je, da bi o tem občanke in občane obvestili tudi po Koroškemu radiu. To bi bilo potrebno v taki obliki, da bi se ljudje zavedali, da bi preventivno s temi akcijami bilo odvrženih manj odpadkov.

- Jože Lenart je podprl pobudo svetnika Gregorja Raja okrog plakatiranja in rekel, da jo bo nadgradil. V času volitev, letos so pač evropske, je zadeva dokaj nerodna. Samo mesto je urejeno, imajo tri plakatirna mesta in to zelo lepo izpade, po vaseh pa tega ni. Tam se znajde vsak po svoje in včasih zgleda grozno. Predlagal je, da tako kot ima Občina Mislinja, ki ima na razpolago 11 plakatirnih  mest, naredijo tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Če je za mesto urejeno, bi lahko bilo tudi za vasi, da zadeva tudi dosti boljše izpade. To bi morali urediti do naslednjih volitev.  

- Vinko Vrčkovnik je vprašal če imajo na mestni občini podatek kdaj se bo pričela gradnja pločnika v Šmartnem od Lipe proti Mislinji. V zvezi s tem so peticijo na mestno občino podali tudi krajani.

- Vinko Vrčkovnik je vprašal kdaj se bo pričela izgradnja četrtega kraka krožišča v Šmartnem. Lansko jesen je bilo rečeno, da bo objavljen javni razpis za izvajalca, finančna sredstva pa so prav tako zagotovili v proračunu. 

- Gregor Raj je opomnil, da so v zadnjem času precej govorili o upravljanju bazenskega kompleksa, govorili so o podjetju MPIK d.o.o, o JZ Spotur, pa ne bo danes govoril spet o tem, o tem bodo verjetno kaj več govorili na eni od prihodnjih sej. Spomnil je, da je že pred skoraj letom spraševal o nekaterih pomanjkljivostih in napakah, ki so se pojavile na omenjenem objektu, kar hitro po otvoritvi. Takrat so dobili odgovor, da se rešuje in gre za odprave napak v garancijskem roku. Eno leto je hitro minilo in marsikaj od tega, o čemer so takrat govorili, še vedno ni urejeno. Nasprotno, še vedno se pojavlja zamakanje in odstopanje ploščič. Res je, da so uredili ogrevanje, kar je bilo takrat največji problem, inštalirali solarne panele za fotovoltaiko, a vseh porodnih krčev od zagona projekta, še vedno niso odpravili. Nesprejemljivo je na primer, da obiskovalci ob vsakem deževju v spodnjem delu objekta gledajo nastavljene lonce in vedra, kjer se zbira tekočina, ki teče s stropa.  Verjame, da je tega še več v tistem delu, ki obiskovalcem ni viden. To niso zgolj neki porodni krči, ampak resne napake na objektu, na katerega so sicer vsi ponosni in ga vedno več Slovenjegradčanov vse bolj redno obiskuje. Predlagal je, da ponovno pregledajo vse aktualne in nerešene napake na objektu in jih obvestijo kdaj bi naj bile odpravljene ter na čigav račun.

- Simon Smolar je glede na to, da je v Mestni občini Slovenj Gradec možno opaziti veliko zanimanja za nakup stanovanj, podal pobudo o spremembi prostorskega plana v tem smislu, da bi omogočal višjo gradnjo objektov oziroma več etažnih blokov tudi z dvigali. Tako bi lažje  in hitreje zadostili potrebe po stanovanjih.

- Janez Potočnik je pripomnil, da kadarkoli se vrne iz Avstrije domov, vedno znova ugotavlja kako so prometni znaki pri nas ponekod nelogično in nesmiselno postavljeni. Ob tej priliki se je zahvalil, da je metna občina urgirala in zdaj na obvoznici Slovenj Gradca od bencinske črpalke proti Dravogradu spet stoji prometni znak 70 km/h. Nato je omenil novo zgrajeno cesti proti Podgorju. Pred rekonstrukcijo je bila  ozka in v slabem stanju, ni bilo pločnika, niti osvetlitve, omejitev hitrosti pa je bila 90 km/h. Zdaj, ko je pločnik, osvetlitev in cesta dovolj široka, pa je omejitev ponekod 50 km/h, ponekod pa 70 km/h. Z gotovostjo lahko trdi, da bi takšna cesta v Avstriji v celoti imela hitrostno oznako 70 km/h. Predlagal je, da Mestna občina Slovenj Gradec pristojni službi predlaga, da se omejitev hitrosti 50 km/h spremeni v 70 km/h.

- Boštjan Rigelnik je opazil, da so bili na območju parkirišča za graščino Rotenturn nameščeni oranžni stebrički. Prehod z vozili je sicer še možen, vendar pa domneva, da se bo zopet zaprl, tako kot pred nekaj leti. Če je temu tako, potem daje pobudo, da bi trenutni prometni režim s prehodom za avtomobile ohranili tudi v prihodnosti. V tem času, ko je to omogočeno, namreč ni prihajalo do posebnih nepravilnosti ali težav, občani pa so tako hitreje obvozili mesto in se s tem izognili centru, ki je bil po njegovem prepričanju pomembno razbremenjen tranzitnega prometa, če ne drugače, ob jutranjih in popoldanskih konjicah, ko se hodi v službe in iz njih. Zelo dobrodošlo bi bilo, da se promet ohrani, vsaj v smislu enosmernega prometa v smeri od krožišča pri NamaNovi proti Ozaram, za umiritev prometa pa bi se lahko na tem mestu zelo enostavno vzpostavila cona 30 km/h, morebiti položil na tleh kakšen ležeči policaj. S tem bi poskrbeli tudi za varnost otrok, ki jih na tem mestu starši odložijo z namenom obiska Glasbene šole.

- Boštjan Rigelnik je povedal, da je na novi trasi ceste na Gozdni poti, ki poteka od Prve osnovne šole do Toplarne opazil, da se je pričela brežina na desni strani kolesarske steze plaziti na kolesarsko stezo. Očitno ta del brežine med Prvo osnovno šolo in škarpo na naslovu svetnice Jerneje Bošnik, ob izgradnji predmetne ceste ni bil primerno in dovolj utrjen. Kolesarka je zato tam umazana, blatna, na njo pa se občasno stekajo tudi površinske meteorne vode. Predlagal je sanacijo, takoj ko bodo to dopuščale razmere.

- Boštjan Rigelnik je vprašal kako  kaže z zaključkom del oziroma s prevzemom novih ulic v mestu. Nekako se mu dozdeva, da reklamacij in sanacij kar ne zmanjka. Poleg pokanja granitnih plošč so se po vsega nekaj mesecih namreč pričele pojavljati tudi razpoke na betonskih pohodnih površinah, še posebej v bližini jaškov, čeprav ulice sploh še niso bile prevzete. Vprašal je kaj torej imajo na voljo sedaj.

- Boštjan Rigelnik je povedal, da se je menda začel luščiti tudi zgornji sloj betona na rampah na skate parku. Če je temu res tako, pričakuje ustrezno reakcijo in poročilo o tem.

- Boštjan Rigelnik je še opomnil, da so danes obravnavali Zavod Kssena in ga zanima kaj je v zadnjih 10 letih sploh postoril na območju Slovenj Gradca. Sam se ne spomni kakšnega projekta, kar pomeni, da najbrž ni potrebe, da so v tem  zavodu sploh še udeleženi kot soustanovitelji. Podal je pobudo, da se o tem razmisli.

- Franjo Murko je omenil anketo »Zadovoljstvo občanov Mestne občine Slovenj Gradec«. To je  zajetna zadeva in veliko se da iz tega razbrati. Ponosni so lahko, da so občani podali tako pozitivno oceno o delu župana, mestnega sveta, občinske uprave in še koga. Veliko zanimivih stvari se pojavi v tej anketi. Najbolj so se ga dotaknili predlogi občanov, ki so bili anketirani, ki jih je tudi analiziral. To govori zaradi tega, ker imajo mandat še tri leta in bodo morali skupaj s strokovnimi službami in županom zastaviti vizijo razvoja in dodatno oplemeniti načrt razvojnih programov. Ugotovil je, da je bilo od skupno 103 predlogov, ki so napisani, kar 33 predlogov, ki se tičejo garažne hiše in parkiranja v centru mesta in ob javnih ustanovah. Iz tega je razvidno, da je parkiranje en pereč problem Slovenj Gradca, v katerega jabolko morajo zagristi vsi skupaj. Nadalje veliko ljudi pričakuje ustrezno kulturno dvorano, da bodo lahko imeli na primeren način gostovanja profesionalnih gledališč, pa tudi glasbenih dogodkov v mestu Slovenj Gradec. Skratka ta anketa je večplastna in poučna, zato meni, da je dobro merilo in vodilo za delo tudi v prihodnje. 

- Blaž Kamnik je v imenu ŠD Pameče Troblje vprašal kdaj bodo v Pamečah ponovno uredili odbojkarsko igrišče na mivki.

- Boris Raj je opozoril, da tudi za Mestno občino Slovenj Gradec velja prihajajoče obvezno zakonsko določilo, da bodo morali v vseh javnih objektih, vključno v zgradbi Mestne občine Slovenj Gradec, zagotoviti dostop invalidom. Predlagal je, da strokovne službe proučijo predpise, do kdaj je to potrebno storiti.

- Boris Raj je predlagal, da se v MČ Polje, pa tudi po mestu, očistijo pločniki, ki so še od lani posuti z listjem in z ostanki odpadnih vejic z dreves. Prav bi bilo, da nekdo pride na ogled. Prav tako bi bilo potrebno očistiti igrišče na Tomšičevi ulici, kjer se pogosto igrajo otroci.

- Boris Raj je omenil, da je v času poplav bil porušen del asfaltne poti ob Homšnici. Od naselja S8 do mostu, ki gre na Štibuh, je okrog 8 - 10 metrov makadama. Predlagal je, da strokovna služba gre na ogled in popiše stanje te ceste ter opravi sanacijo.

- Boris Raj je opozoril, da zvečer v naselju S8 lahko zaznajo onesnaženost oziroma vonjajo dim iz zasebnih kurišč. Predlagal je, da se zagotovi merjenje onesnaženosti, zlasti v stanovanjskih območjih, kjer živi največ ljudi in kjer ljudje največ hodijo. Na podlagi rezultatov bodo lahko v okviru občine sprejeli kakšne ukrepe kako in kaj s temi kurišči.

- Boštjan Rigelnik je omenil, da se na območju bodoče nove industrijske cone v Pamečah vsakodnevno izvaja navažanje ter odvažanje peska in gramoznega materiala. Cestna infrastruktura naj bi bila zaradi tega močno umazana, o čemer se je sam tudi osebno prepričal. Glede na to, da OPPN za to območje sploh še ni bil sprejet, ga zanima zakaj in na kakšen način je takšna dejavnost oziroma aktivnost tam sploh dopustna. Skrbi ga, da bo potrebna sanacija ceste prej, preden bo industrijska cona sploh zaživela. 

- Boštjan Rigelnik je glede na to, da ima Mestna občina Slovenj Gradec pri bivšem podjetju Adient v najemu parkirišče za obiskovalce centra mesta, podal pobudo, da se na zelenici med parkiriščem in kolesarsko stezo, torej v Kuharjevem parku, uredi primerna pot, ki bo bodisi tlakovana, bodisi asfaltirana oziroma primerna za hojo. Zdaj namreč občani hodijo kar čez park oziroma zelenico.

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili Marsijevo hišo. Vsakodnevno odpadanje ometa in strešnikov iz hiše je zelo nevarno, zato je predlagal, da se lastnika nekako prisili v sanacijo vsaj tega pročelja. Vprašal je, če bi to lahko storili z zahtevkom iz naslova prepovedanih emisij, če že drugače ne gre. Omet in deli strešnikov vsakodnevno padajo na pločnik in grozijo, da bodo padli na mimoidoče. Vsekakor predstavljajo veliko nevarnost za poškodbe in povzročajo tako imenovane nedovoljene emisije. Ko bo nekdo poškodovan, bo prepozno.

- Simon Smolar je dejal, da ga je kontaktiral občan, ki v Občini Dravograd, vendar se vozi do svoje hiše po cesti, ki leži v Mestni občini Slovenj Gradec, natančneje v Pamečah, cesta od kmetije Menart proti Jamniku. Pravi, da je cesta v zimskem času pravo drsališče. Od neurja dalje je bila zelo obremenjena, saj se veliko ljudi vozi na tem odseku na konjeniški klub. Izpostavlja, da je cesta v slabem stanju in prosi, da se ta del ceste, ki je v mestni občini, tudi sanira.

- Janez Potočnik je povedal, da se je pred kratkim ob glavni cesti proti Mislinji, malo od Šmartna naprej, ob stanovanjski hiši neposredno ob cesti, pojavila ograja, ki jo videvajo na avtocestah, torej neka protihrupna ograja. Občani sprašujejo, če je možno postavljati takšne ograje, ali ne podležejo odlokom, ki jih ima sprejete občina o postavljanju ograj.  

- Janez Potočnik je dejal, da občane zanima kako je z uporabnim dovoljenjem za nove kolesarske mostove, ali je morda že tudi znano kdo je odgovorna oseba za nastalo napako.

- Franjo Murko je omenil novoletno okrasitev mesta Slovenj Gradec. Že pred leti je podal pobudo, da naj le-to razširijo še na nekatere ulice. Veliko ljudi, ki prihaja v Slovenj Gradec, pohvalijo, da imajo zelo lepo urejeno, lepo okrašeno in zelo lepo mestno središče. Ampak še enkrat glede na migracije tako prometa kot pešcev, bi bilo okrasitev nujno razširiti v park med Splošno bolnišnico in Gimnazijo Slovenj Gradec, na začetek Meškove ulice pri Upravni enoti in pa morda tudi proti Vorančevem trgu. Tu se sprehaja ogromno ljudi, veliko ljudi dnevno pride v Splošno bolnico, na Šolski center in še kam. S tem bi še obogatili mestno središče, da bi bilo še lepše.
 

- Franjo Murko je omenil, da je obvoznica Slovenj Gradca v zelo slabem stanju in predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pristojnim službah posredujejo predlog, da le-to sanirajo.

- Sonja Lakovšek je v imenu MČ Center opozorila na nevarnost na Celjski cesti 12, zaradi stalnega kotaljenja kamenja iz nasipov ob robu bloka na pločnik. To kamenje je nevarno tako za pešce kot za kolesarje, zato prosijo, da se opravi ogled, vzpostavi stik z lastnikom tega bloka in poiščejo ustrezno rešitev.

- Sonja Lakovšek je povedala, da so člani MČ Center opozorili, da je količina odpadkov na ekoloških otokih v mestnem jedru oziroma v samem centru mesta, res ogromna. Predlagajo, da pristojne službe pogosteje odvažajo odpadke, ali pa namestijo dodatne zabojnike.

- Jože Lenart je ponovil pobudo iz ene preteklih sej, ko je predlagal ureditev zemljišča na relaciji med podjetjem Nieros in Gostilno Murko. Med vodo in cesto je to zemljišče res neurejeno. Ponovno je predlagal, da strokovne službe na to opozorijo lastnika.

- Simon Smolar je že na eni izmed prvih sej izpostavil problematiko glede otrok v Pamečah, ki čakajo na prevoz do Druge osnovne šole brez strehe. Zanimalo ga je, če so že uspeli najti kako rešitev.

- Janez Potočnik je vprašal ali je še v načrtu izgradnja krožišča pri Gmajni. Tam se namreč ureja pločnik in zdi se mu primerno, da bi se mogoče ta investicija obenem naredila.

- Janez Potočnik je vprašal zakaj na fontani v krožišču pri bivši Nami vse leto ni bilo svetlobnih efektov.

- Boris Raj je predlagal, da uredijo fasado na bivši zgradbi Policijske postaje Slovenj Gradec. Podoba stavbe kazi izgled mesta.

- Simon Smolar je povedal, da ga je kontaktiral krajan VS Pameče Troblje, ki živi na območju Mrakovega brega. Izpostavil je, da se že od leta 2000 naprej trudijo, da bi do njihovega podjetja oziroma do celega dela vasi, uredili močnejši električni kabel. V njihovem podjetju imajo dnevno večkratne izmete sončne elektrarne in konstantno utripanje luči ob zagonu močnejše naprave. Prav tako si želijo postaviti 350 kilovatov sončne elektrarne na streho hale, vendar ne dobijo soglasja. Poudarjajo, da so začudeni, da je v novi industrijski coni nova trafo postaja, na katero ni mogoča priključitev. Izpostavljeno je bilo tudi, da se s strani občine bile dane obljube, da se bodo stvari uredile, pa se te stvari vlečejo že leta, vendar se do sedaj še niso. Ker jih tudi na Elektru ne slišijo, razmišljajo o ustanovitvi civilne iniciative. Dodal je še svoje mnenje, da bi bilo prav, da se tako blizu industrijske cone, kjer je pač planirano, da bo neka velika poraba električne energije, te zadeve tudi uredijo, da bi omenjeni krajani imeli normalen tok.

- Boris Raj je imel ogled objekta starega MKC in okolice na Celjski cesti, kjer je tudi sedež PUM. Namreč  predhodno je bil obveščen, da je v neurjih avgusta bila poškodovana kritina, kar posledično pomeni, da ob vsakem deževju teče voda v objekt. O tem je že bila obveščena mestna občina, ampak je enkrat prišel en gospod in si pogledal klet in od takrat naprej ga ni več blizu. Zanima ga ali je ta objekt tudi zajet kot objekt, ki je poškodovan v naravnih ujmah, ker je pač streha poškodovana.

- Boris Raj je omenil obnovo asfalta ob izgradnji  kolesarske poti po Celjski cesti, tik mimo tega objekta. Vsak lahko ugotovi, da je asfalt napačno in pod nepravim kotom položen om povzroča, da v vseh  neurjih od kar je položen, voda teče v zgradbo taistega objekta in je že prebila v kletne prostore. Kot popolni laik se je spomnil načina testiranja ali so prav položili asfalt in je prosil snažilko v tem objektu, da je prinesla vedro vode in sta ga razlila pred zgradbo. Ugotovila sta, da voda teče v fasado in v objekt.  Predlagal je, da tisti, ki so tako položili asfalt pridejo in ga na fini način odrežejo, da ne bodo imeli tam pet vrst asfaltov in pravilno položijo. 

- Vinko Vrčkovnik je dejal, da se na pobudo krajanov VS Šmartno z eno zadevo obrača na službe, ki so za to odgovorne in bi želeli tudi pisni odgovor. Pred leti so veliko denarja vložili v to, da so ob kolesarski stezi nasadili drevored, ki poteka od Šmartna proti Mislinji. Komunala to lepo vzdržuje, kmetje, ki so blizu tudi pokosijo. Do zdaj je bilo vse v redu, tudi Sadjarsko društvo ta drevored lepo ureja. Pred približno tremi tedni pa se je zgodilo, da je eden od lastnikov zemljišč, ki so ob kolesarski stezi in ob drevoredu tako blizu zoral njivo tem sadikam, da so korenine poškodovane. To ni bilo prvič, da se take stvari dogajajo ob kolesarski stezi, zdaj je pa res čas, da se pristojne službe resno lotijo tega problema. Prosil je tudi, da se pristopi k temu in da se tudi pisno obvesti VS Šmartno kako se bodo lotili problema in kdo se bo tega lotil.

- Denis Krajnc je vprašal ali je bila pobuda, ki je bila dana na prejšnji seji, realizirana. Spraševal je v zvezi  s sanacijo plazov na Gmajni, prvi pri Gabrovcu in drugi proti vrhu Rahtela. Projekti so naročeni, popis del je narejen, naročen je bil tudi material pri izvajalcih, zato ponovno sprašuje kako daleč je s projektno dokumentacijo in kdaj se bo pričela sanacija. O problematiki opozarja že dlje časa, do sedaj pa na terenu ni videti napredka.

- Jože Lenart je opozoril, da je iz smeri Dravograd - Slovenj Gradec, na odcepu, kjer se je delala sanacija vodotoka, en del zemljišča, ki je leta in leta zanemarjen. V bližini stoji most, tam je tudi tabla Slovenj Gradca in reklamni panoji, ampak v delu med vodo in cesto je zelo zanemarjeno. Predlagal je, da se ta del uredi.

- Janez Potočnik je opomnil, da so na prejšnji seji izpostavili problematiko nefunkcionalnosti novih treh mostov. O estetskem videzu lahko imajo vsak svoje mnenje, njemu osebno so mostovi všeč. Morda dva ne prideta ravno do izraza, ker stojita ob večjih mostovih, ki so popolnoma druge arhitekture. Vendar je glede zgrešenosti in funkcionalnosti mostov razočaran glede odgovorov. Namesto, da bi na mestni občini povedali, da so naredili napako in jo bodo popravili, so bili krivci vsi po vrsti drugi. Mestna občina je naročnik in plačnik, financira se z javnim denarjem in na mestni občini so tisti, ki morajo vedeti kaj naroči in tudi kaj plačati. Ne da plačajo nekaj, kar je potem povsem druga stvar, kot kar je bilo naročeno. Najbolj pa ga je zmotilo to, ker je župan omenil, da je projekt izbral prejšnji občinski arhitekt, ki ga na mestni občini ni že šest let.  Menil je, da morajo to korigirati in se ne morejo se enostavno sklicevati na prejšnjo garnituro, da je naredila nekaj narobe.

- Janez Potočnik je omenil podjetje MPIK d.o.o.. To podjetje dohodke prejema pretežno od mestne občine in od JZ Spotur. To problematiko je izpostavil zaradi tega, ker mestni svet nima nobenih informacij kako to podjetje posluje. Nimajo podatkov kakšne naloge opravljajo, iz javno dostopnih podatkov se vidi le, da se za dva zaposlena trošijo enormna sredstva. Predlagal je, da podjetje predstavi svoje poslovanje.

- Janez Potočnik je dejal, da podjetje VOC res rešuje probleme v zvezi s poplavami, ampak od takrat je minilo že veliko časa in nekatere ceste niso primerno urejene. Konkretno na cesti od Mislinjske Dobrave proti Šmiklavžu ni niti ene bankine, niso zasuti globoki jarki. Postavljeni so zgolj opozorilni znaki. To jih ne stane veliko, to jim ne vzame veliko časa. Prosil je, da strokovne službe zahtevajo od njih, da te bankine uredijo.

- Boris Raj je dejal, da je enkrat že govoril o urejenosti v MČ Polje. V preteklosti so kar dobro sodelovali s tistimi, ki so skrbniki zato, v zadnjem obdobju pa so prišli določeni ljudje v MČ Polje na pogovore, so jim pokazali probleme in so rekli, da  bodo vse uredili. Ampak se ni zgodilo od zadnjega prijaznega obiska čisto nič. Še enkrat je podal pobudo, da bi tisti prijazni ljudje prišli in uredili kar je potrebno. Že v preteklosti je govoril o talnih označbah. Enkrat je eksperimentalno prišla neka skupina in le te naredila zgolj pred dvema blokoma. Na dveh koncih so prebarvali prehode za pešce zaradi šolske poti, ampak v MČ Polje imajo več prehodov za pešce. Imajo tudi vertikalno prometno signalizacijo in bi bilo treba porezati veje dreves, da bi se sploh videla. Ogledali so si tudi zelene površine na katere nekateri občani parkirajo svoja vozila in so se dogovorili, da bodo na teh zelenih površinah, uredili lesene stebričke in verige. Prav tako so se dogovorili, da bodo za stanovanjskim blokom Maistrova 9 postavili dodatno klop, ki je še tudi ni. Skozi MČ Polje poteka trasa kolesarske poti in to mimo sedeža MČ Polje, to je  bivši MKC, kjer so izvajalci pozabili zaključiti dela. Ni urejena zelenica ob poti, niso zasajena drevesa, za katera so se dogovorili in od tam naprej pač mora vsak sam iskati izhod. Prosil je, da direktorica občinske uprave izvajalce opozori, da gradnjo teh poti končajo in odpeljejo odpadke, ki so pri gradnji nastali.

- Boris Raj je imel tudi zaprosilo občank in občanov, ki uporabljajo fitnes v naravi na Štibuhu, kjer je tudi sam pogosto. Predlagajo, da mimo fitnesa asfaltirajo cesto, ker nekateri z avtomobili divjajo in se zaradi tega precej praši.

- Simon Smolar je dejal, da kot že večkrat omenjeno, OPPN za industrijsko cono Pameče še ni sprejet. Zadnjih nekaj mesecev krajani opažajo, da je na delu območja SG-52 nastala deponija izkopnega materiala, prisotni so tudi delovni stroji, stroji za mletje in veliki kupi materiala. Ob samem mletju tega materiala pa se ustvarja zelo moteč hrup. Zanima ga ali je občina v prostorskem izvedbenem aktu izvedla prostorski izvedbeni pogoj za začasno rabo prostora po ZUreP-3 37. člen. Glede na to, da v IC Pameče OPPN še ni sprejet ga zanima ali so te aktivnosti v tem trenutku sploh dovoljene oziroma legalne. ZUreP-3 to omogoča v primeru, da je predhodno narejena lokacijska preveritev.

- Simon Smolar je vprašal kdaj bo potekal ogled ceste na lokaciji Lakuže v Pamečah s predstavniki MOSG in VS Pameče. Prosil je za točen datum, uro in zbirno mesto. VS Pameče je ta ogled naslovila na MOSG že na začetku leta, pa do tega do zdaj še ni prišlo.

- Simon Smolar je vprašal kdo je projektant in nadzornik za dela, ki se izvajajo v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S strani občanov dobiva informacije, da se dela izvajajo v času obratovanja ordinacij, izpostavljajo hrup, prah, pogosto zmanjka električne energije in tudi to, da delavci hodijo iz ene čakalnice v drugo. Povedano mu je bilo, da se je vrtalo skozi stene za montažo centralne klime, ob tem pa je bila kot že omenjeno velikokrat prekinjena dobava električne energije v času ko ordinacije obratujejo. Kaj to pomeni za paciente in zobozdravnika, si ne more predstavljati. Izkazalo se je tudi, da bi lahko cevi za klimo napeljali nad vrati, kjer je nadsvetloba ter da vrtanje marsikje ne bi bilo potrebno. Če te trditve držijo, zastavlja vprašanje, zakaj je prišlo do takih napak pri samem projektiranju projekta ter kdo bo odgovarjal. Zanima ga tudi zakaj se sanacija Zdravstvenega doma Slovenj Gradec znotraj objekta ne izvaja takrat ko je večina ordinacij zaprtih, torej v večernem in nočnem času. Tako bi delo potekalo hitreje in bistveno manj moteče za vse uporabnike zdravstvenega doma.

- mag. Mojca Vrhovnik je dejala, da pobudo prinaša iz aktiva ravnateljev ter ravnateljic osnovnih šol in vrtca v Slovenj Gradcu in se nanaša na skupno pravno službo. Izzivi spreminjajoče se zakonodaje so veliki, sprejemanje internih aktov, pogodb, različnih sklepov so na dnevni bazi, veliko je seveda delovno pravnih vprašanj in se ravnatelji in pa najbrž tudi direktorji drugih javnih zavodov znajdejo vsak po svoje. Problem je, da je dostikrat pravna podlaga raznolika, tako, da ne dobijo enotnih mnenj. To si pa v bistvu želijo, če so na eni lokaciji, v eni občini, da enake informacije naprej predajajo oziroma sprejemajo akte, ki so mirodajni. Tako, da sprašuje glede možnosti, da bi se pravna služba zagotovila v okviru občine.

- mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na predlog, da se uredi  športni stadion pri Prvi OŠ Slovenj Gradec. Sama je pri tem dodala še OŠ Šmartno, kjer je isti problem. Tenisit je pravzaprav na nek način nevaren, bolj je občutljiv na vremenske razmere, ogromno se zaraste in nastajajo neravnine. Seveda objekt ni varen, zato pobuda, da se čim prej uredita ta dva objekta, ki sta ob šolah, v Šmartnem tudi ob vrtcu in bi lahko bila še bolj v uporabi kot sta.

- mag. Mojca Verhovnik je pohvalila projekta Prizidek k športni dvorani Slovenj Gradec in Ureditev športnega parka Slovenj Gradec, Čeprav ima prvi malo bolj grenak priokus zaradi pripomb, ki so jih podali, razume župana, da se bo vendarle preplastil zgornji del, to je hodnik nad tribunami. Pozdravlja tudi nogometni stadion. Svetnica Jerneja Bošnik je prej omenila število nogometašev, sama pa bi tu izpostavila tudi število ostalih športnikov, atletov, rokometašev, odbojkašev. Vsi uporabljajo ta objekt, prav tako šole, tako, da bo pa res ena razbremenitev ta nogometni stadion. Gnečo na tem obstoječem trenutno atletskem stadionu je lepo videti, ni pa funkcionalno. To bo zagotavljajo varnost in boljše pogoje za delo.

- Tomaž Bricman je najprej izrekel pohvalo Komunali Slovenj Gradec in strokovnim službam na mestni občini, ki so se lotile sanacije udora ceste v naselju Stari trg pri cerkvi ter kolesarke pri igrišču Stari trg, ki je bila tudi poškodovana v teh neurjih in še kar nevarna. Na splošno je pa tudi Komunala dostavila poročilo o njihovih aktivnostih in delih za območje Starega trga in lahko reče, da redno skrbijo in se tudi odzovejo. Tako, da si krajani tam želijo še naprej tako dobrega pristopa.

- Nadalje se je županu in vsem njegovim sodelavcem zahvalil za sprejem vsem intervencijskim službam ter ostalim prostovoljcem, ki je bil prejšnjo soboto na Trgu svobode v Slovenj Gradcu. V imenu gasilcev lahko reče, da so bili gasilci zelo veseli tega dogodka in se zahvaljujejo, seveda še bolj bodo pa veseli, ko bodo prejeli finančna sredstva za poškodovano opremo in intervencijske stroške, ki so nastali in so bila obljubljena s strani države.

- Kot je bilo že prej omenjeno, se je zahvalil za finančna sredstva v višini 4. tisoč eur, ki jih bo prejela Gasilska zveza Slovenj Gradec. V prvi polovici naslednjega leta bodo pridobili novih šestdeset prostovoljnih gasilcev, tako da bodo ta sredstva striktno namenjena za vzdrževanje.

- Tomaž Bricman je omenil, da se gasilci v Mestni občini Slovenj Gradec trenutno najbolj soočajo s potrebo po prostoru v velikosti 30 x 50 metrov. Na tem prostoru bi postavili poligon za usposabljanje, namreč potreba je zelo velika. Gasilski domovi niso primerni, da bi lahko njihove enote vadile in se pripravljale na državno tekmovanje, prav tako ni primeren ta prostor za trgovino Tuš Cash&Carry, kjer trenutno vadijo. Nekateri ljudje potem hodijo tja in jemljejo razne dele z vozil ter se tam zadržujejo, zato tudi ta posebna enota potrebuje prostor, da bi lahko vadili za poškodovanje v prometnih nesrečah in za nevarne snovi. 

- Marija Popič je dejala, da so občankam in občanom neurje in poplave, ki so jih prizadele letošnje poletje, vzele precej časa in energije. Kljub vsemu pa se je v mestni občini odvilo kar nekaj prireditev. Spomnili so se tudi uničujočega požara, ki je pred 120-imi leti uničil Meškovo ulico. Ob prireditvi sta župan in gospa Sonja Lakovšek odkrila spominsko ploščo Mariji Ovčar, prvi terenski babici na Koroškem, ki je živela v tej ulici. Babica je svoje spomine opisala v knjigi spominov »Vse visi na popkovini«. Govor o delu prve terenske babice na Koroškem je pripravila gospa Mojca Primožič, ki je po upokojitvi Marije Ovčar prevzela njeno delo na terenu. Zahvalila se je gospodu Franju Murku in Sonji Lakovšek za odlično pripravljen program in da so se ob tej priložnosti spomnili tudi na prvo terensko babico na Koroškem, ki je živela v tej ulici.

- Vinko Vrčkovnik je omenil odcep ceste na regionalni cesti od krožišča Šmartno v smeri Mislinja, pa do avtobusne postaje Lipa. V prejšnjem mandatu je VS Šmartno dala s podpisi krajanov strokovnim službam mestne občine pobudo, da je potrebno rešiti pešpot, prehod čez cesto ali kakorkoli na tem odcepu, na desni strani proti Mislinji. Tam je namreč bilo zadnja leta kar veliko prometnih nesreč, žal tudi s smrtnimi izidi. Tudi prejšnjo soboto je bila prometna nesreča in nekdo je povozil otroka. Krajani zopet zbirajo podpise in se obračajo na svetnike. Pri prvi pobudi niso dobili odgovora, ne s strani strokovnih služb mestne občine, niti od državnih služb. Predlagal je, da se pristopi k projektu, ker bo treba nekaj urediti. Poskrbljeno imajo za otroke, da se vozijo in imajo varno pot v šolo, drugače pa je zelo nevarno prečkanje glavne ceste. Ni prehoda za pešce, bankine so zelo ozke ob tej cesti, da ne morejo varno hoditi in občani resnično prosijo, da se pristopi k reševanju tega problema. Prvo stvar, ki bi jo morali takoj realizirati je, da bi morali omejiti dovoljeno hitrost iz 90/km/h na 70 km/h. Ker tam je ravna linija, veliko voznikov divja, še posebej motoristi.  

- Boštjan Rigelnik je omenil, da so v mesecu juliju na območju Slovenj Gradca divjale močne nevihte z orkanskim vetrom, ki so povzročile obsežne vetrolome dreves. Tako je podrtje dreves povzročilo tudi podiranje zunanjega telefonskega kabla do najmanj treh hiš na relaciji Gostilne Plesnik po stari cesti proti potoku Barbara. Pri Stojanu po domače Pušnik, Koboltu po domače Kurnik in Garbusu vse odtlej ni telefonskega signala, saj kljub večkratni intervenciji Telekom še ni našel časa za sanacijo. Pri Kurniku živi njegova 83 let stara tašča, večino časa sama in še vedno skrbi sama zase. Stacionarni telefon je zato zanjo nuja, saj si je preko telefona sama zagotavljala medicinsko pomoč, patronažo, naročevala zdravila, se vsakodnevno pogovarjala z otroci. Skratka s pomočjo telefona je učinkovito skrbela zase, da ni bila breme nikogar. Tudi ostali dve hiši se soočata z istima težavama. Po uničenju telefonske povezave se je večkrat klicalo na Telekom, kjer so odgovarjali, da delajo na tem. Ker se dva meseca ni ničesar prestavilo nikamor, je 5.9.2023 zaprosil na MOSG, v kolikor je mogoče, da posreduje na Telekom in je občina dejansko tako tudi odreagirala. Delavci Telekoma so se še isti teden po urgenci občine oglasili pri tašči in so hitro šli ter se doslej še niso vrnili. Povezave seveda niso vzpostavili. Tašča je vključena tudi v vzpostavljeno linijo SOS telefon, ki je bila urejena preko MOSG, vendar ta pri njej že skoraj 4 mesece nima nobenega pomena, ker nima signala. Že s tega vidika prosi, da občina dodatno pritisne na Telekom, saj naj bi zagotavljala storitev, ki je sploh ni mogoče vzpostaviti in predvideva, da jo občina tudi plačuje. Dodatno izpostavlja, da so pred leti v neposredni bližini vseh treh hiš vlekli elektriko, pa se nihče ni spomnil, da bi v zemljo položili tudi telefonski kabel. Poleg tega so pred 12 leti dobili v MOSG evropska sredstva za vzpostavitev optike na podeželju oziroma če se prav spomni celo namensko za vzpostavitev signala po okoliških hribih in gričih in da se je optika tudi na območju Legna polagala. V tem Plesnikovem grabnu, kjer teče potok Barbara, pa se to ni zgodilo in sprašuje se zakaj ne. Prosi še za pojasnilo občinske strokovne službe, ki so bile takrat pristojne za izvedbo tega projekta, zakaj se do teh hiš optika ni položila. Prosi tudi za posredovanje sheme, kje je bila na Legnu optika dejansko izvedena ali bi morala biti izvedena. Kolikor mu je znano, ima kar nekaj hiš v okolici to urejeno, ta krak pa manjka, čeprav je ena od redkih lokacij v občini, kjer mobilnega signala ni in je edina možnost položitev kabla, ki omogoči telefonski signal.

- Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Starega trga zanima zakaj se je pešpot, ki poteka od igrišča Stari trg pa do pokopališča, ki je bila med drugim vzpostavljena tudi kot varna pot v šolo iz Starega trga, sedaj spremenila zgolj v kolesarsko stezo. Tako je bila označena pred kratkim in narisana sta dva pasova za kolesarja, pasu za hojo pa dejansko ni več. Meni, da to glede na standarde in primarni namen te steze ni prav. Zato daje pobudo, da se te označbe ustrezno uredijo oziroma označijo drugače.

- Zvonka Marhat je dejala, da so danes že večkrat slišali o poplavah na Koroškem in o aktivnostih tako občanov kot zaposlenih. Dotaknila se zaposlenih na mestni občini, ki so delali cele dneve in noči, poleg svojega rednega dela. Podala je pobudo, da se te zaposlene dodatno nagradi, ker meni, da je tu šlo predvsem za delo, ki so ga morali opraviti, zbrati vse podatke, da je lahko danes občina dobila ta denar.

- Zvonka Marhat je pohvalila Komunalo, da so tudi te stranske ceste zelo vzorno uredili in posebej je izpostavila cesto Dovže - Turiška vas, ki gre vzporedno z glavno cesto.

- Gregor Raj se je ponovno dotaknil ureditev ulic v mestnem jedru, predvsem Cankarjeve in Šolske ulice. Skoraj so že priča odprtju in tako uradnemu zaključku investicije, sama izvedba pa je daleč od tega kar je bilo obljubljeno. Tisti del, ki predstavlja pokrov, kanalete in odvodnjavanje, je popolnoma neprimeren in upa si trditi, da ne bo preživel zime. Vsaka druga plošča je počena in praktično vsaka ropota. Vprašal je ali je zdaj ta investicija že končana in kdaj bodo te, lahko reče sramotne pomanjkljivosti, odpravljene.

- Gregor Raj je omenil, da je zaradi gradnje novega trgovskega centra in blokov že od 5. septembra 2023 popolnoma zaprt del Celjske ceste in del križišča s Celjske ceste proti Ronkovi ulici. S tem je onemogočen varen dostop do blokov na Ronkovi ulici, predvsem pa se dela gospodarska škoda podjetjem in lokalom v PTC Katica in v okolici. Do zapore je prišlo brez predhodne najave, na nekaterih delih niti ni bilo dobro označeno. Istega dne je direktorici občinske uprave poslal vprašanje glede te zapore s prošnjo za čim prejšnjo ureditev tega problema in prosil informacijo kako dolgo bo ta zapora trajala. Hitro je dobil odgovor in pojasnjeno mu je bilo, da je dovoljenje za zaporo dobilo podjetje Kuster Invest s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Odgovora na vprašanje kako dolgo bo pa ta zapora trajala, pa ni dobil. Menil je, da si stanovalci, zaposleni in podjetniki na tem območju zaslužijo boljše informiranje o tej zapori, mestna občina bi lahko pri urejanju te situacije odigrala bolj aktivno vlogo. Še enkrat je prosil za informacijo kdaj bo to križišče ponovno odprto.

- Gregor Raj je omenil, da v Mestni občini Slovenj Gradec že precej dolgo poteka projekt izgradnje kolesarskih stez. Projekt je obsežen, zelo pomemben za spodbujanje trajnostne mobilnosti in glede tega se vsi strinjajo. Žal pa lahko že nekaj mesecev opazujejo, da so dela zastala in le redko se zgodi kakšen opazen napredek na deloviščih. Lahko pa so opazili markantne lesene konstrukcije novih mostov, ki v javnosti vzbujajo precej vprašanj in negodovanja. Tudi sam si težko razloži zakaj je bilo potrebno na mostovih delati lesene klančine in to pod takimi koti, da si ne zna predstavljati kako bodo ti mostovi prehodni, kaj šele prevozni pozimi. Še bolj presenečeni pa so invalidi, saj bodo mostovi menda zaradi prevelikih klančin praktično neuporabni za električne invalidske vozičke, ker imajo precej nizko dno. Prosil je za sledeče odgovore in sicer kdo je odobril ta projekt mostov in kakšna bo dejansko vozna površina ko bodo končani. Vprašal je tudi kdaj bo projekt izgradnje kolesarske v mestu v celoti končan, saj je zaradi tega mesto na različnih delih razkopano že več kot leto dni.

- Gregor Raj je omenil, da so si prejšnji teden zaposleni na Komunali ogledali gradbišče avtoceste oziroma tretje razvojne osi in predlagal je,  da se strokovne službe  z Darsom dogovorijo za še en tak ogled za mestne svetnike, pa morda še koga. Izvedeli bodo kako dela napredujejo, saj investicija v ravnini že pridobiva konkretno obliko.

- Vinko Vrčkovnik je omenil poplave, ki so Mestno občino Slovenj Gradec prizadele 4. avgusta 2023. V Šmartnem je nekatere zalivala meteorna voda, veliko občanov od Turiške vasi pa do centra Šmartna, pa so imeli že kar zjutraj velike probleme z fekalijami oziroma z kanalizacijskimi vodami. Odkar so se na tem območju priklopili na kanalizacijo, se jim je to v njihovem naselju zgodilo že tretjič. Več dni so jim pri tem pomagali delavci Komunale. Voda je dejansko bruhala iz jaškov od Tomaške vasi do centra Šmartna in ponekod so fekalije udarile v hiše.  Zaradi tega je nastala tudi velika obremenitev črpalk na čistilni napravi v Pamečah. Vsa ta leta se krajanom postavlja vprašanje zakaj do tega prihaja. Verjetno tudi zaradi tega, ker veliko krajanov preusmerja meteorno vodo v kanalizacijske jaške, da rešuje svoje objekte. Nekatere občine imajo predpis, da je to strogo prepovedano.  Vprašal je kako ima to urejeno  Mestna občina Slovenj Gradec. V kolikor tega ni, je predlagal, da tudi mestna občina sprejme predpis. Podal je tudi predlog, da se ustanovi posebna komisija in naredi pregled po individualnih hišah, kdo ima speljano meteorne vode v kanalščino. Potrebno je postaviti rok, do kdaj se to odpravi, v kolikor ne kaznovati. To je to velik strošek za vsakega posameznika, stroške za zavarovalnice in strošek za mestno občino.

- Jože Lenart je najprej omenil,  da je na zadnji seji mestnega sveta podal pobudo za ureditev  kolesarke steze pri Nami Novi, kjer se praši, pa je bilo takrat rečeno, da bo to konec julija oziroma prvi teden v avgustu. Ve, da so se vmes zgodile poplave, ampak bi želel odgovor tudi na to.

- Nadalje je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev turistične poti po Kaštelu, ki jo oglašujejo kot najlepšo dolino na Koroškem. Seveda jo je Turistično društvo Slovenj Gradec uredilo, sam pa je na javnem kraju slišal pobudo, zakaj pa tega ne uredijo svetniki sami. To pobudo je vzel kot pozitivno in predlaga, da razmislijo o tem in mogoče eno sejo izvedejo na terenu in v okviru tega uredijo to pot. 

- Jože Lenart je omenil, da je zadnjo soboto v mesecu septembru na stadionu potekalo atletsko tekmovanje na državni ravni za mladince. Bilo pa je deževno vreme, v soboto in nedeljo. V takem vremenu je tekmovanje na taki ravni praktično skoraj nemogoče izvesti.  Atleti danes v mokrem vremenu, pa tudi v vročini morajo imeti pokrit prostor. Zato daje pobudo, da poskušajo v srednjeročnem obdobju priti do dveh pokritih tribun. Tako atletika kot tudi nogomet to uporablja in na taki ravni Slovenj Gradec skoraj mora to izvesti. Predlagal je leseno konstrukcijo in mogoče v kombinaciji s sončno elektrarno, ker bi lahko tudi določena sredstva za to koristili.

- Jože Lenart je prisotne seznanil, da 7. oktobra 2023, poteka že četrto čezmejno kolesarjenje pod geslom Povezujemo Koroško. Organizator je Športna zveza Slovenj Gradec skupaj z Slovensko športno zvezo v Celovcu. Ker je obletnica Plebiscita, zato v tem obdobju to izvajajo in to bo tudi tradicionalno teklo naprej na obeh straneh Koroške. Letos je kolesarjenje posvečeno poplavam, zato tudi zahvala zamejskim slovenskim organizacijam, ki zbirajo finančna sredstva za poplavljene.

- Denis Krajnc je v zvezi s sanacijo po neurjih vprašal kdaj in kako bosta sanirana plazova na Gmajni, prvi je plaz pri Gabrovcu, največ težav pa povzroča plaz na cesti proti Rahtelu, natančneje Gmajna 43 in 43 d. Na tej cesti je semafor urejen izmenično, omenjeni plaz ogroža stanovanjsko hišo in povzroča nemalo težav tistim ljudem, ki tam živijo. V zvezi s tem dobiva vsakodnevni klic, zato ga zanima kaj konkretno je že bilo narejeno za sanacijo plazov na tem območju in kako bo poskrbljeno za varnost tamkajšnjih ljudi. Naj opozori, da se po tej cesti prevaža vsak dan veliko krajanov, ki jim je ta po edina možna, med njimi so seveda tudi otroci. Pot je že sedaj nevarna, kako bo šele pozimi.

- Franjo Murko je dejal, da ga za omenjene tri mostove njegovi someščani veliko cukajo za rokav in ga sprašujejo o obliki in arhitekturi. O funkcionalnosti le-teh ne bo razpravljal, ker je javno mnenje o tem že znano. Če že stojijo tri mesece,  je najbrž zadnji čas, da jih dajo v funkcijo in vidijo ali bodo res tako nefunkcionalni, kot si ljudje mislijo. Ker nenazadnje most pri Šolskem centru zelo bode v oči, da ne govori o mostu pri Merkatorju. Prej je bila tam lepa brv čez potok Homšnico, zdaj imajo pa mini Brooklynski most.

- Franjo Murko je dejal, da je Slovenj Gradec lepo mesto. Marsikdo ga fotografira, fotografirajo ga tudi iz zraka. Pred nekaj leti je že bila dana pobuda, da bi ta belina strehe Špar centra bila vsaj pobarvana, če ne pa vsaj ozelenela, če pa že to ne, pa naj vsaj sončne elektrarne naredijo. Menil je, da ni nič narobe, saj vedo kdo je lastnik, če pride pobuda iz mestne občine, da bodo fotografirali Slovenj Gradec iz zraka in da to kazi veduto, pa naj povedo ali bodo kaj naredili s to streho.

- Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na sestanku MČ Štibuh s strani članov dana pobuda za čiščenje brežine Suhodolnice pred jesenskim deževjem. Najbrž lahko občina v dogovoru z Direkcijo za vode sama ukrene že kaj naprej z lastnimi izvajalci. Člani MČ Štibuh so podali tudi pobudo za čiščenje kanalizacijskih vodov v katerih je meteorna voda, na območju, ki je bilo poplavljeno v avgustovskem neurju. Želeli bi si, da se preveri ali so jaški polni mulja in se to odstrani ter tako prepreči morebitni vdor podtalnice v bodoče. Potrebno je ljudem prisluhniti, pomagati pri njihovem strahu, da se bo poplava ponovila. Zdaj je še nekaj časa, da se to uredi, da jih ne presenetijo potem spet padavine.

- Simon Smolar je povedal, da so ga kontaktirali občani živeči na območju SG48 in izrazili nezadovoljstvo nad tem, da jih s strani Mestne občine Slovenj Gradec niso pisno obvestili oziroma povabili na javno obravnavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever, ki je potekala 5.9.2023, v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. Naknadno so za ta dogodek izvedeli iz medijev, nekaj dni kasneje. Vse skupaj je še bolj absurdno zato, ker so njihovi stanovanjski objekti predvideni za rušenje v primeru, da se OPPN sprejme. Zato pozivajo, da javna obravnava prostorskega akta ponovi in lastnike stanovanjskih objektov na tem območju o javni razgrnitvi predhodno pisno obvestijo, da se je bodo lahko tudi udeležili. Ob tem še poudarjajo, da svojih hiš nikakor ne prodajajo. Trenutno imajo blokado obnavljati ali izboljševati svoje stanovanjske objekte oziroma nepremičnine, tam stanujoči občani zahtevajo jasna pojasnila ali se bo namenska raba za industrijsko cono z njihovih zemljišč umaknila ali se jim bo v pisni obliki predložila dokumentacija do kdaj se bodo morali izseliti z točnim datumom, saj do sedaj še tega niso sprejeli. V nasprotnem primeru naj občina blokado umakne, da bodo lahko normalno obnavljali svoje hiše in živeli v miru. Zato daje pobudo Mestni občini Slovenj Gradec, da te stvari uredi.

- Simon Smolar je omenil, da so 25. junija 2023 v Pamečah na križišču pri Surovini podrli stanovanjsko hišo. Glede na to, da je na ta datum bila nedelja in celo državni praznik, daje pobudo mestni občini, da mu posreduje izpisek iz deponije koliko ton materiala je bilo odvoženega na deponijo in le tega tudi stehtanega. Mestna občina kot naročnik rušitve mora izpisek imeti v hrambi. To pobudo zastavlja zato, ker so ga krajani opozorili, da naj bi bil gradbeni material odvožen v Raduše, na neko črno odlagališče.

- Simon Smolar je vprašal, kot že na eni izmed prejšnjih sej, koliko je stala prometna študija.

- Janez Potočnik je omenil, da je na prejšnji seji svetnik z njihove liste opozoril na napake v tekstu v uradnem listu, ki se nanaša na OPPN 3 Pameče. Strokovne službe so odgovorile, da naj ne trati njihovega časa, ker imajo drugega dela dovolj in da naj si gradivo temeljiteje prebere. Ampak ravno zato, ker si ga je temeljito prebral, je ugotovil te napake. Te napake so strokovne službe popravile in objavile v uradnem listu. Menil je, da tega ne bilo treba na takšen način sporočiti svetniku. Namreč naloga svetnikov je, da opozarjajo tudi na morebitne nepravilnosti. Namesto, da bi se mu zahvalili, je bil grajan.

- Janez Potočnik je povedal, da ga je na včerajšnji udeležbi razprave z vlado zmotilo, da je kar dvakrat bil omenjen potok Homšnica. Prvič ga je omenil državni uslužbenec Šter, ki ga niti prav ni znal imenovati kot veliko grožnjo, drugič ga je pa omenil župan. Sam si je takrat mislil, če bi županja Črne na Koroškem in župan Prevalj vedela za kakšen potok gre, ki je bil omenjen v včerajšnjem izvajanju kot najbolj ogrožujoča stvar, bi se cinično nasmehnila. Gre pa za drugo stvar, namreč v projektu sprejema OPPN je suhi zadrževalnik oziroma obremenilnik, ki bo obremenil z kanalom reko Mislinjo. Vsi strokovnjaki za vodo, temeljito je poslušal vsakega, so razlagali, da je najhujše in najslabše vodo kanalizirati čim prej, ampak morajo špico poplavnega vala zadrževati, razširiti na več ur in potem bodo zavarovani vsi. Tako pa zavaruješ sebe, obremeniš drugega. Druga stvar na katero je že kolega svetnik Vinko Vrčkovnik opozoril na prejšnji izredni seji je ta, da so s tem potokom ogroženi prebivalci višje od načrtovanega suhega zadrževalnika. Predlagal je, da bi bilo treba tehtno še enkrat premisliti o teh ukrepih, kajti stroka je zdaj določena mnenja in priporočila spremenila. Torej ta obremenilnik odpade. Menil je, da bi ga vsak strokovnjak odsvetoval in predlaga, ker bo tudi tretja razvojna os bistveno spremenila vodno dinamiko, da bi se usklajeno to reševalo. Še enkrat naj se recenzira po njegovem laičnem mnenju, pa tudi mnenju strokovnjaka, ki ga je vprašal, zgrešen projekt. Najslabši je to kar opozarja g. Pipenbaher, da bodo delali hitro in narobe.

- Sonja Stradovnik je omenila, da abonma za stanovalce Glavnega trga znaša 15 eur za avtomobil.  Vprašala je zakaj pod temi pogoji  oziroma ceno niso vključene tudi Cankarjeva ulica, Ozka ulica in Meškova ulica, skratka stranske ulice.  

- Anton Garb je dejal, da občane zanima ali je kakšna možnost, da bi Aqvabus vozil iz posameznih krajev bolj pogosto in ne samo enkrat na teden.

- Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s pridobivanjem dokumentacije in z nadaljevanjem izgradnje četrtega kraka na krožnem krožišču v Šmartnem. Krajani Šmartna pričakujejo, da se naslednje leto v spomladanskih mesecih ta projekt konča.

- Boris Raj, mag. je dejal, da že kar nekaj časa opazuje in dobiva tudi pripombe nezadovoljstva občank in občanov glede urejenosti prometa na območju mestne tržnice. Tu je lokalna skupnost uredila vso infrastrukturo, uredila tudi ustrezne zapore v smislu okrasnih in tudi učinkovitih stebrov, vendar so se posamezniki znašli in so enega teh stebrov polomili. Nekaj časa je bil polomljen, zdaj so ga odstranili in nekateri mislijo, da je to prosta cona za prevoz raznoraznih stvari.  Pozval je lokalno skupnost, še zlasti pa redarsko službo, da čim prej uredi sistem na tržnici in naj bo dovoljen dovoz le vozilom, ki imajo dostavo, ostali pa naj se ne vozijo pred vrata.

Podoben odnos do nove infrastrukture v mestnem jedru je tudi na Vorančevem trgu, kjer vsake toliko časa vidi, da so ti stebri poviti. Tudi tu je pozval tiste, ki nadzirajo stanje teh objektov, da uredijo kar je uničeno in tudi poostrijo nadzor na tem območju.

- Jože Lenart je omenil, da je na eni prejšnjih sej podal pobudo glede obnove stopnišča pri Nama Novi. Lastnik ga je obvestil, da je to zdaj realizirano, istočasno pa je podal pobudo, da se čim prej uredi in asfaltira makadam pred zimskim vrtom.

- Jože Lenart je omenil, da se je pred tremi tedni udeležil pohoda po soteski Kaštel in je bil neprijetno presenečen. Pot je zelo neurejena, nič ni pokošeno. Na tej poti je bilo kar nekaj obiskovalcev  in so zelo negodovali in izražali nezadovoljstvo. Predlagal je, da se sestanejo vsi akterji in se dogovorijo kako bodo uredili in vzdrževali to pot.  

- Jože Lenart je omenil še tretjo razvojno os in in pripomnil, da gradnja poteka zelo intenzivno. Krajani Raduš so danes našteli veliko število tovornjakov, ki vozijo po teh lokalnih cestah in seveda s tem je vidno, da se dela polno izvajajo in to je tudi pohvalno. Vprašanje pa je, kakšen je dogovor Mestne občine Slovenj Gradec z DARS-om glede odškodnine uporabe lokalnih cest pri tej intenzivni gradnji oziroma ali si lahko obetajo po končani gradnji tretje razvojne osi celovito obnovo lokalne ceste.

- Simon Smolar je povedal, da je v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 16. 6. 2023, objavljen Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja SG-48 in SG-52-del). Zasledil je kar nekaj nepravilnosti. V 2. členu, ki govori o območju in predmetu načrtovanja je v besedi zapisana lokacija območja SG 48 in SG 52, da se ti dve območji nahajata na vzhodni strani ceste G14, gledano iz smeri Dravograd Slovenj Gradec. Vendar to ne drži, ti dve enoti se nahajata na zahodni strani ceste G1 4.

Nadaje je v 3. členu (način pridobitve strokovnih rešitev) zapisano: “Določila iz pripravljenega OPN za EUP SG-48 SG-51, SG-52-del bodo predstavljajo podlago za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.” Ta stavek je v prvi vrsti napisan dvoumno, saj se ne ve ali govori o sedanjosti ali o prihodnosti. Ob tem navedenem stavku pa naj poudari dvoje. Prvič navedeno je novo območje SG-51, ki ni navedeno v začetnem besedilu sklepa, ki govori o območjih urejanja prostora. To območje sploh ni zajeto v sklepnem tekstilnem delu, zato je ta sklep po njegovem mnenju neveljaven kot uradni sklep, saj se v samem besedilu pojavi novo območje SG-51. Drugič to območje SG-51 ni komunalno infrastrukturno urejeno in kolikor mu je znano, za to območje občina ni prijela evropskih sredstev. Zato tolmačenje potrebe, da se zaradi tega mora to območje tudi upoštevati v pripravi projektne dokumentacije, ne zdrži. Navedeno je tudi: “V sklopu izdelave  SD OPN 3 so bile s prostorske ureditve EUP SG-48 in SG-52-del že usklajene z nosilci urejanja prostora” Iz tega je razvidno, da območje SG-51 ni bilo uskaljeno z nosilci urejanja prostora, pa vendar je v 2. členu to območje navedeno kot območje za pridobitev podlage gradbenega dovoljenja. Prav tako je tudi v 8. členu spet navedena enota urejanja prostora in med njimi tudi SG-51. Kot že rečeno, se v tem dokumentu pojavlja tudi v tekstualnem delu območje SG-51, ki ni zapisan v sklepnem tekstualnem delu, napaka pri lokacijskem opisu območja SG-48 in SG-52, kot tudi slovnične napake v 3. členu. Zato menim, da je tak sklep neveljaven.

Ker prihaja do očitnih neskladij dokumenta, daje pobudo Statutarno pravni komisiji in pravnim službam Mestne občine Slovenj Gradec, da ta sklep, ki je bil izdan v uradnem listu, podpisnik pa je župan Mestne občine Slovenj Gradec,  pregleda in ga v primeru potrditve omenjenih napak označi za ničnega oziroma neveljavnega za Mestno občino Slovenj Gradec. Strokovne službe prosi za pojasnila, kako je mogoče, da se tako velike napake pojavljajo v dokumentaciji, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Območje SG-51 je na desni strani glavne ceste smer Slovenj Gradec Dravograd. Krajani pozidavi tega območja nasprotujejo in spomnil je še to, da je župan na razširjeni 17. seji Vaške skupnosti Pameče Troblje ustno zagotovil, da dokler bo on župan, se na desno stran ne bo posegalo. Podpisnik tega dokumenta v uradnem listu pa je župan Tilen Klugler. Prosil je za pojasnila.

- Simon Smolar je dejal, da je na vprašanje prejšnje seje do kdaj lahko zaprosi po dodatnih pojasnilih glede pripomb in pobud druge javne razgrnitev SD OPN 3,  dobil odgovor.: “Zakon, ki je podlaga za sprejem SD OPN3 ne predvideva vlaganj zahtev po dodatnih obrazložitvah na županova sprejeta stališča do pripomb in predlogov”. Želel je obrazložitev tega in odgovor, kje je ta zakon zapisan, da daje takšno moč županu. Namreč kako je možno, da je župan tisti, ki zavzame stališče do pripomb in predlogov, ne pa projektna skupina z upoštevanjem zakonodaje. Pri tem je navedel, da je izpostavil problematiko podtalnic, strokovne službe pa so mu odgovorile z grafičnim prikazom poplavnih območjih, 100-letnih, 300-letnih in 500-letnih vod za reko Mislinjo. Izpostavil je svetlobno  onesnaženost in želi obrazložite kako so v SD OPN 3 upoštevali 5. člen  ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Vprašal je ali bo mejna vrednost presežena ali ne. Govori o javni razsvetljavi, ki bo v lasti občine ter kje v SD OPN 3 so ti izračuni navedeni. 

- Janez Potočnik je dejal, da se danes ne bi oglašal, če bi mestni časopis bil takšen, kot je bil ob ustanovitvi. Takrat je bilo možno vanj napisati mnenje, ali komentar in je bilo objavljeno, Ker to ni več možno, pač mora to povedati danes. Gre pa za komentar oziroma izsledke ankete, ki je bila objavljaja v tem glasilu. Sam meni, da anketam ne velja brezpogojno zaupati, še posebej, če je uporabljena neustrezna metoda in so vprašanja zastavljena pač tako, da zavajajo. Predvsem, če je o temi o kateri sprašujejo, premalo objektivnih informacij. Vse to velja za omenjeno anketo. Prvo vprašanje v anketi je bilo “V kolikšni meri podpirate južno obvoznico?”. Menil je, da je vprašanje preveč splošno. Kljub temu jih je komaj 57 % menilo, da je južna obvoznica nujna. Mestni občini Slovenj Gradec bi moralo biti jasno, da v štirjih letih umeščanja obvoznice ni bilo glavno vprašanje obvoznica, da ali ne, pač pa neustreznost predlagane trase. Na splošno vprašanje so akentiranci v večini  odgovorili pritrdilno. O konkretnih izbirah pa niso imeli možnosti izrekanja, če pa bi jim zastavili takšno vprašanje, bi imeli težave, saj so zaradi izjemno slabe ali enostranske informiranosti Iz občinskih in drugih medijev slišali le to. Obvoznica je nujna in da je zanjo možna le tista trasa, ki jo predlaga trenutno občinsko vodstvo. Občani pa ne vedo, da je mogoče izbrati tudi drugo traso, ki pa ni problematična. Drugo vprašanje se začne z motoričnim zavajanjem: “Z izgradnjo  tretje razvojne osi se bo občutno povečalo število vozil na vstopno mesto.” To je neresno. Hitra cesta se bo v prvi etapi, ki bo končana 2028, priključila na sedanjo cesto bližje Šmartnu kot Slovenj Gradcu. Prevzela bo del prometa, ki sedaj poteka po cesti Slovenj Gradec-Velenje. Ti dve cesti bosta prevzeli promet, ki poteka po eni cesti, torej je govorjenje naših politikov o prometnem kolapsu neutemeljeno. Hitra cesta bo žal postopoma res privabila dodaten promet, vendar bo do takrat, recimo čez 10 let, zgrajena celotna tretja os. Iz prometnih študij, ki jih občinsko vodstvo ne želi predstaviti javnosti, se bo takrat promet na cesti iz Kotelj drastično zmanjšal, zato ne bo povzročal težav na Podgorski in Celjski cesti. Torej na podlagi zgoraj opisanega zavajanja so sledila vprašanja oziroma vsiljeni odgovori. Ne bo jih ponavljal, ne bo jih navajal, morda samo vprašanje oziroma trditvi, ki jih anketa polaga v glavo anketirancev o vplivu nove ceste na prehransko samooskrbo in o tem, ali so zemljišča, ki jih cesta uniči, neobhodna za samooskrbo. Takšna vprašanja so nedopustna, kajti naloga ohranjanja rodovitnih površin je kategorični imperativ. To pomeni, da o tem ni dopustno dvomiti ali imeti pomisleke. Tisti, ki načrtujejo cesto na najboljših zemljiščih in vsiljujejo ljudem pomisleke proti varovanju kmetijskih površin, ravnajo najmanj nezakonito, njihova načela pa sodijo na smetišče zgodovine. In še zadnja neumnost, ki jo anketa ponuja občanom v izrekanju za zagotovitev zdravega življenja v mestu, da je potrebno čim več prostora preusmeriti na obvozne ceste. Sam sestavljalce anket sprašuje kako si predstavljajo delovanje mesta in mestnih servisov kot so šolstvo, zdravstvo, uprave, gostinstva, gospodarskih dejavnosti in nenazadnje bivanja, če ti servisi in ponudba mesta ne bi bili dostopni. Več kot jasno je, da nastane promet v mestu ravno zaradi prej naštetega. Spraševal se je kako bodo vse preusmerili na obvoznice, koliko jih še tu v Rotenturnu načrtujejo. Podžupan dr. Pungartnik seveda meni, da je zadnji čas, da zgradijo mestni obroč, saj jih ima London menda že osem. Torej nekdo bo rekel, kaj je moje vprašanje tukaj ali pa kaj je pobuda. Vprašal je zakaj tako neumestno trošijo proračunska sredstva za anketo, ki ni povedala nič. Predlagal je, da takšnih anket bodoče ne ponavljajo več. 

- Boštjan Rigelnik je vprašal glede bankin na novih kolesarskih poteh in opozoril, da na nekaterih odsekih te še niso urejene. Med Strnadovo ulico in Gozdno potjo še nekaj dni nazaj niso bile, zato se po njegovem mnenju postavlja določeno tveganje za padce in poškodbe na javni površini. Predlagal je, da se bankine čim prej uredijo.

- Boštjan Rigelnik je vprašal kakšne so bile ugotovitve v zvezi z novo zgrajeno grbinasto cesto med Prvo OŠ in Toplarno na Štibuhu. Ali je to cestišče izdelano v skladu z vsemi predpisi ter zakonsko opredeljenimi standardi oziroma znotraj teh standardov? Ali je bila v zvezi s tem podana kakršnakoli reklamacija s strani mestne občine? Sicer ni strokovnjak za to področje, ampak vseeno se mu dozdeva, da je vožnja po tej cesti preveč poskakujoča.

- Boštjan Rigelnik je vprašal še kakšen je status novo urejenih stranskih ulic v neposredni bližini mestnega jedra, ki so se intenzivno urejale zadnje leto. Ali so bile s strani mestne občine te ulice že prevzete oziroma kakšno je trenutno stanje odprave napak, ki so bile ugotovljene tekom gradnje.

- dr. Peter Pungartnik je glede razprave svetnika Janeza Potočnika najprej predlagal, da civilna iniciativa začne ravnati skladno s svojimi mnenji, ki jih spreminja iz meseca v mesec. Nadalje je predlagal, da se zapeljejo v Radlje ob Dravi in si ogledajo obvoznico. Predlagal je tudi, da sami pripravijo anketo, ki bo zadovoljila to manjšino nasproti 17. tisoč občanom.

- Boris Raj je vprašal kdo je upravljalec vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec oziroma v mestu Slovenj Gradec, natančno na Tomšičevi ulici ob Homšnici. Tam je zdaj en kup negodovanj s strani občank in občanov, ki bivajo v soseski, da se nekontrolirano ustvarjajo neka družabna srečanja, da se nekontrolirano delajo neke notranje poti in motijo prebivalke in prebivalce. Predlagal je, da odgovorna služba opravi ogled in analizo stanja in zagotovi, da ta dejavnost poteka, da ne bo motila ostalih.

- Boris Raj je omenil Celjsko cesto, kjer je nova kolesarska pot in semaforizirano križišče pri PC Katica. Ta semafor ima drugačen sistem odpiranja zelene luči za pešce oziroma kolesarje, kar je sicer sistemsko vedno tako, da je razlika v času, ampak tokrat je ta razlika v času tako velika,  da kolesarji čez križišče še ujamejo interval, pešci pa vzporedno z Celjsko cesto ta interval težko ujamejo. Predlagal je, da pristojna služba, ki uravnava delovanje semaforjev, ta čas sinhronizira na način, da lahko čez prehod pridejo tudi pešci, še posebej starejše osebe.

- Vinko Vrčkovnik je omenil polivanje gnojevke. Ta problem se pojavlja že dolga leta in v zvezi s tem se je ponovno nanj obrnila skupina krajanov iz Šmarna. Vsi poznajo zakonodajo kdaj lahko kmetje polivajo gnojevko, vendar je največji problem ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko je večina občanov doma in se tudi družijo s prijatelji. Zaveda se, da je to zelo nehvaležna tema tako do kmetov kot tudi do krajanov. Sam ne kritizira kmetov, vseeno pa bi to morali nekako urediti s predpisom. Vprašal je ali je možno, da mestna občina sprejme predpis vsaj za sobote, nedelje in praznike. Ta problem se pojavlja po celotni mestni občini.

- Simon Smolar je povedal, da je dne 6. junija 2023, prejel pisne obrazložitve oziroma seznanitev do pripomb in predlogov podanih v sklopu druge javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG. Z nekaterimi seznanitvami oziroma odgovori resnično ni zadovoljen. Zato ga zanima do kdaj lahko odda pisno zahtevo po dodatnih obrazložitvah. Pri tem je opisal en primer. Pod točko 6 je zapisal, da nikjer v strokovnih podlagah ni zasledil študije o svetlobni onesnaženosti za Pameče in vplivov izgradnje industrijske cone na povečanje le-tega. Zanima ga tudi za koliko procentov se bo povečala svetlobna onesnaženost. Bila je podana obrazložitev, da se pri načrtovanju in izgradnji razsvetljave morajo upoštevati predpisi s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Sam ve, da je potrebno upoštevati zakone, zato ga zanima za koliko procentov se bo povečala ta onesnaženost, saj bi te podatke na Mestni občini Slovenj Gradec morali imeti, ker to določa zakon. Prosim je, da se mu te podatke in izračune tudi posreduje.

- Simon Smolar je omenil, ker je letos veliko dežja, da so se ponekod pojavile močne poškodbe cestišč, udarne jame tako na samem cestišču kot tudi na robovih cestišč. Te poškodbe je javil na Komunalo in naslednji dan so te jame zapolnili, ob enem je pozval tudi krajane naj mu povedo, če so še kje take težave. Bilo je podanih veliko posnetkov in podatkov, kje so ti problemi. Sicer je ta problem izpostavil že na Komunali in ga bo še tu, da je na cesti Pameče-Trbonje, poleg udarnih jam, prišlo do udora bankine, kar pa je zelo nevarno za voznike. Predlagal je, da se le ta sanira.

Opazil pa je, da je Komunala te udarne jame zakrpala z suhim asfaltom. Le-te so zgolj potlačili, niso pa jih steptali z vibracijsko ploščo. Zato se to polnilo, ki je bilo v udarni jami, že sedaj lušči iz samega cestišča. Tako, da to dolgo ne bo držalo. Predlagal je, da se te stvari delajo tako kot treba, da bi bilo to bolj dolgotrajno sanirano.

- Marija Popič je podala pobudo tako svetnica in svetnikom kot drugim občankam in občanom, da za praznik Dan državnosti 25. junija, izobesijo zastavo na svojih domovih.

- mag. Mojca Verhovnik je opozorila, da se gozd, ki meji na Strnadovo ulico, vidno redči in vprašala kaj se v bistvu dogaja, kakšen je razlog za to.

- Janez Potočnik je omenil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo priporočila občinam za pripravo odloka o urejanju naselij in krajine. Vsi vedo, da podobo mesta in krajev, pa tudi podeželja, po celotni občini vse bolj kazijo ruševine, podrtije, neskladne in iznakažene hiše, zapuščena zemljišča, odlagališča itd.. Nadalje tudi vsiljivi oglaševalski objekti, kričeče barve fasad, divja zaraščanja in slabo vzdrževanje zelenja. Občine imajo po zadnjem Zurepu možnost sprejeti takšen odlok, zanimivo pa je, da sta v Sloveniji menda samo dve občini pristopili k pripravi takšnega odloka. Pogosto se ukvarjamo s tovrstnimi problemi, vendar so pogosto nemočni. Ne morejo niti sredi mesta lastniku naložiti, da uredi fasado svoje hiše. Če bi pristopili k pripravi kvalitetnega odloka s tega področja, bi imeli tudi vzvode, da sankcionirajo, predpišejo in predlagamo izboljšave na tem področju. Seveda bi morali ob občinskih strokovnih službah k sodelovanju povabiti kakšnega zanesenjaka s tega področja. Predlagal je, da se začnejo o tem pogovarjati, pripravijo predlog odloka in ga v doglednem času tudi sprejmejo.

- Blaž Kamnik je najprej izrekel pohvalo, da so v Pamečah očistili ekološke otoke, na kar so opozorili na prejšnji seji mestnega sveta.  Hkrati je pozval vse uporabnike ekoloških otokov, da tja odlagajo kar je dovoljeno.

- Nadalje pa je dejal, da so se nanj obrnili lastniki na številkah Pameče 17 in 19, kjer so ob zadnjem nalivu posredovali gasilci zaradi zalivanja kletnih prostorov. Te zalije ob vsakem večjem nalivu, problem je pa v tem, da se dejansko ta cesta poseda. Pred časom so že imeli razgovore z mestno občino, da bi naj to cesto sanirali, ker res visi in povzroča težave z vodo ter uničuje lastnino. Vprašal je kako daleč je s to zadevo.

- Sonja Stradovnik je omenila, da v Cankarjevi ulici, kjer je ekološki otok, pobira smeti Kocerod. Rekli so, da imajo s strani mestne občine direktivo, da lahko pobirajo z manjšim vozilom zaradi na novo položenih betonskih plošč, ki zaradi prevelike obremenitve lahko spokajo. Vprašala je zakaj pa še zmeraj veliki težki tovornjaki dostavljajo robo v trgovine kot so NKD, La skarpa in Mladinska knjiga, saj imajo dostop z mestnega jedra. Smiselno bi bilo, da na Cankarjevi ulici postavijo prometni znak in trajno prepovejo vožnjo za večja tovorna vozila.

- Anton Garb je dejal, da občani sprašujejo kdaj se bodo začela graditi igral na Celjski cesti in kdaj se bo začela obnova železniškega mostu pri Sotočju.

- Gregor Raj je povedal, da je bila v Mestni četrti Štibuh izvedena obnova dela ulice ob Suhodolnici v dolžini 108 metrov. Dela so se začela lani avgusta in so bila končana po sedmih mesecih letos marca. Stanovalci so potrpežljivo sprejeli dejstvo, da se je investicija zavlekla, saj lani poleti in v jeseni pač ni bilo dovolj kapacitet, da bi se pravočasno izvedle vse odprte investicije. Tako so tudi z razumevanjem sprejeli premik končanja del od načrtovanega 15. novembra na 28. marec ko je bila ulica dokončno asfaltirana. Na žalost se zgodba z to obnovo ni končala, saj izvedba asfaltiranja milo rečeno ni ustrezna. Že na oko se vidi, prva deževja so pa to samo še potrdila, da odvajanje vode ni pravilno izvedeno in na tej novi cesti nastajajo ogromne luže. S strani predsednika MČ Štibuh je bilo večkrat zahtevano, da se ta problematika uredi, a še vedno ni urejena. Po mnogih ogledih in manjših poskusih sanacije se le prenaša odgovornost za slabo izvedbo med nadzorom, projektantom in izvajalcem. Stanovalci in tudi člani sveta MČ Štibuh so izredno razočarani na neodzivnost ustreznih služb. Menijo, da je potrebno investicijo izvesti tako, da bo odvodnjavanje ustrezno rešeno in da odgovornost za nastalo situacijo prevzame tisti, ki je za to slabo izvedbo odgovoren. V soboto so nameravali svečano odpreti to ulico in jo simbolično predati stanovalcem v uporabo, vendar tega seveda ne morejo storiti in bodo otvoritev morali izvesti,  ko bo zaključena tako, da bo stanovalcem in investitorju v ponos. Prosil je za pojasnilo kdaj in kako se bo občina lotila sanacije.

- Jerneja Bošnik se je oglasila kot članica Komisije za kulturo. Za njimi sta prva dva sestanka, na katerem so opravili pregled prijavljenih projektov in razdelitev finančnih sredstev. Ob tem je potekala tudi razprava in tako predlagajo Mestni občini Slovenj Gradec, da bi v prihodnjih letih razmislili o povečanju finančnih sredstev za ta razpis, z namenom pritegniti še več kulturnih projektov, ki bodo pritegnili širše množice obiskovalcev. Torej Komisija za kulturo predlaga povečanje finančnih sredstev v znesku 30. tisoč eur, kot je bilo za ta razpis že načrtovano v preteklem letu.

- Jerneja Bošnik je prikimala Gregorju Raju, ki je izpostavil problem pri rekonstrukciji ceste ob Suhodolnici in se z njegovim razmišljanjem strinja. Vsekakor je potrebno vse napake, ki so se naredile, odpraviti. Je pa ob tem še enkrat opozorila in vprašala kako je z cesto na Štibuhu, se bo upoštevala reklamacija na izvedbo asfaltiranja. Še vedno manjka nekaj prometnih znakov, v naselju pred toplarno je bila prej omejitev 30 km na uro, ta znak so odstranili, novi še žal ni postavljen, torej manjka vertikalna signalizacija. Po nekaj pozivih se je postavil vsaj znak stop pri toplarni. Prav tako je z lastnikom enega zemljišča dogovorjeno, da se mu naredi ograja, nanjo že nekaj časa opozarja, pa še vedno niso uredili, kabel za kabelsko je položen kar ob tleh ob cestišču, tukaj bi se morala narediti neka trajna rešitev, tako pač ne more biti. Prosila je pristojne službe, da pridejo na Štibuh in opravijo temeljit pregled tako zasaditve zelenice, signalizacije, jaškov, asfalta, skratka vsega kar bi moralo biti, pa ni.

- Boštjan Rigelnik je dejal, da ga zanima ali se je saga okoli izgradnje dela kolesarke med Strnadovo ulico in Gozdno potjo že končala, če se je, kakšen je epilog. Kolikor namreč ve, tudi kolesarke spadajo med investicije, ki morajo biti zaključene v naslednjih dveh, treh mesecih.

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili s pohodnimi ploščami po celotnem centru mesta, ob dežju večje število plošč plava dobesedno in če kdo stopi nanjo, brizgne umazana voda v okolici najmanj enega metra vse naokoli, ob suhem vremenu pa le-te migljajo sem ter tja in se lahko kdo poškoduje.

- Boštjan Rigelnik je omenil gradnje po mestni občini brez pridobljene ustrezne dokumentacije. Ve, da to početje posameznikov ni ravno v neposredni domeni mestne občine. Pa vendarle se mu zdi, da je reakcija mestne občine v tem primeru napram tisti v zvezi s sadro, izjemno mlahava. Do sedaj je namreč od strokovnih služb prejel odgovore, da trenutno ne vedo v kaki fazi je inšpekcijski nadzor, o tem se bodo pozanimali in da se bo lastnike pozvalo k obrazložitvi njihovega početja, ali pa da občina ni pristojna in nima vzvodov za ukrepanje. Pa vendarle bi lahko storili več od tega. Ne bi se ponovno oglašal, če ne bi v soboto, ko sem je peljal mimo Koceroda, videl večji tovornjak znanega lokalnega gradbinca, ki je pripeljal ali odložil nekakšen material na zemljino območja v lasti VOC-a, za katerega so nazadnje dejali, da bodo lastnika, torej podjetje VOC, opozorili naj preneha z navažanjem oziroma utrjevanjem že tako nezakonito urzupiranega območja, ki je po namenski rabi namenjen izključno turistični dejavnosti. Ko se je čez nekaj ur peljal nazaj po isti cesti, je ponovno srečal isti tovornjak. Ne ve ali je cel dan dovažal material. Podobno stanje se je dogodilo tudi v Starem trgu in domneva, da tudi z izdelavo tega podesta oziroma utrjenega napisa za namen skladiščena, lastnik nima pridobljenih ustreznih dovoljenj. Če jih ima, se opravičuje za omembo. Vprašal je na kakšen način bo ali pa lahko občina zaščiti svoj interes v takih primerih, ko si lastniki zemljišč sami jemljejo pravico v svoje roke, ali resnično nimajo vzvodov s katerimi bi bilo mogoče takšno samovoljo nemudoma zaustaviti vsaj do pridobitve ustreznih pravnomočno pridobljenih dovoljenj in soglasij, ki so pravzaprav osnova in pogoj za pričetek tovrstnih del. Ali lahko občina v bodoče sploh prepreči takšne urzupacije prostora.

- Simon Smolar je povedal, da je pred nekaj časa bila v VS Pameče Troblje organizirana čistilna akcija in, mora pohvaliti krajane, ker se jih je kar nekaj udeležilo in so skupaj pripomogli k čistejšemu okolju v njihovem kraju. Namen te akcije je pa tudi ozaveščanje mladih generacij za skrb k čistemu okolju. Vendar se je pred kratkim ponovno pojavila problematika ravno pri podružnični šoli v Pamečah na lokaciji ekološkega otoka, določenega za zbiranje odpadkov. V okolici tega otoka je bilo odloženih polno smeti in steklovine. Takšno okolje je v neposredni bližini podružnične šole za otroke nevarno, ob enem pa zelo slab vzgled za skrb za okolje. Krajane je po socialnem omrežju pozval, da če vidijo, da so kante polne ali pa da odpadki ne sodijo v kante za kar so tam, naj te odpadke odpeljejo na zbirni center na Komunali. Poklical je na Kocerod, bili so korektni in so v kratkem času te smeti odstranili. Vendar je po tleh kar veliko steklovine, zato daje pobudo, da se tudi ta odstrani, da ne bo prišlo do kakšnih ureznin. Daje pobudo, da se na tej lokaciji postavi opozorilna tabla o kazni za odlaganje izven kant oziroma ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov, po možnosti tudi kaznuje tiste, ki nepravilno odlagajo odpadke. Ta problematika se vleče že leta, zato predlaga, da to ni možno urediti, da se v skrajni sili ta ekološki otok odstrani in namesto njega postavi streha za otroke, ki čakajo na prevoz do druge OŠ Slovenj Gradec.

- Boris Raj je v imenu MČ Polje najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih dnevih kar vzorno počistila in uredila obvozne parkirne površine, posebej zelenice in tudi skrbi za opremljenost košev za odpadke.

- Nadalje je dobil vprašanje prebivalcev Gubčeve ulice ali smejo etažni lastiki na funkcionalnih zemljiščih, ki so urejena kot zelenice, pripeljati kamion peska in narediti parkirne prostore. Sicer jim je že odgovoril, da to ni dopustno, ampak bi želel, da pristojne službe gredo na te ulice in pogledajo kaj nekateri občani počnejo in kako razumejo demokracijo. Bel pesek posujejo po celi zelenici.

Ker nekatere zelene površine še niso ograjene, nekateri občani med vikendi parkirajo na teh lepo pokošenih zelenicah. Prepričan je, da je edina rešitev za to, da se v sobotah, nedeljah in ob praznikih aktivira redarska služba in se pripelje po Maistrovi ulici, pa tudi po Tomšičevi in napiše kazni vsem, ki parkirajo sredi urejene pokošene zelenice. 

- Boris Raj je dejal, da so ekološki otoki za odpadke v MČ Polje v katastrofalnem stanju. Ponovno  daje pobudo in da Kocerod to uredi. Če jih ni možno vzdrževati, potem je bolje, da jih ni več. Nekateri občani tudi odlagajo stvari, ki sploh ne sodijo tja. Če se s tega zornega kota ocenjuje, je nesmiselno, da je ekološki otok sploh tam.

- Janez Potočnik je naslovil apel na župana in na vse koroške župane. Spremljal je video zapis nedavnega posveta  o izgradnji tretje razvojne osi v Ljubljani in podpira tovrstne pritiske na politiko in na odločevalce, da se zadeve premaknejo. Torej, če so začeli graditi to cesto, naj jo čim prej dokončajo. Po optimističnih napovedih bo končana 2028, ampak do takrat in tudi kasneje se bodo še vedno vozili po obstoječih cestah. Pravzaprav beseda voziti sploh ni več primerna, od Črne do Arje vasi poskakujejo. Dejansko ob tem, da bodo stalno viseli za vratom politike glede izgradnje tretje razvojne osi, se morajo župani poenotiti in morajo biti glasni z zahtevo, naj preplastijo ceste, naredijo zavijalne pasove itd., se pravi zagotovijo varnost na teh cestah, po katerih se bodo vozili do izgradnje nove in še dolgo po tem. Sploh pa Črnjani oziroma Korošci se bodo do Slovenj Gradca vozili še zelo dolgo po teh cestah. Prosil je župana naj bo pobudnik in naj bodo močni, naj jim to država naredi. Sicer se ne strinjam z nekaterimi razpravljalci, da je izgradnja tretje razvojne osi rešitev za vse probleme. Vedo, da ni cesta največji vseh problemov. Torej pogoj za razvoj ni samo dobra cestna infrastruktura, delo se seli tja, kjer je poceni delovna sila. Je pa zelo pomembna dobra cestna infrastruktura. Tudi ne strinja se s tem, kakšen razvoj je dosegla Pomurska regija z hitro cesto. Če pogledajo statistične kazalce, je Koroška statistična regija daleč pred Pomursko, tudi Slovenj Gradec je po bivalnih pogojih daleč pred Mursko soboto. Torej ni avtocesta rešitev za vse, morajo biti sitni, morajo zahtevati spodobne ceste, pa katerih se vozijo in se bodo še dolgo vozili.

- mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

- mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

- mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se njena pobuda nanaša na zagotavljanje varnosti na kolesarskih poteh, ki mejijo na polja oziroma na kmetijske površine. Na Gozdni poti v Slovenj Gradcu je nova kolesarska steza, kjer pa so zelo pogosto kupi zemlje, ki se raznašajo po kolesarski stezi. Podoben problem je tudi na cestiščih, ki so ob poljih, kjer se pač zemlja iz koles traktorjev prenaša na cestišča in iz cestišč na dovoze, parkirišča itd.. Predlagala je, da se lastnike zemljišč oziroma obdelovalce zemlje spodbudi, da očistijo kolesarske steze, saj ta zemlja ogroža varnost za kolesarje, rolkarje in druge, ki uporabljajo mobilna sredstva.

- mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na pločnik ob cestah, ki vodijo na Podružnično OŠ Sele Vrhe. Pisno pobudo sta že posredovali Prva osnovna šola Slovenj Gradec in Vzgojno varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ima na omenjeni šoli urejen en oddelek vrtca. Pločnik se nahaja samo na omejenem pasu ob šoli. Predlagala je, da se ta pločnik razširi in podaljša proti naselju. Vedo, da se tam naselje širi, nastajajo novogradnje, pločnika pa ni in je nujen za zagotavljanje varnosti. Če govorijo o trajnostni mobilnosti in so naravnani k temu, da se hodi peš, naj se zagotovi tudi varnost.

- mag. Mojca Verhovnik je omenila javni razpis za izbor izvajalcev programov športa in opomnila, da so sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o postopku in merilih za sofinanciranju izvajalcev programov športa v Mestni občini Slovenj Gradec in  Letni program športa na 4. seji, 22. 2. 2023, nato je bil objavljen v uradnem listu. Zanima jo zakaj je bilo potrebno okoli tri tedne, da so objavili javni razpis za financiranje izvajalcev. 

- Zvonka Marhat je predlagala, da javno označijo parkirišče pri bivšem podjetju Adient in sicer tako, da namestijo smerokaze. Tako bodo lahko ljudje, ki prihajajo v Slovenj Gradec predvsem od drugod, vedeli kje lahko brezplačno parkirajo. 

- Denis Krajnc je omenil, da so pri obravnavi zaključnega računa videli, da je bila realizacija proračuna za leto 2022 cca 80 % in verjetno bodo imeli svetniki zelo hitro v obravnavi tudi prvi rebalans proračuna. Glede na to, da letos vaške skupnosti in mestne četrti nimajo na voljo investicijskih sredstev za svoje prioritetne projekte, pa si jih zelo želijo, svetnike sprašujejo ali bodo tovrstna sredstva do konca leta na razpolago. Želijo si, da po izvolitvi tudi kaj naredijo, zato jih zanima ali se bo morda v rebalansu zagotovila vsaj minimalna vsota investicijskih sredstev za vsako posamezno ožjo lokalno skupnost, kot je bila praksa do sedaj.

- Janez Potočnik je omenil, da je na javni obravnavi SD OPN3 iz javnosti prišlo vprašanje ali lahko kdo zagotovi, da na zemljiščih, ki bodo nadomeščala izgubljena zemljišča za bodočo cesto, ne bo hmelja. Takrat je občinska urbanistka izjavila, da občina nima teh pristojnosti in da nihče ne more zagotoviti, da tam morda ne bodo zrasla tudi hmeljišča. Ampak njegovo vprašanje je drugo. Namreč hmeljišča vedno znova nastajajo. Na zadnji seji Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom je občinska urbanistka izjavila, da so na mestni občini ponosni, ker je v kmetijski zakonodaji sprejeta določba, ki omejuje gradnje trajnih nasadov. Na njegovo vprašanje kateri člen o tem govori, ni dobil odgovora. Zato je pregledal celoten zakon, ki je bil pred letom dni noveliran in o tem ni bilo nobene besede. Namreč občinska urbanistka je pojasnila tako, da je zakonodajalec upošteval odlok Mestne občine Slovenj Gradec in tiste občine, ki imajo odlok v tem smislu varovanja oziroma odmika trajnih nasadov, tam bo to dovoljeno, v ostalih pač ne. Močno se je začudil in bi želel pojasnilo glede tega.

- Janez Potočnik je želel pojasnilo glede lokacije licitacije lesa. Sam ni seznanjen ali bo ta lokacija trajna ali začasna, namreč na tej lokaciji nastajajo določene težave. Prve so prometne, ker ob dovozu in ob odvozu nastajajo zastoji in onesnaženje cest. Drugo pa je uničevanje kmetijskega zemljišča, namreč ti težki tovornjaki zemljo tako zbijejo, da jo je težko spraviti v prvotno stanje. Če se bo to dogajalo naslednja leta, to ne bo dobro. 

- Simon Smolar je vprašal zakaj še v javnosti ni posnetka druge javne obravnave SD OPN 3, ki je potekala pred kratkim.

- Boštjan Rigelnik je dejal, da občane zanima kako kaže z izgradnjo mostu čez Homšnico v neposredni bližini nove srednje šole, kdaj lahko pričakujejo, da bo ta most podan v uporabo.

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali drži, da se je časovnica rekonstrukcije ceste in pločnika od odcepa Raduše do Podgorja zopet zamaknila. Če to drži je vprašal zakaj ter kdaj je sploh predviden rok za dokončanje del.

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja na deponiji v lasti podjetja VOC v Mislinjski Dobravi. Opazil je namreč, da se tam izvajajo neke aktivnosti.

- Zvonka Marhat je predlagala, da službe Komunale opravijo pregled stranskih cest in zakrpajo luknje. Zdaj je še suho in po deževju bo to veliko težje.

- Simon Smolar je dejal, da je župan na 17. seji VS Pameče leta 2021 izjavil, da se na desno stran v Pamečah ne bo gradila industrijska cona, dokler bo župan. To lahko potrdijo s pričami. Ker je v zapisniku napisano drugače, so ga krajani opozorili, da je to napako potrebno popraviti. Zato je v imenu prisotnih krajanov na tisti seji župana vprašal ali je njegovo stališče še vedno enako. Župan je na tem sestanku dejal tudi, da se iščejo druge rešitve, ki bodo sprejemljive tako za krajane Pameč in Trobelj kot tudi za Mestno občino Slovenj Gradec. Krajane zanima katere rešitve so našli.

- Boris Raj je dejal, da se v Slovenj Gradcu kot v mestu glasniku miru formira civilna pobuda za organizacijo celodnevne prireditve posvečene miru. Tej pobudi je tudi sam povabljen in se bo tudi udeležil. Gre za čisto izpolnjevanje poslanstva mesta Slovenj Gradec kot enega od mest glasnikov miru. Sam meni, da mesto s takim nazivom in poslanstvom mora sporočiti svetu ali pa širši okolici kaj si misli o miru v Evropi, nenazadnje v Ukrajini in kaj si misli o tem kakšna mora biti družba v prihodnje. Zato tudi daje pobudo mestni občini, da se tej organizaciji maksimalno pridruži in vključi vse tiste, ki lahko pri tem prispevajo po svoji profesionalni ali kakršnikoli drugi vlogi. Mestna občina mora sodelovati in podpirati, da se taka prireditev v Slovenj Gradcu organizira. To mora biti prijazna, kulturna, dobronamerna, mirovniška prireditev in vlogo mestne občine vidi kot soudeleženca in pokrovitelja te prireditve. Ta prireditev naj bila ob koncu meseca. Predlagal je, da se te prireditve udeležijo, mestna občina pa se po dolgih letih spet pojavi kot eno središče pobudnika mirovniške besede v širši okolici.

- Boris Raj se je zahvalil, ker je posebna komisija opravila ogled infrastrukture v MČ Polje. Menil je, da bodo morali v tem obdobju aktivnosti nadaljevati v smislu kvalitetnega označevanja talnih prometnih oznak in spremljati kaj se bo dogajalo z zelenimi zasaditvami. Eno so tista drevesa v katera imajo trenutno postavljena svetilna telesa, pa bo verjetno potrebno spomladi ta drevesa na Maistrovi ulici obrezati. Predlagal je tudi, da Komunala, ki je sicer dober gospodar zelenih površin v MČ Polje, čim prej onemogoči parkiranje tistim občanom, ki nimajo etike in kulture parkiranja in parkirajo po zelenih površinah, s tem, da namesti ustrezne ovire. Pričakuje, da bo Komunala postavila fizične ovire, zlasti na Maistrovi ulici, na dveh otočkih, eno pri vrtcu, eno pa na koncu Maistrove ulice.

- Jože Lenart je dejal, da mora kljub temu, da v civilni iniciativi Raduše vztrajajo na tem, da  mestna občina pristopi k celoviti rekonstrukciji ceste v Raduše, ki že močno razpada, izreči pohvalo, da so v tem tednu pričeli z vzdrževalnimi deli na tej cesti.

- Marija Popič je dejala, da naj bi se konec julija zaključil projekt trajnostne mobilnosti, vključno z mostom pri Šparu, pri Mercatorju in čez Homšnico. Občani pa sprašujejo kdaj bo zgrajena brv čez reko Mislinjo v Pamečah. Bilo je rečeno, da se bo brv zgradila po regulaciji reke Mislinje, zato jo zanima kdaj bo ta projekt uresničen.

- Gregor Raj je na prejšnji seji izpostavil nekaj problemov, ki so se pojavili na bazenu in čudne komentarje, ki so se pojavili v javnosti. Zahvalil se je za pisni odgovor, v katerem je specificirano vse, kar se je v tem času problematičnega na bazenu zgodilo, na kak način se rešuje in da stvari ne stojijo tako kot je bilo v javnosti mogoče zaznati, da se stvari dejansko rešujejo. V tem času so se stvari očitno na bazenu tudi uredile, negativni komentarji so potihnili in tudi zaposleni tam pravijo, da je situacija veliko bolj pozitivna in gredo stvari v pravo smer. Mogoče je tudi to pokazatelj, da je treba včasih z občani, ki pride do kakih konfliktov, komunicirati na bolj odprt način in stvari tudi na ustrezen način predstaviti. 

- Gregor Raj je omenil bazenski kompleks Aqualatio Slovenj Gradec in dejal, da je prepričan, da je ta objekt prvovrstna pridobitev za občane mestne občine in tudi širšo okolico. V preteklih mesecih so se v javnosti, predvsem pa na družbenih omrežjih, pogosto pojavljali po njegovem mnenju povsem neutemeljeni očitki glede temperature plavalnega bazena. Pa so kaj hitro tudi mnogi dvomljivci ugotovili, da imajo plavalni bazen in ne terme in je za rekreativno plavanje temperatura okoli 28 stopinj Celzija pač idealna. V zadnjem času se pa vse bolj pogosto pojavljajo tudi vedno bolj glasne kritike glede kvalitete izvedbe in odpravljanja nekaterih napak. Objekt je popolnoma nov, uporabniki pa iz dneva v dan govorijo o okvarah ogrevanja, hladnem jacuzziju, odstopu ometa, zamakanja itd.. Trenutno je bazen zaradi okvare res hladen in skoraj neuporaben. Zaveda se, da odprtje takega zahtevnega objekta zahteva določen čas, da prične nemoteno delovati, vendar meni, da je napak in pomanjkljivosti pri izvedbi preveč. Ali pa imajo vsaj uporabniki tak vtis, ker se ne odpravljajo ažurno oziroma dovolj hitro. Ta investicija je bila predraga, da bi na njej ostal kakršenkoli madež. Predlagal je, da pristojne službe odgovorijo katere nepravilnosti oziroma napake pri izvedbi so se odkrile po otvoritvi bazenskega kompleksa, nadalje katere od teh nepravilnosti oziroma napak so že bile odpravljene in ali so bile odpravljene v garancijskem roku. Nadalje tudi to, katere od teh nepravilnosti še niso bile odpravljene in zakaj ter seveda kdaj jih nameravajo odpraviti. Prepričan je, da so občani ponosni na ta objekt in da se v javnosti ne širijo razne govorice, nepreverjene informacije ali celo dezinformacije o kvaliteti projektiranja in izvedbi tega objekta, pričakuje, da bodo dobili konkreten pisni odgovor na ta vprašanja in morda tudi na tak način umirili upravičeno ali pa neupravičeno vznemirjanje uporabnikov bazena.

- Jože Lenart je omenil gradnjo ceste in pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja, kar je seveda čudovita pridobitev. Problem pa je v tem, da je prišlo do velike spremembe vstopa Radušanov na to cesto. Tam so namreč postavili zid in se je vidljivost bistveno zmanjšala. Sam je danes z avtomobilom to preveril in ugotovil, da drži. Občinske inšpekcijske službe so menda o tem že obveščene in bodo opravile ogled. Krajani Raduš se zavedajo, da ne moremo zahtevati krožišča, ali kakšne druge ovire na cesti, kot so na primer otoki, želijo pa si, da se tam postavi digitalni merilnih hitrosti, ki ga poznajo tudi v Starem trgu in v Šmartnem. Strokovne službe mestne občine naj to predlagajo projektantu, da se bo to tudi izvedlo.

- Jože Lenart je omenil, da so zelo zanemarjena stopnišča pri objektu Nama Nova. Predlagal je, da strokovne službe lastnika opozorijo, naj jih čim prej sanira. Stopnišča so nevarna za ljudi in tudi v nekem  smislu sramota za Slovenj Gradec, ki se drugače lepo razvija.

- Anton Garb je dejal, da krajane Starega trga zanima ali je rekonstrukcija ceste na odseku Krebs-Meh dokončana.

- Janez Potočnik je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom na vprašanje, ki ga je postavil na prejšnji seji, če mestna občina kakorkoli sodeluje pri optimizacije hitre ceste, ki bo potekala naprej od Slovenj Gradca. Prejel je odgovor, da bo sodelovala šele takrat, ko bodo projekti uradno predstavljeni in bodo sprejeta stališča. Menil je, da to ni dobro in bi se morala mestna občina aktivno vključena že zdaj, da se bo pripravila najboljša možna varianta.

- Janez Potočnik je omenil, da imajo krajani, ki živijo ob gradbišču tretje razvojne osi proti Šmiklavžu velike težave z lokalno cesto, ker je le-ta pravzaprav gradbišče. Cesta poteka dobesedno po gradbišču. Mnenja so, da se ne upošteva uredba, ki govori o državnem prostorskem načrtu za državno cesto vključno s to cesto in določa, da je v času gradnje traso potrebno narediti tako, da se v čim manjši meri prizadene okolje in ljudi, ki tam živijo. Torej ti kmetje se dnevno srečujejo z katastrofalnimi  pogoji. Seznanjen je, da je mestna občina že pristopila  k reševanju teh problemov, podžupan je bil na sestanku s temi občani na tej lokaciji, ampak ta sestanek in bil produktiven. Predlagal je, da strokovne službe še enkrat aktivno pristopijo v pomoč tem krajanom in skupaj z izvajalcem najdejo ustrezno rešitev.

- Simon Smolar je dejal, da so ga kontaktirali iz Druge osnovne šole Slovenj Gradec in izpostavili, da jim je bilo obljubljeno, da se bo pri POŠ Pameče zgradil nadstrešek in avtobusna postaja za otroke. Tega do zdaj še ni in otroci na prevoz čakajo v slabih vremenskih pogojih. Predlagal je, da se le-to čim prej uredi.

- Simon Smolar je povedal, da je bila dana tudi pobuda, da bi se pri bivši diskoteki Brooklyn v Pamečah uredi še ena avtobusna postaja, ker otroci zdaj hodijo peš do osnovne šole, pa potem naprej do Slovenj Gradca.

- Simon Smolar je omenil križišče pri Surovini in 26. januarja 2023 je bila tam spet huda prometna nesreča. Že leta opozarjajo, da je tisti odsek ceste nevaren. Vprašal je kdaj bodo to križišče ustrezno uredili.

- Simona Smolarja je zanimalo kakšna dela izvajajo v IC Pameče.

- Simon Smolar je dejal, da je prejel odgovor na podan predlog na prejšnji seji, da bi se snemali odbori. Prejeli so odgovor, da bi to bil prevelik finančni strošek. Vprašal je o kakšnem finančnem strošku govorijo. V sejni sobi je kamera, ki se lahko vklopi in snema sestanek odbora.

- Boris Raj je dejal, da je v prejšnjem mandatu komisija za pripravo odlokov sodelovala pri pripravi osnutka Odloka o javnem redu mestne občine in so ga pripravili tako daleč da bi lahko zagledal luč sveta pred mestnim svetom. Vprašal je kdaj bo ta odlok uvrščen na dnevni red seje mestnega sveta.  

- Boris Raj je omenil, da pogosto opozarjajo na napake izvajalcev del pri različnih rekonstrukcijah. Svetnik Janez Potočnik je podal na prejšnji seji zanimiv predlog glede imenovanja super nadzornika. Na Celjski cesti, pred staro zgradbo MKC, so pričeli z deli za podaljšanje kolesarske poti. Brez vednosti MČ Polje so posekali drevesa in odstranili uporabne prometne znake ter jih odvrgli na gradbišču. V zvezi s tem je izrekel veliko kritiko in predlagal, da gradbince opozorijo, naj ne uničujejo prometne signalizacije oziroma naj poravnajo nastalo škodo.

- Boris Raj je že v prejšnjem mandatu nekajkrat opozarjal in pozival mestno občino, da pozove upravo Pošte Slovenije naj uredijo fasado na svojem objektu v Slovenj Gradcu. To pobudo je podal ponovno.

- Jerneja Bošnik je postavila vprašanja glede urejenosti žive meje na pokopališču v Starem trgu. Pred 1. novembrom, Dnevom spomina na mrtve so upravljalci sicer to živo mejo porezali, ampak ker je že toliko razraščena, so nekateri nagrobniki še kljub temu obdani z njo in zakriti. To predstavlja težavo oskrbovalcem grobov, pa tudi odpadanje te žive meje na grobove povzroča, da jih je treba pogosto očistiti. Morda bi veljajo razmisliti, da se živa meja nadomesti s kakšno trajnejšo rešitvijo, morda ograjo ali pa se poreže bolj konkretno.

- Jerneja Bošnik je izpostavila vprašanje občank, ki jih zanima ali bodo pri parku pri Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec ponovno zasadili živo mejo, ki so jo ob izgradnji ceste na Štibuh odstranili.

- Jernejo Bošnik je zanimalo tudi kaj so dorekli glede izvedbe ceste na Štibuhu. Stanovalci Štibuha se zaradi slabe izvedbe ceste večkrat obračajo nanjo, zato prosi za odgovor.

- Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na seji MČ Štibuh ponovno izpostavljena problematika križišča pri Zadrugi v Starem trgu. Mestna občina Slovenj Gradec je že naročila prometno študijo in projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je potrebna celovita rekonstrukcija križišča in ni možno izvesti samo dopolnitve semaforizacije na stranskih smereh. MČ Štibuh apelira pristojne službe občine, da ponovno pristopijo k izvedbi rekonstrukcije tega nevarnega križišča.

- Zvonka Marhat je opozorila, da je na stranskih cestah, ki niso asfaltirane, polno ledu in te ceste niso posipane. Zato ljudje puščajo avtomobile v dolini in odhajajo peš domov. Izpostavila je cesto Vinarnik – Donik in cesto Ribič – Dolže. Predlagala je, da pristojne službe uredijo tudi te ceste.

- mag. Mojca Verhovnik je omenila, da je  Rokometni klub Slovenj Gradec 2011 na Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec v prejšnji sestavi, naslovil prošnjo za pomoč pri financiranju programa rokometa za deklice. Oni so namreč prevzeli skupino od Društva, ki je sredi leta prenehalo z delovanjem. Vprašala je ali je bil kakšen odgovor že oblikovan oziroma je bila ta vloga obravnavana.

- Simon Smolar je dejal, da je bila s strani občanov podana pobuda, da bi snemali tudi sestanke  odborov in komisij mestnega sveta in posnetke objavljali na spletni strani mestne občine. Želijo si namreč spremljati tudi delo odborov in komisij.

- Simon Smolar je dejal, da so krajani na naslovu Pameče 102 a izpostavili, da je mimo njihove hiše bila pred leti omejitev hitrosti 40km/h. Ta znak je izginil in zdaj nekateri vozijo zelo hitro po tisti cesti. Ker se tam sprehajajo otroci, bi bilo mogoče smiselno, da se v tej smeri razmisli. Krajani na isti hišni številki so ga tudi opozorili, da je ob njihovem parkirišču jašek za odvodnjavanje ceste. Pokrit je z lesenimi deskami, ki so uničene in zasut z zemljo, ki se vsiplje v jašek za odvodnjavanje. Pojavlja se skrb, da se zasulo in bo v zimskem času prišlo do poledice na cestišču. Predlagal je, da se omenjeni jašek sanira.

- Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi sta prvi in tretji postopek sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Ali so pridobljena vsa druga mnenja, če ne, katera mnenja so negativna? Znano je, da je dopolnjeno prvo mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na spremembe in dopolnitve OPN 3 glede dopustnosti posegov v kmetijska zemljišča in načrtovane obvoznice pogojno pozitivno in sicer je poseg dopusten ob pogoju, da mestna občina zagotovi po kakovosti in zaokroženosti enakovredna zemljišča tistim, ki bi jih uničila načrtovana trasa. Nesporno je, da tega pogoja ni mogoče izpolniti in glede na to in glede na nujnost prostorskih umestitev ostalih vsebin, ki zajema SD OPN 3 sprašuje kakšne rešitve predvideva predlagatelj odloka.

- Janez Potočnik je nadalje vprašal ali so vodstvo in strokovne službe mestne občine seznanjeni z idejno rešitvijo trase in postopkom državnega prostorskega načrta za državno cesto Slovenj Gradec jug – Otiški vrh. Ali so v osnutku upoštevane optimizacije trase o poteku na vzhodnem in severnem delu Slovenj Gradca oziroma ali je MOSG le te predlagala?

- Boris Raj je postavil vprašanje glede urejenosti cestne infrastrukture v MČ Polje. Pri tem je omenil talno signalizacijo, vzdrževanje asfalta in tudi vertikalno prometno signalizacijo. K temu bi zdaj dodal tudi neosvetljenost pešpoti po naseljih. Pred nekaj časa so bile organizirano uvedene restrikcije, torej zmanjševanje osvetlitve. Ampak že tedaj so bili nekateri deli teh pešpoti slabo osvetljeni, zdaj so še pa slabše. Nekatere pa sploh niso. Predlagal je, da se ponovno sestanejo s strokovnimi službami in si na terenu ogledajo to problematiko.

- Boris Raj je nadalje omenil, da so v prejšnjem mandatu z velikim navdušenjem podpirali projekt ureditve starega mestnega jedra in stranskih ulic. Tudi občani so imeli velika pričakovanja, ko se je govorilo kako pozorno so pripravili projekte. Sedaj pa imajo jaške ali otočne kanale pokrite z nekakšnimi deskami in ne z betonskimi ploščami, kot je bil projekt. Kjer pa so uspeli urediti z betonskimi elementi, so pa že na nekaterih mestih polomljeni. Betonske plošče pa so zelo spolzke in zaradi tega nevarne.  Predlagal je, da se imenuje strokovna komisija, si ogleda to situacijo in pozove izvajalce, da zadevo uredijo tako kot je treba.

- Franjo Murko je omenil, da je  vstop v Meškovo ulico iz Pohorske ceste katastrofalen in bi cesto bilo potrebno nujno urediti. Po Meškovi ulici se vsak dan pelje veliko število avtomobilov.

- Franjo Murko je predlagal, da v Mestni občini Slovenj Gradec sprejmejo dvoletni proračun. Menil je, da je v tem veliko prednosti.

- Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

- Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

Na 2. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Na 1. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Niko R. Kolar je kot član sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec omenil,  da je Vlada RS v novem mandatu v mesecu juliju sprejela interventni zakon o zdravstvu. Ta zakon je stopil v veljavo 1. septembra 2022 in ena izmed novosti je, da v svetu zavoda ukinja predstavnika lokalne skupnosti in ob enem zmanjšuje število članov sveta zavoda. Nadalje je omenil polletno poslovanje Splošne bolnišnice. Zaradi negativnega poslovanja so morali pripraviti sanacijski načrt, ki ga je svet zavoda zavrnil in ga morajo dopolniti. Na svetu zavoda so obravnavali tudi dve investiciji in stališče članov sveta zavoda je bilo, da je potrebno narediti revizijo investicije v gama kamero. Ker investicija še finančno ni čisto zaprta, so predlagali, da finančna sredstva k temu nameni tudi lokalna skupnost.

Boštjan Rigelnik je dejal, da ga je investitorka sanacije in obnove parkirišča ter ograje na križišču pri Pošti nasproti Gandijevega parka obvestila, da je od mestne občine prejela obvestilo o tem, da je  novo ograjo namestila brez soglasja mestne občine. Zoper njo je menda bil uveden celo inšpekcijski postopek.  Glede na to, da je ta ograja zelo lepa in všečna, nameščena natančno na isto mesto kot prejšnja in je celo nižja kot prejšnja razbohotena živa meja, investitorko zanima kaj je potemtakem sploh smisel oziroma namen s strani mestne občine podane prijave. Omenja se celo presoja vpliva nove ograje na preglednost prometa, strošek katere bo morala očitno nositi spet sama. Zakaj občina ni na takšen način ukrepala že zoper prejšnjega lastnika, kateremu stare ograje in žive meje ni bilo potrebno odstranjevati, čeprav se je na sejah mestne občine vsa leta večkrat zahtevalo. Sam se sprašuje ali je mogoče cilj inšpekcijskega postopka v končni fazi tudi odstranitev nove ograje, kajti v tem primeru je investitorka zagotovila, da druge ne bo urejala. Izvedla bo samo vrnitev v prejšnje stanje, česar si verjetno ne želijo.

Boštjana Rigelnika je zanimalo ali je rekonstrukcija ceste na Gozdni poti od Prve osnovne šole do Toplarne že zaključena, vsaj tako zgleda. Po svoji laični, sicer nestrokovni oceni namreč meni, da je vozišče dokaj grbinasto in ne ravno, je pa na novo izdelano in asfaltirano. Vprašal je, če je slučajno predvidena še kakšna dodatna preplastitev oziroma ali je sama izvedba ceste znotraj vseh zahtevanih standardov.

Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so občani podali veliko število novih vlog za obravnavo k novemu prostorskemu načrtu in jih zanima kdaj naj bi bile zaključene obravnave  teh vlog.

Nadalje je Urška Štumpfl Prevorčič na vaseh vaščani ugotavljajo, da je zelo slaba avtobusna povezava do Slovenj Gradca in prosijo, če lahko mestna občina tem prevoznikom poda pobudo, da bi teh povezav bilo več. Zaradi tega, ker dijaki imajo kupljene letne vozovnice, ta prevoz pa je bolj namenjen za ljudi, ki gredo zjutraj zgodaj v službo, srednje šole pa začnejo s poukom šele okrog osme, devete ure.

Simon Smolak je dejal, da ga je občanka opozorila na organizacijo kontrole v bazenu. Tam je sedaj recepcija v prvem nadstropju in vsi morajo v garderobe v klet, nato pa nazaj do bazena bosi.  Druga stvar pa je fizioterapija, ki je prav tako v spodnji etaži in tisti, ki hodijo na fizioterapije morajo spet zgoraj čez hoditi. A ne bi bilo možno odpreti spodaj enega vhoda vsaj do fizioterapije.

Simon Smolak je povedal, da so stanovalci Strnadove ulice napisali devet pripomb na SDOPN3 in vse so bile zavrnjene kot nepotrebne. Večina se jih je nanašala na monitoring oziroma na protihrupne ukrepe. Predlagal je, da še enkrat preverijo ali se res na tem območju ne da narediti kaj boljše.

Janez Potočnik je omenil rekonstrukcijo Iršičeve ulice, kjer so vzeli nekaj zelenih površin drevoredu, vendar ni šlo drugače. Predlagal je, če je še možno, da se v tem delu nadomesti klasični asfalt oziroma beton s poroznim asfaltom in poroznimi betoni. Tako bi ta drevesa še vedno dobivala dovolj vlage, da bi lahko rastla. Če ne, ga je močno strah, da bo ta drevored propadel.

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Boris Raj je pohvalil vodstvo mestne občine, direktorico in strokovne službe, da se v Mestni četrti Polje rešujejo različni problemi. Pri tem je posebej izpostavil parkirne prostore.

Boris Raj je pohvalil strokovne službe, da so pozvale lastnike škarpe pri križišču pri mestnem parku nasproti Pošte v Slovenj Gradcu in le-ti sedaj urejajo lepo škarpo, da bo to ponos mestu. Ob tem pa bi bilo prav, da pozovejo še njihove sosede, da uredijo svoj del.

Boris Raj je predlagal, da pristojne službe v naseljih opravijo ogled vertikalne prometne signalizacije, še zlasti tisto, ki stoji v bližini ali pa pod drevesi. Posebej je izpostavil naselje S8 in dejal, da imajo kar nekaj primerov, ko lahko prometni znak opazijo samo po njenem nosilcu, po njegovi vsebini pa ne, ker je med vejami. 

Peter Cesar je pripomnil, da v MOSG poteka intenzivna gradnja in dejal, da se bo osredotočil na kolesarske poti. Najprej je predlagal, da v okviru ureditve novih kolesarskih poti obnovi tudi leseni del železniškega mosta na severnem delu mesta Slovenj Gradec. Leseni del je že dotrajan in je nevaren ali nepredvidljiv za uporabnike.

Peter Cesar je dejal, da kar nekaj občanov sprašuje in opozarja na nadaljevanje kolesarske poti po Iršičevi ulici. Zanima jih ali bodo podrli drevesa po drevoredu oziroma kam se bo ta kolesarka usmerila oziroma izognila drevesom.

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri stanovalci Ronkove ulice, to je iz tiste šestice, kjer je pravkar končana investicija ureditve dvorišča. Tam so neke lastniško nedorečene zadeve in občani sprašujejo kako je z rešitvijo te problematike oziroma lastniških razmer, glede na to, da je investicija končana.

Peter Cesar je vprašal zakaj na pokopališču v Starem trgu več ne uporabljajo ozvočenja in opozoril, da na pogrebih slabo slišijo govornike.

Peter Cesar je opozoril, da je na pločniku na Celjski cesti naproti bloka na Celjski št. 38, velika udarna jama. Le-ta je nevarna, neprimerna in bi jo bilo treba sanirati.

Silvo Gros je povedal, da se je nanj obrnila občanka v zvezi z ultrafiltracijo oziroma izgradnjo vodovodnega omrežja Suhi dol – Mislinjska Dobrava. Navaja, da je bila pogodba podpisana za 518 priključkov, sama je sicer dobila soglasje od Komunale in ga je posredovala strokovnim službam in zdaj so pač stvari v mirovanju. Bega jo pa predvsem to, ker so ji na Komunali dejali, da najbrž projekt ne bo v celoti izveden, ker menda zmanjkuje denarja za celotno investicijo. V zvezi s tem je želel pojasnilo. Vprašanje je podal tudi v pisni obliki.

Peter Cesar je opozoril tudi na objekt na Šercerjevi ulici 1, kjer se rastlinje pravzaprav že zarašča na pločnik in pa na parcelo na Ozarah nasproti objekta Hermine Wech, kjer že najbrž dve leti ni bilo pokošeno in je prav neugledno. To je tudi v neposredni bližini novih blokov na Ozarah.

- Silvo Gros je omenil ultrafiltracijo oziroma izgradnjo omrežja na Legenski planoti. Nanj sta se obrnila občana in povedala, da imajo že več kot šest mesecev skopano mimo hiše in se nič ne dogaja. Zdaj imata tudi dejavnost in nekaj kombiniranih vozil in so imeli problem s parkiranjem. Želijo, da se zemlja zagrne in se uredi okolica. To je v okolici gostilne Plesnik.

Nadalje je Silvo Gros vprašal ali je možno na objekte v mestnem jedru namestiti elektro panele oziroma to onemogočajo občinski odloki ali Zavod za spomeniško varstvo. Dejal je, da bi v zvezi s tem želel podrobnejšo obrazložitev. Občan iz Meškove ulice namreč ni dobil dovoljenja. 

Zvonka Marhat je ponovno podala pobudo, da se postavi ogledalo na vzporedni lokalni cesti Gaberšek Dolže – Mislinja. Občani ne vidijo avtomobilov, ki pripeljejo iz Dolž proti Turiški vasi. 

Boris Raj je mestni upravi izrekel pohvalo glede izgradnje novega bazena. Na otvoritvi so bili vsi nad kvaliteto in nad lepoto tega objekta in te pridobitve. Tu so res naredili nekaj, kar bo šlo v zgodovino.

Boris Raj je izrazil nezadovoljstvo in tudi vprašanje do odnosa nekaterih gradbincev, ki rekonstruirajo občinske ceste. Že 2. junija 2022 se je sestal s predstavniki mestne občine in izvajalcem na na Ronkovi ulici št. 15, kjer so zagotovili, da bodo dela začeli izvajati najkasneje čez 14 dni. Do danes še ni bilo nobenega. Menil je, da je to skrajno nedopustno in to ni edini primer.  Prej ali slej bodo morali pogledati kdo in kje je dobil dela, pod kakšnimi pogoji in z kakšnimi zavezami oziroma roki izvedbe. Povedati bo tudi treba kakšne penale so komu zaračunali. Omenil je še, da prav tako počasi poteka izgradnja kolesarske steze na Štibuhu.

Samo Januška je omenil, da so pred kratkim otvorili nov Šolski center in blok varovanih stanovanj. Tam zraven je pa ena mala brv, ki je že zelo stara. Malo je nevarna, predvsem zaradi dotrajanih desk, prav tako pa bi bilo potrebno pobarvati ograjo.   

Samo Januška je omenil, da je v zelo slabem stanju japonski paviljon pri Šolskem centru in predlagal, da se obnovi.

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč so s postopki, ki so potrebni v zvezi z izgradnjo četrtega kraka krožišča v Šmartnem.

Niko R. Kolar je izrekel kritiko, da je v zelo slabem stanju Park miru na Štibuhu. Osem skulptur priznanih umetnikov iz različnih držav so zelo zanemarjene. Vprašal je kdo je zadolžen oziroma upravljalec te površine, da ureja zelenice, drevesa, skulpture, označbe, poti, skratka celotnega kompleksa, ki jim dela veliko sramoto. Kot kulturnemu delavcu z dolgoletnim stažem v tej občini mu ni vseeno, ker so predhodniki v prejšnjih obdobij veliko truda vložili in s tem oplemeniti Slovenj Gradec. Zdaj je tam situacija, s katero ne more nihče biti zadovoljen. Nadalje je omenil, da čez nekaj dni na tej lokaciji odpirajo gradbišče. Pričeli bodo z izgradnjo prizidka Tretje osnovne šole in vsa prometna infrastruktura, ki bo vezana na to izgradnjo, bo potekala po tej lokaciji. Predlagal je, da se v najkrajšem možnem času aktivirajo strokovne službe in ta park primerno zaščitijo.

Nadalje je izrekel pohvalo, da so pri Kulturnem domu Slovenj Gradec zasadili tri japonske češnje, ki bodo nekoč zacvetele v humanitarnem in prijateljskem medobčinskem sodelovanju med Mestno občino slovenj Gradec in občino Mioko na Japonskem. Tudi prireditev je bila na nivoju. Vendar pa je tam skulptura od znamenitega avstrijskega slikarja iz Dunaja Valente, ki je potrebna rekonstrukcije in označbe. To je potrebno čim prej urediti.

Boris Raj se je v imenu stanovalk in stanovalcev Tomšičeve ulice zahvalil za odzivnost vodstva Mestne občine Slovenj Gradec za reševanje problemov stranskih ulic, o katerih govorijo že kar nekaj časa, ne samo v tem mandatu, pač pa že kar nekaj mandatov v preteklosti. Sedaj se te ulice rešujejo. Končno se je izvedel postopek označbe parkirišč in varnih dostopov do osebne stanovanjske hiše, za kar se občanke in občani tudi zahvaljujejo.

Boris Ra je predlagal, da se talne označbe obnovijo tudi na velikem parkirišču na Tomšičevi ulici. Ponekod so te označbe popolnoma izbrisane in ob nekorektnem parkiranju posameznik zavzame po nepotrebnem dve parkirišči.

Boris Raj je dejal, da bi bilo prav, da strokovne službe še enkrat gredo do križišča pri Pošti in še enkrat opozorijo lastnika škarpe iz starih betonskih zidakov. To bi bilo treba nujno urediti, saj je Slovenj Gradec vendar kulturno mesto in izgled centra takega mesta uničuje  omenjena škarpa.

Boris Raj je dejal, da je bil v kontaktu z vodstvom vrtca Slovenj Gradec, s katerimi pravzaprav Mestna četrt Polje dobro sodeluje. V vrtcu prosijo, da bi na Maistrovi ulici nasproti izvoza iz njihovega dvorišča, iz varnostnih razlogov postavili ogledalo. Pri pločniku je zelo nevarno, ker se vozijo otroci z različnimi pripomočki, po drugi strani pa je tam tudi motorni promet.

- Povedal je še, da je MČ Polje v zadnjem obdobju zelo lepo urejena, Komunala dobro ureja zelenice. Omenil je tudi električni stebri in povabil svetnike, ki dvomijo ali je potrebna javna razstavljava, da pridejo zvečer v omenjeno mestno četrt in bodo ugotovili, da so minimalno osvetljeni.

Silvo Gros se je pridružil svetniku Borisu Raju, da je potrebno urediti škarpo nasproti Pošte.  

Silvo Gros je dejal, da se vsak dan vozi iz Pohorske ceste na Meškovo ulico in cesta, takoj ko zavijejo na Meškovo v širini prehoda, je v katastrofalnem stanju. Predlagal je sanacijo le-te.

Janez Potočnik je iznesel pobudo krajanov Šmiklavža, da bi se volišče vrnilo v Osnovno šolo Šmiklavž, kjer je prostor primernejši. Je pa ena težava ob tem, da prostor ni dostopen gibalno oviranim osebam. Predlagal je, da uredijo primeren dostop. 

Boštjan Riglenik je predlagal, da se opravi ogled priključne ceste na Podgorsko cesto, od hiše št. 124 - 128, ki je bila renovirana in asfaltirana pred nekaj leti. Na tej cesti so se pojavile velike razpoke.

Martina Šisernik je omenila, da je na Trgu svobode že dalj časa ograjeno gradbišče, ker poteka obnova stavbe. Ker je to moteče, je vprašala kako dolgo bo še tam ograja.

Peter Cesar je omenil, da je v lanskem letu Komunala gradila novo kotlovnico na biomaso in v pripravah za to gradnjo je bila formirana posebna komisija, ki je usklajevala prevoze preko Štibuha oziroma preko naselja S8. V letošnjem letu gradijo cesto od Tretje osnovne šole proti Toplarni in zaradi tega po Ronkovi ulici vozijo težki kamioni. Občani se pritožujejo oziroma sprašujejo kako je možno, da gre ves težek promet po tej ulici. Na asfaltu se že poznajo poškodbe asfalta in pogrezajo se jaški. Občinske službe je pozval, da si cesto ogledajo zdaj in seveda po zaključeni gradnji ceste na Štibuh. Občani tudi pričakujejo, da bodo poškodbe sanirali. Najbolj pa jih moti promet in v določenih trenutkih je skoraj nevzdržno.

Peter Cesar pa je omenil delovanje Centra ponovne uporabe v stari Komunali. Že kar nekaj časa je tam na vratih videti napis Center ponovno uporabe, ljudje se oglašajo, malo kritizirajo, nergajo, ker menda ni delovnega časa oziroma ni prostora, kjer bi kakršnekoli stvari, ki jih želijo, oddali.  Zanima ga kako je z delovanjem omenjenega centra.

Silvo Gros je predlagal, da prepleskajo stebre za transparente na Celjski cesti v Slovenj Gradcu. Prav tako bi bila potrebna obnove stebrov tudi na obvoznici pri Šparu, ki sta sicer v boljšem stanju.    

Boris Raj je vprašal kakšno je stanje z vrtički, glede na to, da je mestna občina določila novo lokacijo ob naselju ob Tomšičevi ulici. Seznanjen je, da so se na vrtičkih že začela začetna dela in so že začeli iskati dovozno pot na te vrtičke. V tej zvezi ga dnevno kličejo občanke in občani ter protestirajo. Pri tem MČ Polje ni sodelovala do zdaj, sodelovali so le pri izražanju njihovih želja za ureditev teh mrtvih žepov enosmernih ulic, ki se imenujejo obračališča ali dvorišča pred posameznimi stanovanjskimi hišami in z ene od teh je bil v preteklosti možen dostop na zeleno površino, ni pa nadaljevanja poti. Zaradi tega bo nastal velik problem, prvič so ljudje nezadovoljni, da se bodo tam ponovno pojavile razne oblike rastlinjakov, kar bo kvarilo zunanji pogled na sedaj urejeno naselje. Hkrati tudi ne rešuje problema vrtičkarjev v zadostni meri, ker jih bo ostalo kar nekaj, ki ne bodo dobili svojih parcel. V zvezi s tem je predlagal, da se sestane posebna komisija,  torej predstavniki mestne četrti, strokovna služba in direktorica občinske uprave ter gredo na ogled in pristopijo k reševanju tega problema.

Boris Raj je že nekajkrat izpostavil potrebo po označbah na dvoriščih ali stranskih ulicah v naselju S8, kjer parkirajo posamezniki, ki imajo najete vrtičke na privatnih zemljiščih in zapirajo dohode do stanovanjskih hiš. Predlagal je, da bi v tem kontekstu predstavnik pristojne službe prišel tja, opravil ogled in odredil postavitev označb. Tako, da bodo vedeli tisti, ki pripeljejo in tisti, ki bi radi prišli z avtom na svoje dvorišče. To so male stvari, ki se jih da rešiti, povzročajo pa iz dneva v dan vedno večje težave in nezadovoljstvo.

Boris Raj v preteklosti je že nekajkrat omenjal potrebo po ureditvi ali obnovi označb prehodov za pešce v naselju S8, o parkirnih prostorih in ponovno predlaga, da tudi to vprašanje vzamejo v ta kontekst in gredo po tej soseski ter uredijo kar je potrebno.

Boris Raj je dejal, da so tudi v Mestni četrti Polje obravnavali temo glede prevoza težkih kamionov po Ronkovi ulici in sam upa, da bo prišlo kar se da hitro do zaključka investicije na Štibuhu. Dokler ne bo druge variante ali obvoznice, bodo lahko uveljavili načelo razpršene obremenitve, o kateri so se o poteku tega procesa dogovorili, tako da bi bili po eni strani dovozi, pa drugi strani odvozi.

Boris Raj je postavil še vprašanje glede posipanja sadre po kmetijskih zemljiščih, kaj je s tem, kam to pelje in kakšna bo končna rešitev. Vprašal je ali tečejo formalni postopki pristojnih služb in v katero smer tečejo in kdaj predvidoma bodo rešeni. Tudi to vprašanje so zapisali v zapisniku Mestne četrti Polje.

Janez Potočnik je dejal, da so pri tej točki dnevnega reda na pretekli seji svetniki Slovenjgraške liste zastavili nekaj vprašanj. Zelo so razočarani z odgovori, na nekaj vprašanj pa sploh ni bilo odgovorjeno. Kolega Boštjan Rigelnik je razpravljal o tem, da obstajajo pomisleki, da Zavod za urbanizem Maribor – ZUM nima več zaupanja, ker so njihovi izdelki slabi in postopki dolgotrajni. Mogoče bi bilo treba razmisliti o drugem izvajalcu prostorskih načrtov. Nadalje je vprašal kakšni so razlogi, da postopek še po štirih letih ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi ZUM-a bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM. Odgovor so dobili pa takšen: »Glede na to, da je bil OPN sprejet decembra 2017, bi morali še v prejšnjem mandatu iskati odgovornost za nastale napake. Le to je težko soditi tistim, ki pri postopkih nismo sodelovali. Vsi upamo, da bodo spremembe pripravljene čimprej in da bodo odpravljene napake OPN.«  Smatral je, da je odgovor napisal nekdo, ki v postopku res ni sodeloval, ampak že spomladi v letu 2018 so zahtevali od ZUM-a reklamacijo in so sprožili nov postopek. Takrat je bila odgovorna na občini uslužbenka, ki je še danes tu v službi. Torej ni to res, da niso sodelovali, omenjena uslužbenka je sodelovala vse od začetka. Začeli so postopek reklamacije tudi takrat. Ob prevzemu poslov v novem mandatu je bil župan seznanjen s tem in niso dobili odgovora ali bodo reklamacijo uveljavljali. Niti niso odgovorili na očitek o počasnem in neučinkovitem vodenju postopkov, saj je minilo že štiri leta od sklepa. Nadalje je kolega vprašal o črni gradnji na letališču blizu podjetja Kocerod, kjer se enormnih 4,5 hektarja gozda v nekaj pretvarja. Navaža in utrjuje se material. Mora pohvaliti župana kako aktiven je bil ob pojavu nezaželjene sadre, ko so kmetje navozili to škodljivo substanco na svoje njive. Župan je sklical vse odgovorne in se odločno lotil problema. Sam bi pričakoval, da tudi v teh primerih, se pravi uzurpacije prostora, odločneje ukrepa. Do zdaj ni bilo slišati še ničesar. Glede črnih gradenj ni bilo povabljenih inšpektorjev, ni bilo povabljenih novinarjev, ni bilo nikogar. Na prejšnji seji je vprašal kako to, da so nadaljevali s projektantskimi postopki, čeprav je kmetijsko ministrstvo odločno odreklo nove posege za nove navezovalne ceste. Za to je bilo porabljenih čez 300. tisoč eur, v enem kosu je dobil projektant 170. tisoč eur. Ni bilo odgovora oziroma je bilo odgovorjeno tako, »Vse postopke glede urejanja prostora želimo voditi transparentno in v skladu z zakonodajo. Glede umestitve južne obvoznice smo imeli že veliko sestankov, tudi v Državnem svetu ter na Darsu in vsi želimo, da se končno južna obvoznica umesti, ker jo Slovenj Gradec potrebuje in ne bomo dovolili, da Slovenj Gradec dobi avtocesto brez južne obvoznice." Kaj pomeni Slovenj Gradec potrebuje južno obvoznico in ne bodo dovolili kakšni so argumenti za to pogojevanje, če tehtajo javno korist med obvoznico, ki prinese boljše prometno udobje in ohranitvijo najboljših kmetijskih zemljišč, se pravi nenadomestljiv naravni vir, potem ne sme biti dileme. Ohraniti je treba zemljo, obvoznico speljati drugje, če pa se to ne da, potem pa reševati morebitno preobremenitev mesta z drugimi ukrepi, se pravi preusmerjanje tranzita na načrtovano hitro cesto iz Raven na Koroškem preko Dravograda. Torej o nerazumni porabi sredstev ni v odgovoru niti besede.

Nadalje je omenil še spletno stran mestne občine in zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je tudi, da so zaklenjeni nekateri dokumenti. Na seji so mu odgovorili, da noben dokument ni zaklenjen in ko je preveril, so še vedno zaklenjeni. Predlagal je, da strokovne službe v bodoče pripravljajo bolj kvalitetne odgovore.

Boštjan Rigelnik je glede na to kako močno jih je udarila energetska kriza in se bo to stanje v prihodnje po napovedih samo še slabšalo, vprašal ali se je občina že lotila strategije za namen povečanja samooskrbe z električno energijo v mestni občini. V mislih ima namestitev sončnih elektrarn na tistih strehah občinskih zgradb, kjer bi bilo to mogoče. Na primer športna dvorana, kulturni dom, galerija in nenazadnje tudi novi bazen, kjer bi električno energijo lahko uporabili tudi za pomoč načrtovani kogeneraciji s plinom. Meni, da bi bila takšna investicija zanemarljiva v primerjavi s koristijo, ki bi jo s tem pridobili.

Albert Kotnik je dejal, da se je nanj obrnilo nekaj občanov, ki imajo grobove na pokopališču v Šmartnem. Prosijo, če se lahko uredi spodnji del, proti šoli, kjer je igrišče. Tam rastejo drevesa, ki so za senco in za mejo med šolo ter pokopališčem. Ampak ta drevesa so zdaj tako velika, da onesnažujejo pokopališče.

Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu. Trenutno se ureja Gozdna pot in zanima ga ali bodo uredili tudi to križišče.

Simon Smolak je predlagal, da idejne projekte za razne rešitve v štartu oddajo večjim izvajalcem. Morda bo to res pomenilo nekoliko večji strošek, ampak bodo pa dobili dobro rešitev. Sama idejna zasnova kakšne prometne rešitve ni tako draga, kot potem končni projekt.

Zvonka Marhat je predlagala, da se na vzporedni glavni cesti Gaberšek - Dolže pri hiši Rek postavi prometni znak za omejitev hitrosti in ogledalo. V Dolžah se namreč na glavni cesti gradi križišče in je vse promet usmerjen na to cesto, kjer je vključevanje v promet postalo zelo nevarno.

Franjo Murko je omenil, da so v lanskem letu sprejeli Lokalni energetski koncept in danes vsi čutijo, da je energetska kriza. Glede na to, da imajo v Lokalnem energetskem konceptu zapisano tudi namestitev več solarnih panelov na javnih zgradbah, bi bilo prav, da se v mestni občini bolj organizirano lotijo koriščenja velikih površin javnih zgradb v namen sončne energije. Tudi sredstva so zagotovljena, zato naj se to pospeši.

Franjo Murko je omenil, da je na starem železniškem mostu proti Pamečam začel trohneti les in postaja vedno bolj nevaren tako za pešce kot za kolesarje. Predlagal je, da ga sanirajo.

Boštjan Rigelnik je omenil, da so konec leta 2017 svetniki prejšnjega sklica sprejeli dolgo pričakovani OPN. Postopek je tekel nerazumno dolgo, kar lahko v največji meri pripišejo zunanjemu izvajalcu ZUM d.o.o. iz Maribora, pa tudi strokovni službi mestne občine. Le vztrajen pritisk vodstva in občinskega sveta je botroval temu, da so postopek zaključili. S sprejemom OPN so mnogi občani in podjetja dobila priložnost za realizacijo svojih pobud, hkrati pa sprejet OPN omogoča občini s spremembami in dopolnitvami slediti novim razvojnim potrebam. Že nekaj mesecev po veljavnosti OPN, so se pokazale določene pomanjkljivosti. Ne vedo sicer ob katerem prepisovanju odloka so določeni stavki izpadli in kdo nosi odgovornost za takšno površnost, toda svetniki najbrž niso tisti, ki bi ob odločanju o obsežnem odloku prebrali vsako vejico in piko. Zato imajo strokovne službe in predvsem pričakujejo, da bo tisti, ki so mu drago plačali izdelavo odloka, svoje delo tudi strokovno opravil.  Zaradi pomanjkljivosti je župan takoj, letos aprila bo štiri leta, izdal sklep o postopku sprememb in dopolnitev OPN1, ki bi po skrajšanem postopku trajal lahko največ eno leto in odpravil napake v tekstualnem delu. Postopek bi moral izvajalec ZUM d.o.o. opraviti v okviru reklamacije. Zato sprašuje župana in strokovno službo Mestne občine Slovenj Gradec in pričakuje jasen odgovor kakšni so razlogi, da po štirih letih ta postopek še ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi Zuma, bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM d.o.o..

Boštjan Rigelnik je omenil, da naj bi v neposredni bližini Koceroda družba VOC, sicer kot lastnik zemljišča, naročila posek drevesnih površin za okrog 4 hektare gozdnega zemljišča, kar je bilo že izvršeno. Na to površino so sedaj začeli navažati pesek, očitno z namenom utrditve terena. Zanima ga kaj se tam dogaja, ali so za svoje posege pridobili vsa ustrezna dovoljenja, slišal je namreč, da so nekatere inšpekcijske službe že uvedle določene postopke. Omenjeni posek dreves naj bi se izvedel brez gozdarskih odločb oziroma odobritve gozdarjev, tudi utrjevanje terena naj bi bilo izvedeno samovoljno in brez ustreznih dovoljenj. Če to drži, potem se mu samo po sebi porodi vprašanje ali postaja takšno početje v Mestni občini Slovenj Gradec že praksa.

Marjan Žvikart je predlagal, se zaradi prepiha v mestni pasaži, v bližini Delavske hranilnice, namestijo steklena nihajna vrata. Zaradi epidemioloških razmer veliko ljudi čaka pred vhodom v pasaži in je prepih res neprijeten.

 Marjan Žvikart je predlagal, da se zaradi podražitve elektrike opravi ogled streh objektov javnih zavodov, predvsem šol in se na strehe namestijo elektro paneli, kjer je to mogoče.

Simon Smolak je omenil kolesarje na Glavnem trgu. Kolesarji se ne smejo voziti po pločniku, po cesti pa nimajo označenega prostora. Na obeh straneh vhodov v mesto vabijo kolesarje v mesto, nimajo pa označene kolesarske poti. Predlagal je, da se le-to označi in bodo tudi vozniki avtomobilov razumeli, da je tam prostor za kolesarje.

Simon Smolak je predlagal, da se pri investicijah pozove elektro distributerja, da položi močnejše kable in bodo lahko zgradili več sončnih elektrarn tako na javnih kot na zasebnih objektih. V Slovenj Gradcu je kar nekaj območij, kjer ni več mogoče pridobiti soglasja za gradnjo sončne elektrarne.

Janez Potočnik je dejal, da se tudi njemu postavlja vprašanje ali ZUM d.o.o. še opravičuje  zaupanje mestne občine, namreč postopki so dolgotrajni in velikokrat izdelek ni najbolj kvaliteten.  V aprilu 2018 je bil izdan sklep o začetku postopkov SD OPN3. Osnovni namen je bil umestiti južno obvoznico. Tudi ta postopek je po štirih letih še vedno v pripravi, stališč do pripomb iz javne razprave, ki je bila že pred pol leta, še vedno nimajo. Mestna občina je septembra 2018 naročila strokovno podlago pri Lesoteki Projektiva d.o.o. za okrog 15. tisoč. Rešitev s polovičnim priključkom na hitro cesto pod Homcem je bila izdelana na natančni geodetski podlagi in predstavljena DARS-u 15. januarja 2019. Sklep tega sestanka na DARS-u nalaga mestni občini dopolnitev projekta. Mestna občina je namesto tega naročila mnoge nove strokovne podlage za novo traso in porabila že preko 300. tisoč eur. Samo en projektant je za južno obvoznico zaračunal že preko 170. tisoč eur. Dopolnjeno mnenje Ministrstva za kmetijstvo je negativno do Legenske in Starotrške obvoznice glede na trase te južno obvoznice, po poljih pa je  mestni občini naložilo izravnalni ukrep, ki pa ga mestni občini očitno ni mogoče izpolniti. So torej v situaciji ko je več kot jasno, da obvoznice po trasi po poljih ne bo mogoče umestiti. Minister je sam povedal, da tega ne bo dovolil in ob tem se je pred nekaj dnevi spremenil tudi kmetijski zakon, ki je še bolj restriktiven pri varovanju kmetijskih zemljišč in tudi pri teh izravnalnih ukrepih, torej pri menjavah nadomestnih zemljišč. Hkrati poznajo sporno in protislovno stališče projektanta hitre ceste Lineal, ki je DARS-ov projektant, da bi bil priključek južne obvoznice južno od Homca iz prometno varnostnih vidikov neustrezen. Če se s tem sprijaznijo, potem velja, da južne obvoznice ne bodo nikoli imeli. Vseeno pa sprašuje župana, ali ne bi z odločnejšim nastopom do DARS-a tudi tako, da zahtevamo ustrezne spremembe državnega prostorskega načrta, če so potrebne, uspeli uveljaviti svoj dolgoročen interes po umestitvi južne obvoznice, kot občinske razvojne osi, od toplarne po robu dobravskega gozda do krožišča Šmartno. Cesto načrtujejo za sto in več let, zato je kakšno leto dodatnih naporov za pravilno umestitev nepomembna časovna zamuda.

Janez Potočnik je omenil spletno stran mestne občine in ocenil, da je nepregledna. Zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je pa tudi, da so zaklenjeni nekateri javni dokumenti. V pogovornem okencu dobijo sporočilo, da za dostop nimajo ustreznega dovoljenja. Kot primer je navedel naslednje javne dokumente, plačane z javnim denarjem: preverjanje varnosti v prometu za priključevanje južne obvoznice Slovenj Gradec na državno cesto Šentrupert Slovenj Gradec in predlog glavnega prometnega omrežja na Koroškem.

Janez Potočnik je opomnil, da je mestna občina naročila elaborat oziroma katalog nadomestnih zemljišč za izravnalni ukrep, ki ga je naložilo ministrstvo za kmetijstvo pri južni obvoznici čez Šmarško polje. Zanima ga ali je ta elaborat že narejen in če bi si ga lahko ogledal.

Helena Breznik je omenila, da imajo v Podgorju pravo gradbišče in so v velikem pričakovanju novega pločnika. Problem pa je, da so vsi vozniki začeli ubirati druge poti in zaradi tega je zelo obremenjena predvsem spodnja vas. Predlagala je, da se zaradi večje prometne varnosti, na tej cesti namesti hitrostna ovira.

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako je z javnim razpisom za ureditev protiprašnih zaščit v Mestni občini Slovenj Gradec.

Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je na eni izmed prejšnjih sej predlagala ureditev igral pri POŠ v Razborju. Od strokovnih služb je dobila odgovor, da se zadeva ureja, pa jo zanima kako daleč je s tem projektom.

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec ponovno opozori Pošto Slovenije, da uredi svojo zgradbo oziroma obnovi fasado na začetku Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec pozove lastnike, da uredijo parkirišče nasproti Kulturnega doma.

Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pripravijo poročilo o stanju kmetijstva v mestni občini in te podatke bi želel marsikateri občan. Zanima ga v kakšni meri so kmetijska občina, kakšne vrste kmetijska občina so in v kakšnem obsegu. Zanima ga tudi glede na meril, ki so v Sloveniji, koliko je mestna občina kmetijsko samooskrbna. V Sloveniji imajo namreč košarico in kriterije, tako, da se ve koliko katerih produktov je potrebno glede na prebivalca. Dejal je, da to analizo pričakuje v doglednem času, da bodo vedeli kakšna je situacija na tem področju.

Franjo Murko se je strinjal s predlogom svetnika Borisa Raja, da je potrebno Pošto ponovno opozoriti, da sanira objekt, saj le ta ne kvari samo estetskega videza, ampak je tudi nevarno, ker fasada odpada.

Franjo Murko je omenil, da je pred približno pol leta bila sprejeta novela Zakona o pravilih cestnega prometa, ki omogoča zavijanje v desno pri rdeči luči. Marsikje v Sloveniji je to možno, predvsem pa je možno v tujini. Če že imajo v Sloveniji to zakonodajo, jo je treba v praksi speljati tudi v mestni občini. Tipično križišče, ki zahteva tak prometni znak, je na Ronkovi cesti, to je to križišče pri Mercatorju. Ko se pripeljejo proti obvoznici in bi rad zavili desno proti Mislinji, morajo čakati pri rdeči luči, tudi če ni nobenega avtomobila. Zato daje pobudo, da v tem križišču pridejo do takega znaka, ki omogoča zavijanje v desno.

Simon Smolak je omenil, da so v tem mandatu imenovali Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij. V Slovenj Gradcu se veliko gradi in je veliko naselij, ki bi si zaslužile svoje ime. Podal je pobudo, da omenjena komisija pripravi nabor nazivov teh ulic in naj se postopki čim prej izpeljejo, dokler se novi stanovalci še niso vselili. Nadalje je menil, da bi bilo treba tudi ulice oziroma zaselke, ki imajo zelo veliko številk in zelo razmetanih, na nek način urediti.

Peter Cesar se je dotaknil podeželja in zimskih razmer. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorizirane ceste, na podeželju so tako lokalne kot tudi gozdne ceste. Zavedati se morajo, da vse ceste, ki imajo status gozdnih cest, niso tiste, ki so namenjene izključno gozdu ali gozdni proizvodnji. Pač pa večina teh cest tudi povezuje kmetije, bolj ali manj odročne kmetije, povezuje podeželje z mestom in pa mesto s podeželjem. Gre zato, da imajo zaradi različnih kategorij cest, tudi različne kriterije. V letošnji zimi, ki je bila pravzaprav precej bogata s snegom, se je marsikaj ponovno pokazalo. Pluženje po sneženju so nekako uravnali glede na kriterije lokalnih cest in pa gozdnih cest. Letošnja zima je mogoče malo bolj specifična in je prihajalo do večje poledenelosti teh cest. Na eni strani se makadamske lokalne ceste posipajo in peskajo, medtem ko se gozdne ceste ne posipajo, pa je lahko odcep malo levo ali desno. To sicer rešujejo na neke intervencije, prošnje in želje posameznikov, da se tudi kakšna gozdna cesta peskajo, ampak kriteriji so različni. Predlagal je, da se imenuje skupina, ki bi analizirala to stanje cest in izenačila te kriterije ter standarde. Ponovno je poudaril, da vse gozdne ceste niso tiste, ki so namenjene gozdni proizvodnji, pač pa so v prvi vrsti namenjene prebivalcem, krajanom, občanom na podeželju, pa tudi tistim v mestu, ki hodijo na podeželje. Tudi ti prebivalci morajo imeti osnovni standard, da bodo lahko v teh poledenili obdobjih normalno prihajali v mesto od doma in pa seveda domov.

Peter Cesar je omenil, da so v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec na sejah mestnega sveta na mizah imeli vrče z vodo in kozarce, v MKC pa imajo plastenke. Predlagal je, da tudi v MKC imajo vrče z vodo.

Silvo Gros je omenil, da je na leseni ograji pri Rotenturnu, poškodovanih nekaj desk in predlagal, da jih popravijo. Na stebričkih, ki so vmes, odpada omet, kar bi tudi bilo potrebno urediti. Sam meni, da imamo najlepšo občinsko stavbo v Sloveniji in bi bilo škoda, da bi tu začetni vtis kvarili.

Silvo Gros je opozoril, da je na koncu šikane na Glavnem trgu v asfaltu polmetrska udrtina. Predlagal je sanacijo le te.

Janez Potočnik se je pridružil predlogu svetnika Borisa Raja, da bi bilo dobro narediti kmetijsko analizo Mestne občine Slovenj Gradec. Sam ima nekaj podatkov in sicer je Mestna občina Slovenj Gradec med mestnimi občinami zagotovo ena najbolj kmetijskih občin, imajo več kot 800 kmetij in smo ena najbolj močnih živinorejskih občin v Sloveniji. Nadalje je povedal, da je za samooskrbnost potrebno od 2. – 3. tisoč kvadratnih metrov na prebivalca. V Sloveniji je povprečje kmetijskih zemljišč, torej njiv in vrtov, samo še 800 kvadratnih metrov na prebivalca. V Slovenj Gradcu pa imajo samo še 600 kvadratnih metrov na prebivalca. Torej so daleč od samooskrbnosti oziroma je nemogoča.

Andrej Breznik je opozoril na cesto cesto do bivšega podjejta Adient do zasebne zdravstvene ambulante Jezernik ob Suhodolnici. Po tej cesti je speljana tudi kolesarska pot v smeri proti pokopališču v Starem trgu. Občani, ki tam živijo, se bojijo, da bi prišlo do prometne nesreče kolesarjev. Zato predlagajo, da bi se ta kolesarska pot pri mostu pri Adientu usmerila proti Nami in zadaj za Namo do mostička, kar bi bilo veliko bolj varno. Predlagal je, da pristojne službe predlog proučijo. 

- Boris Raj je dejal, da ga zanima kakšna je socialna situacija v mestni občini glede na vse podražitve, ki se dogajajo v naši državi. Sam ve, da je težko priti do kvalificiranih odgovorov na tako kompleksno vprašanje, zato je predlagal, da župan skliče predstavnike pristojnih služb, kot je Center za socialno delo itd. na posvet.  Ta bi bil namenjen temu, da bi v kratkem času prišli do kvalitetne analize socialnega stanja v mestni občini in vpliva zlasti podražitev na kvaliteto življenja občank in občanov. Če bi bilo potrebno, da bi ti strokovni pogovori in ocene pokazali, da je to potrebno, potem tudi predlaga, da je na eni od naslednjih sej temu namenjena posebna točka.

Janez Potočnik je omenil, da je na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec bil objavljen nov sklep o daljši časovnici postopka SD OPN3. Zanima ga zakaj takšen odlog sprejema plana, ki traja že preko razumnih rokov. Investitorji si namreč želijo čimprejšnjega sprejetja sprememb.

Janez Potočnik je omenil, da se  je bil ob podiranju stavbe bivšega gostišča Bellevue, mozaik častnega občana prof. Pečka skrbno odstranjen in shranjen. Zanima ga kako je zdaj z njim, ali obstaja možnost, da bi to umetniško delo nekako vkomponirali v nov bazenski kompleks. Zdi se mu, da je to en pravi prostor in počastitev našega častnega občana.

Silvo Gros je podal pobudo, da bi pripravili zgodovinski pregled slovenjegraškega športa. Že na prejšnji seji mestnega sveta so imeli točko, ki se je dotikala financiranja športa, vmes so pa tudi pohvalili športnike, kake izjemne rezultate dosegajo v tem zadnjem obdobju. Ampak zgodovina športa pa sega malo dlje nazaj. Ti rezultati najbrž niso prišli čez noč, ampak je bilo vsaj na določenih področjih vloženega veliko truda in dela vseh tistih, ki so se ukvarjali s športom, pa tudi funkcionarjev. Sam je imel možnost videti en delček te zgodovine športa oziroma arhiva letnic takoj po drugi svetovni vojni in je bil pravzaprav navdušen, da sploh obstaja kaj takega. Po zagotovilih  nekaterih občanov, s katerimi je govoril, imajo v privatnih v arhivih dosti teh zadev, nekaj tega arhiva je tudi v muzeju. Govoril je tudi s Tomom Levovnikom, ki je menda že nekoč dal pobudo, da bi se to naredilo. Očitno to ni bilo narejeno. Verjetno bi se tu morala vključiti Športna zveza in JZ Spotur, povabiti pa je potrebno še živeče staroste, da prispevajo v ta arhiv. Verjetno bi bil primeren prostor, da bi to uredili v športni hali, ko bodo pač razmere to dopuščale. Menil je, da bi se dala iz tega narediti ena taka pozitivna zgodba. Kolikor ima informacije, tudi predsednica Športne zveze zbira podatke o zgodovini športa. To bi bilo zelo zanimivo in slovenjegraški šport si to zasluži.  

- Boris Raj je omenil parkirišče ob Zdravstvenem domu in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ugotavlja namreč, da je tam precej nereda, hkrati pa imajo v tem obdobju zaposleni v Zdravstvenem domu težave s parkiranjem, čeprav za parkiranje plačujejo letno najemnino.  Glede na korona krizo in glede na razmere v kakršnih so sedaj zdravstveni delavci obeh javnih zavodov tako bolnišnice kot zdravstvenega doma, je predlagal, da se jim plačilo parkiranja zniža za 50 %.

- Peter Cesar je povedal, da ga je eden od občanov Starega trga opozoril na vzdrževanje lesenega mostu pod pokopališčem. Tudi sam si ga je ogledal in res je nekaj lesenih elementov trohnečih. Glede na to, da most še ni star in je iz macesnovega lesa, ki bi naj držal dlje kot le nekaj let, je predlagal, da si pristojne službe most ogledajo in opravijo sanacijo.

- Peter Cesar je opomnil, da so na Legnu pri kmetiji Venišnik pred kratkim uredili parkirišče, ki je namenjeno predvsem planincem, ki hodijo na Kremžarico. Predlagal je, da se tudi tu pri Gradiškem križu na Legnu uredi podobno. V spomladanskem času oziroma v deževnih obdobjih, pa tudi pozimi je tam razmočeno in blatno, ljudje parkirajo vsepovsod,  po travniku,  po cesti itd. V kolikor ni finančnih sredstev možno zagotovo iz področja vzdrževanja, se naj načrtuje v naslednjem proračunu.  

- Jerneja Bošnik je povedala, da krajani Vrh prosijo za pojasnilo strokovnih služb kdaj bo mestna občina pristopila k izgradnji čistilne naprave, ki je predvidena v neposredni bližini cerkev Sv. Urbana na Vrhah. V poletnih mesecih tam namreč zelo zaudarja in je potreba po izgradnji čistilne naprave zelo velika.

- Jerneja Bošnik je izrekla pohvalo, ki se nanaša na pokopališče v Starem trgu. Na terenu velikokrat od občanov sliši pohvale, da tako urejenega pokopališča še nikoli niso imeli. Temu mnenju se pridružuje tudi sama, zato zahvala vsem službam, ki tako lepo skrbijo za okolico pokopališča. Lepo urejen je tudi park spomina prezgodaj umrlih otrok, ki je tudi edini na Koroškem. Predlagala je, da uredijo še prostor za raztros pepela.

- Jerneja Bošnik je omenila še eno največjih investicij, ki se izvaja v mestni občini in sicer izgradnjo kolesarskih poti. Ta investicija je zelo zahtevna, saj se na terenu dotika mnogo lastnikov parcel, kjer pač kolesarka poteka. V izogib slabe volje je podala nasvet oziroma priporočilo, da se pred začetkom del obvešča lastnike parcel, da se bodo dela na nekem območju začela. Mogoče tudi, da se povpraša lastnike po posebnostih na njihovih parcelah, kjer je pač trasa. S tem misli, predvsem na kake skrite jaške, hišne priključke in podobno, saj se lahko izognejo nepotrebnim stroškom kasnejših popravil. Povedati pa mora tudi, da vsakodnevno spremlja izgradnjo kolesarske poti, ki trenutno poteka na Štibuhu in mora pohvaliti delavce, da se zelo trudijo in redno tudi počistijo gradbišče po opravljenem delu.

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina zagotovila finančna sredstva za morebitne odkupe zemljišč po metodi uveljavljanja predkupne pravice. Dejal je, da ima v zvezi s tem vprašanje. Namreč v zadnjem času ve za dve taki zemljišči, eno je v Pamečah v bodoči Poslovni coni. Drugo pa je na Legnu ter je prvovrstno, najvišji bonitetni razred. Občan, ki kmetuje, je zemljišče želel kupiti in pa so mu povedali, da je mestna občina na tem zemljišču uveljavila predkupno pravico. 189. člen Zurep2 navaja, da se lahko uveljavlja predkupna pravice občine ali države na stavbnih zemljiščih, na ureditvenem območju naselij, na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture. Tudi na območjih za dolgoročni razvoj naselij, kar je vsebina 2. člen odloka o predkupni pravici, ki ga je mestni svet sprejel v prejšnjem mandatu. Zemljišče, ki ga kupuje občan, ne spada v nobeno od teh kategorij zemljišč iz 189. člena Zurep. Vprašal je, ali je morda bil sprejet nezakonit sklep in kakšen bi bil namen nakupa, če bi župan imel zakonsko podlago. Ta zemljišča niso vključena v nobenem postopku sprejema prostorskih aktov. Sklep tudi nima pravnega pouka, kamor bi se občan lahko pritožil.

- Janez Potočnik je opomnil, da je pred več kot dvema mesecema bila javna obravnava razgrnitev sprememb in dopolnitev OPN. Vendar še nimajo nobene informacije kaj je s stališči do pripomb, ki so jih podali ustno ali pisno. V imenu neodvisne liste Slovenjegraška lista za mesto in podeželje je prosil, če jim lahko omenjen akt, ko bo poslan nosilcem urejanja prostora, strokovne službe pošljejo na njihov naslov.

- Janez Potočnik je povedal, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje prosi, da ji strokovne službe posredujejo specifikacijo stroškov za načrtovanje obvoznic, torej od začetka do danes.

- Helena Breznik je omenila, da sta bila predsednika VS Podgorje in VS Šmiklavž povabljena na sestanek predstavnika Dars-a in najvišjih organov občine, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo uredila cesta do kmetije Visočnik. Vendar ceste še niso popravili. Cesta je sedaj nemogoča za prevoz z osebnim avtomobilom. Lastnik te ceste upravičeno jezen, zelo mu je otežena pot po opravkih, kaj šele varna pot v šolo. Zato daje Svet VS Podgorje pobudo občini in vsem odgovornim, da pri nadaljevanju izgradnje najprej uredijo nemotene dovoze do vseh hiš, katere so vključene v izgradnjo hitre ceste. Le tako se bodo izognili slabi volji in nemotenim vsakdanjim potem po obveznostih.

- Helena Breznik je omenila staro osnovno šolo v Podgorju. Vedo, da je že lep čas problem, pobuda krajanov in vaške skupnosti pa je, da z opozorilnimi tablami in trakovi zaščitijo pešce in avtomobile pred padajočo opeko. Krajani opažajo, da se na stopnicah šole zbirajo otroci in v izogib nesrečam in poškodbam, je pobuda na mestu in vredna odobritve.

- Helena Breznik je dejala, da je vesela, da je vsem otrokom, ki nimajo varne poti v šolo, omogočen prevoz. Vendar  opaža, da kombiji stojijo in pobirajo otroke na cesti. Spomladi in jeseni je to varno, saj je zunaj svetlo. Tako lahko vozniki hitro opazijo kombi in otroke. V zimskem času, ko je zjutraj še tema in ko bo sneg, bo to kar nevarno. Predlagala je, da si Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ogleda najnevarnejše odseke in le te nekako označi. Vedo, da se je pred kratkim zgodila nesreča prav na takem postajališču, kjer je bila poškodovana deklica.

- Samo Januška je najprej pohvalil, da so uredili prostor med Mizarstvom Jeromel in med notarjem  v mestu Slovenj Gradec.

- Samo Januška je povedal, da so ga stanovalci v MČ Polje že večkrat prosili, da označijo parkirne črte oziroma ponovno zarišejo parkirne črte, ker so že marsikje nevidne in jih ljudje ne vidijo.

- Samo Januška je omenil praznik Dan slovenskega športa in dejal, da se za tovrstne praznike ne obešajo  zastave. Dejal je, da imajo v mestni občini priložnost obesiti olimpijsko zastavo in v razmislek je predlagal, da jo obesijo ob tem prazniku in še mogoče ob kakšni drugi priložnosti.

- Silvo Gros je povedal, da je nekaj lastnikov zemljišča na Legenski planoti že precej časa nazaj brezplačno odstopilo zemljišča za ureditev občinskih cest. Mejniki so bili postavljeni, cesta urejena, še vedno pa ni urejen prepis lastništva na občino, tako, da še vedno plačujejo davščine za ta odstopljena zemljišča. Zanima jih zakaj prepisi še niso bili urejeni oziroma kdaj se bo to uredilo.

- Silvo Gros je povedal, da je na zemljišču v lasti Štalekar Mirka in Marije bil zgrajen rezervoar za vodo, še vedno pa ni realiziran dogovor glede plačila za postavitev rezervoarja na njihovem zemljišču. Zanima jih kdaj se bo to uredilo.

- Boštjan Rigelnik je glede postopka SDOPN3 in IC Pameče 3, kjer so se prva dela že pričela,  posredoval vprašanje predstavnikov Civilne iniciative Pameče, ki se zavzema za to, da se desna stran ceste v smeri Slovenj Gradec Dravograd ne bi uporabila za namen IC.  Na mestno občino so posredovali pobudo, da se postopek sprejemanja SD OPN 3 začasno prekine, saj se je zbiranje podpisov zaradi korona ukrepov upočasnilo oziroma začasno celo ustavilo. Vprašal je ali  namerava Mestna občina Slovenj Gradec tej pobudi slediti in počakati z nadaljevanjem sprejemanja tega akta, dokler se zadeva v celoti ne uskladi s prizadetimi občani, ali se bo postopek ne oziraje na to nadaljeval. Dodatno bi vprašal glede spornega krožišča, za katerega krajani Pameč in še marsikdo drug meni, da je umeščeno na napačno lokacijo. Prizadeti krajani Pameč so namreč s strani Upravne enote Slovenj Gradec prejeli odgovor, da ima Mestna občna Slovenj Gradec pridobljeno gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev leve strani nove IC, pod katero spada tudi ureditev cestne infrastrukture v sami coni. Menda pa še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje za krožišče. Ker se gradnja cestne infrastrukture znotraj IC še ni pričela, krajani Pameč predlagajo, da se s pričetkom gradnje počaka, saj do končne odločitve v zvezi z spornim krožiščem, torej primarno do dokončne umestitve le tega, vsaj do pravnomočnega izdanega dovoljenja za gradnjo krožišča, v kolikor druge možnosti ni več. Ob enem pa jih na podali pojasnila župana iz prejšnje seje mestnega sveta, da se za spodnji desni del predvidene cone spogledujejo tudi z možnostjo izgradnje učnega poligona za varno vožnjo, zanima ali potemtakem lahko pričakujejo, da bo mestna občina pristopila k pridobitvi novih podlag za umestitev poligona na desni strani IC, saj bi bilo potrebno v tem primeru sedanjo ureditveno situacijo gospodarske cone na desni strani nujno nadomestiti z idejno zasnovo takšnega poligona. Ob tem je dodal, da je mestna občina očitno že pričela z investicijo komunalne ureditve IC Pameče 3, ki je sofinancirana s strani Evropske unije, zato sam projekt, ki je sofinanciran, ni ogrožen in se s sprejetjem SD OPN 3 dejansko ne mudi tako zelo. Začetek investicije Pameče 3 je sama po sebi dobra novica, s tem tudi črpanje evropskih sredstev za projekt ni ogroženo, postopek SD OPN 3 pa se lahko v miru nadaljuje na način, da se vključijo nove rešitve, ki so že bile podane na javni razpravi in sledijo iz pobud civilne iniciative Pameče.

- Boštjan Rigelnik je omenil obstoječe asfaltirane kolesarske steze v Slovenj Gradcu in ponekod so pojavile izbokline. Omenil je primer padca, ki mu je bil priča. Pri MKC od novega fitnes poligona v smeri proti obvoznici zaradi pogreznjenosti dela steze in posledično asfaltne izbokline je padla kolesarka in se k sreči ni hudo poškodovala.  Padec je bil posledica izbokline na delu kolesarske steze, kjer je bila le ta v preteklosti očitno prekopana, sedaj pa se je podlaga skupaj z asfaltom nekoliko pogreznila in je zaradi tega nastala izboklina na eni strani.

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali je mestni občini že uspelo odkupiti vsa zemljišča za izgradnjo pločnika in rekonstrukcijo cesto od odcepa Raduše do gostilne Rogina, oziroma ali se je pri pogajanjih pri teh štirih ali koliko jih je, ki še niso takrat nazadnje prodali kaj premaknilo v pozitivno smer.

- Franjo Murko je omenil, da je v proračunu za prihodnje leto načrtovana rekonstrukcija Partizanske ceste v Slovenj Gradcu. Le-ta je v res slabem stanju. Partizanska cesta se pa zaključi pri bloku Partizanska cesta 10, kjer je prava katastrofa. Predlagal je, da v rekonstrukcijo Partizanske ceste vključijo tudi rekonstrukcijo pred blokom Partizanska cesta 10.

- Franjo Murko je povedal, da prihajajo prazniki in v te praznike sodi tudi okrasitev mesta. Lahko so ponosni, da je mesto že več let zelo lepo okrašeno, tako lepo, da si ga prihajajo ogledovati tudi od drugod. Podal je pobudo, da bi se malo več pozornosti pri okrasitvi poda tudi po promenadi od avtobusne postaje, mimo upravne enote, po Meškovi ulici do cerkve in Splošne bolnišnice. Tu gre veliko ljudi dnevno gor in dol, včasih še celo več kot po Glavnem trgu. .

Prav tako bi bilo potrebno okrasiti tudi Park herojev pred bolnišnico. Za vse tiste, ki prihajajo v bolnišnico, pa tudi tiste, ki so v bolnišnici in lahko začutijo pozitivno razpoloženje, ko pogledajo skozi okno.

Vhod v mestno središče je tudi park pri Upravni enoti in tudi tam bi lahko namestili več novoletnih luči.

- Janez Potočnik je omenil, da so v roku enega leta bili deležni dveh anket. Prva, kjer so ocenjevali delo županov, je imela zelo dobre rezultate in župan Mestne občine Slovenj Gradec se je uvrstil na prvo mesto, kot najboljši župan mestnih občin.

Pred kratkim časom pa je bila pa izvedena anketa o transparentnosti poslovanja občin, ki sta jo opravila in dne 22.  9. 2021 objavila Inštitut Danes je nov dan.Organizacija za participatorno družbo in PIC Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Na tej lestvici si Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Žužemberg deli 126. mesto in je tudi daleč za vsemi mestnimi občinami. Ocenjevanih je bilo pet sklopov. Med sejo si je danes prebral tudi obrazložitev občinskega uradnika in nekaj objektivnih razlogov za slabo uvrstitev seveda obstaja. Ampak ne glede na to jo morajo sprejeti takšno kot pač je in poskušati izboljšati, da bo v bodoče boljši rezultat. V anketi so obravnavali transparentno delovanje občinskih svetov, preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, transparentnost, vključenost in sprejemanje proračuna in vključenost v delovanje občine ter obveščanje.

 - Janez Potočnik je navedel nekaj primerov, ki se mu zdijo netransparentni. Kot prvo je povedal, da je pred več kot desetletjem skupina občanov začela razmišljati o ustanovitvi časopisa Mesečnik, ki bi celovito informiral občane in jim nudil možnost, da tudi sami izrazijo svoja mnenja. Nadomestil bi krajšo brošuro o napovedi dogodkov in izhajal nekajkrat na leto, občina pa bi v njem predstavljala svoje dosežke. Ko se je v letu 2012 menjalo občinsko vodstvo, je z veliko naklonjenostjo novega župana ugledal luč sveta časopis Slovenjgraški Glasnik. Vendar se je z novim županom v letu 2018 spremenila uredniška politika, spremenil se je format časopisa in občinski cenzur je poskrbel, da v glasilu ni več objavljeno to, kar bi želeli ljudje povedati, pač pa samo to, kar najbolj ustreza občinskemu vodstvu. Pluralnost mnenj je bila pokopana in dobili so neko občinsko trobilo. V prejšnjem mandatu je Civoz v vsaki reviji dobil stran, kjer je obračunaval z aktualnim županom. Pa mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi prepovedal tovrstna pisanja.

- Janez Potočnik je kot drugi primer navedel, da občanki, katere kmetijo namerava mestna občina z novim prostorskim aktom močno okrniti, osnutka sprememb niso želeli predstaviti, čeprav je takrat to že bila informacija javnega značaja. Pomoč je morala poiskati pri Uradu informacijskega pooblaščenca, ki je izdal odločbo, da je občina dolžna občanki podati zahtevano informacijo.

- Janez Potočnik je omenil tretji primer in povedal, da je bil pred kratkim povabljen na intervju na Koroški radio, kjer je govoril o perečem vprašanju z ravnanjem s prostorom pri nas in tudi drugod po Sloveniji. To je aktualno predvsem zaradi sprememb in dopolnitev OPN. Posneli so prispevek, vendar ni bil objavljen, ker je prišla prepoved z višje instance.

- Janez Potočnik je nadalje omenil netransparentnost. Sam nima pripomb, če župan menjava avtomobile vsaki dve leti, ampak ni pošteno, da svetniki to izvedo iz medijev. Župan bi jih moral o tem obvestiti.

- Janez Potočnik je povedal, da je v prostorih MKC letos spomladi potekala delavnica na temo prostora oziroma občinskega prostorskega načrta. Zunaj so protestirali kmetje. Na to delavnico, ki je bila zaprtega kroga, so bili vabljeni samo svetniki in predstavniki vaških skupnosti. Ko so želeli nekateri kmetje sodelovati, jim strokovna služba tega ni dovolila in dobili so obrazložitev, da se jih to ne tiče. Vendar so tri ure govorili samo o kmetijskih zemljiščih, kjer bodo potekale nove prometnice. V zvezi s tem je izrekel kritiko.

- Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako daleč je s projektom izgradnje pločnika Slovenj Gradec-Podgorje in kako daleč je z izgradnjo kolesarske steze ob Suhodolnici v Podgorju.

- Urška Štumpfl Prevorčič se je osredotočila na VS Razbor. Zdi se ji, da se o tem kraju premalo pogovarjajo. Razbor je najbolj oddaljen kraj mestne občine, saj čas vožnje iz centra Slovenj Gradca do Razborja traja 45 minut. Zamisliti si morajo kako zgleda vožnja staršev, ki vozijo svoje otroke na razne športne vadbe in v glasbeno šolo v samo mestno jedro. Taka vaška skupnost se ne more primerjati z drugimi vaškimi skupnostmi, ampak bi jo morali obravnavati drugače, z raznimi izjemami in ugodnostmi. Menila je, da bi se v tem primeru moral vključiti JZ Spotur, ki bi na primer enkrat tedensko izvajal vsaj eno vrsto vadbe na Razborju. Enako Glasbena šola in bi se vadba katerega izmed inštrumentov izvajala na Razborju. Glede na to, da je to tako oddaljen kraj, ki nima pravzaprav nobenih ugodnosti na področju šolstva, niti športa in ne na področju kulture, je predlagala, da se v tem primeru vključi Mestna občina Slovenj Gradec in otrokom nudi vsaj eno ugodnost. Poudarila je, da Vaška skupnost Razbor nima urejenih igral za otroke, tako kot jih imajo druge vaške skupnosti in mestne četrti. Šola nima niti telovadnice, niti športnih površin, da bi se lahko sploh primerjali z drugimi slovenjgraškimi otroki ali s šolami. Predlagala je, da se na Razborju nemudoma uredijo vsaj igrala v okolici šole. Pred časom so sami prebivalci Razborja v sodelovanju s šolo pripravili predlog in načrt večnamenske dvorane, ki bi jo zgradili v Razborju. S projektom so se prijavili na razpis, kjer pa niso bili uspešni. Predlagala je, da Mestna občina Slovenj Gradec v tem primeru prisluhne in temu projektu pomaga. Naj sama ideja ponovno oživi in pomagati je treba tem občanov, ki so tudi občani MOSG. Omogočiti je treba otrokom, da bodo lahko izvajali aktivnosti na področju športa, šolstva in kulture. Ne smejo dovoliti, da bi bili ti otroci še naprej drugorazredni, saj se tako tudi počutijo. 

- Simon Smolak je v letu 2020 v času korona krize predlagal mestni občini, da lahko njegov občinski prenosni računalnik, uporabljajo otroci za šolanje. Strokovne službe so mu odgovorile, da to zaradi tehničnih zadev ni mogoče in da naj podari svoj osebni računalnik. Toda svojega računalnika zaradi narave njegovega dela ni mogel podariti, zato se je odločil in je Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec podaril eno sejnino. Tudi letos bo podaril eno sejnino ter dodatno še en računalnik in to POŠ Razbor. Podal je pobudo, da se mu pridruži še kateri od svetnikov.

- Simon Smolak je omenil, da se je po javni razgrnitvi SDOPN3 vsul plaz nekih civilnih iniciativ in pisanj raznih člankov v časopisih. Tudi sam je pripravil pripombe glede omenjenih sprememb. Po eni strani je žalostno, da kot mestni svetnik ni že prej imel možnosti, da bi lahko vplival. Glede na to, da je bilo podanih veliko pripomb, bi bilo nujno, da se okrepi Oddelek za prostor še z eno kompetentno strokovno osebo, ki bo zagovarjala predvsem interese Mestne občine Slovenj Gradec v odnosu do soglasodajalcev. Marsikaj bi se dalo z enim trdim pogajalcem bolje rešiti, da ne bi bilo teh pripomb. Nato je naštel tri primere, ki so trenutno najbolj izpostavljeni. Prvi je razbremenilni kanal Homšnice. Pred leti sta bila tam načrtovana dva zadrževalnika, zdaj je samo eden. Druga zadeva je krožišče pri pokopališču in omenil je, da ni priključen krak Podgorske ceste na to krožišče. S tem bodo ustvarili prometni zamašek.  Kot tretje pa je omenil krožišče v Pamečah, pri novi Poslovni coni in na odborih so večkrat predlagali, da se le-to premakne proti Fuksu. S tem bi zagotovo rešili en prometni problem.

- Simon Smolak je glede na to, da je bilo precej negativnih odzivov zaradi županovega avtomobila je predlagal, da nadzorni odbor pregleda dokumentacijo v zvezi z nabavo dveh avtomobilov in poda ugotovitve. Menil je, da župan lahko ima vozilo za zasebno uporabo, vendar smatral, da je na dve leti pa prepogosta menjava.

- Boštjan Riglenik je omenil, so se pojavile dileme in obenem nasprotovanja občanov glede načrtovane širitve Industrijske cone v Pamečah po desni strani ceste. Omenjena dilema je bila izpostavljena tudi na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom in strokovne službe MOSG so odgovorile, da se v dotičnem delu načrtovane industrijske cone spogledujejo z možnostjo izgradnje poligona za varno vožnjo, ki ga na Koroškem sploh ni. V tem kontekstu bi bila ta možnost seveda zelo dobrodošla in potrebna. Kot vedo, posebni izvedbeni pogoji določajo kaj je na določenem območju mogoče in kaj ni mogoče graditi, ob enem so v njih našteta tudi vsa dopustna odstopanja od predvidene gradnje, vendar pa v zelo minimalnem obsegu. Zato ga zanima na kakšen način bi pripravljalci lahko v tej fazi sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN3 v to že funkcionalno načrtovano industrijsko območje sploh umestili omenjeni poligon ali karkoli občanom bolj prijaznega, kot pa kaj takšnega, ki v tekstualnem delu oziroma v posebnih izvedbenih prostorih za to območje ni predvidenega, niti navedenega med dopustnimi odstopanji.

- Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj že spomladi obrnilo nekaj občanov, ki jih je zmotilo, da je najemnik kmetijskega zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma Kmetijske gozdarske zadruge Slovenj Gradec, ki leži med mostom pri Sušilnici v Starem trgu in Škrubijevem mostom, zoral njivo in posadil koruzo skoraj do struge Sudodolnice in s tem onemogočil vsakršno možnost hoje. Pred tem je namreč v celotni dolžini tega vodotoka potekala shojena poljska pešpot, ki se je posluževalo kar veliko občanov in občank. Zadnjih nekaj let uporaba te poti ni več možna, ker koruza raste še čez mejo vodnega telesa Suhodolnice. O tej težavi je že maja opozoril strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, ki naj bi to težavo posredovali na pristojno službo VGP Drava Ptuj, ki je zadolžena za urejanje tega vodotoka. Kljub temu se do sedaj ni spremenilo ničesar, sam pa tudi ni preveč drezal, ker je koruza pač rastla. Sedaj so vse poželi, zato ponovno izpostavlja isto vprašanje in prosi za pomoč, saj meni, da ni prav, da tega pasu zaradi koruze ni več. Glede na dejstvo, da je sedaj od Name in do mostu pri Sušilnici izpeljana t.i. tehnično vzdrževalna makadamska pot za namen urejanje Suhodolnice, bi kljub temu, da se trenutno nadaljnja izvedba te poti ne načrtuje, vseeno lahko ohranili vsaj cca 2 metra širok pas med brežino vodotoka in njivo po kateri bi občani lahko hodili in se sprehajali, četudi ne po makadamu ampak po travi. Kot je že dejal, v stanju, ki traja že nekaj let, ko zakupnik posadi koruzo na trasi 500 metrov niti hoja v koloni ni mogoča, kaj šele izvajanje kakršnegakoli vzdrževanje vodotoka, čemur so ti pasovi ob bregovih vodotokov namenjeni. Apeliral je na mestno občino,  da nekako stopi v kontakt oziroma opozori tega vzdrževalca vodotoka kakor tudi lastike zemljišč, da naj se v bodoče vzdržijo oranja in sajenja kakršnih koli kultur do neposredne brežine vodotokov na takšen način, da niti hoja ni več mogoča.

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se mestna občina še trudi z ugotavljanjem odgovornosti za nastanek plazu v Podgorju, ali je ta zadeva za občino zaključena in bo odgovornost kar v celoti prevzela nase mestna občina sama.

 Silvo Gros je povedal, da je bil na seji VS Legen in prosili so ga, da bi izpostavil dve zadevi  v zvezi z izgradnjo kanalizacije in vodovoda na Legenski planoti. Prva se nanaša na višino komunalnega prispevka, ki ga morajo poravnati tisti, ki se bodo priključili na omrežje. Pojavila se je bojazen, da se bo ta prispevek za njih podražil oziroma, da bodo plačali več kot pa tisti, ki so se v preteklosti že imeli možnost priključiti na to vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Krajani pač apelirajo na to, da bi ta prispevek bil v taki višini, kot jim je v preteklosti bilo obljubljeno.

Nadalje prosijo, če bi bilo možno, da bi v te jaške položili dodatno cev, ker pričakujejo, da bi se v kasnejšem obdobju priključili na optiko. Če bodo ponovno kopali, bo dražje, predvsem pa se bojijo, da lastniki zemljišč ne bodo dali več dovoljenja za prekop preko njihove zemlje.

- Silvo Gros je povedal, da so na makadamskem parkirišču na pokopališču v Starem trgu globoke jame. Predlagal je, da parkirišče ustrezno uredijo, še posebej zdaj ko se bliža praznik Dan spomina na mrtve in bo obisk pokopališča številčnejši.

- Boris Raj je predlagal, da mestna občina čim prej organizira usposabljanje glede pomena in vsebine Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in Statuta Mestne občine Slovenj Gradec. Sam meni, da mnogim znanje ali vedenje o tem manjka. To sta zelo pomembna dokumenta, zato ju je treba dobro poznati in oba dokumenta tudi upoštevati. Tudi sem je v zvezi s tem pripravljen nuditi ustrezno brezplačno pomoč.

- Boris Raj je povedal,  da je ob cesti Stari trg Gasilski dom- Suhodolnica most, tudi šolska pot, ki ni posebej urejena zato, pač pa jo otroci uporabljajo iz smeri  Muratova - most - Gasilski dom Predlagal je, da se na tej cesti uredit osvetlitev.

- Franjo Murko je omenil, da so v ekspanziji gradnje v mestni občini in kamorkoli pridejo vsepovsod se gradi. Sam je ponosen na to in vesel in vsi ti, ki tu sedijo ter Slovenjgradčani so lahko ponosni na ta razvoj in preboj Mestne občine Slovenj Gradec. Vendar pa ga moti, da pri vseh teh gradnjah, ne glede na to kdo jih financira, primanjkuje zelenih površin. Če gredo na Rahtel in pogledajo mesto Slovenj Gradec, je nekaj področjih, ko se lahko zgrozijo. Pri TC Špar in na tem parkirišču, ni niti enega drevesa. Predlagal je, da jim podajo pobudo, da na vrhu naredijo zeleno trato, tako kot jo je Peter Uranc naredil v centru mesta. Pa ne zato, da bi iz Rahtela Slovenj Gradec lepši zgledal, ampak zato, da bodo imeli več kisika in bo zelena destinacija. Drevesa je potrebno zasaditi tudi ob novih blokih na Celjski cesti, v Homškem parku, na Vovkovih zarah oziroma povsod tam, kjer je novogradnja. Boji se, da če ne bodo dreves zasadili zdaj v jeseni, potem jih sploh nikoli več ne bodo. Zato daje pobudo, da se urbanisti še bolj potrudijo in preverijo pravzaprav ali bodo te površine dobile dovolj zelenih površin, s katerimi bodo konkretno stopili v t.i. trajnostni in zeleni razvoj mestne občine.

- Dr. Peter Pungartnik je omenil, da so v preteklem mandatu pri urejanju prostora na občinskem svetu sprejeli sklep, da kmetje, ki ocenjujejo, da ne potrebujejo toliko stavbnega zemljišča, kot ga imajo, ga prekategorizirajo. Razlog je bil tudi to, da zaradi tega plačujejo nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zadnjih obdobjih pa nekateri kmetje ugotavljajo, da so takrat bili nekoliko prehitri. Tako nimajo možnosti, da mladi ostanejo doma in si uredijo bivališče, ker je postopek prostorskega urejanja prezapleten. Zato bi bilo nujno, da na eni izmed naslednjih sej mestni svet sprejme sklep, da si bodo lahko zadeve s prostorom hitreje uredili. Takšen sklep mestni svet lahko sprejme.  Menil je, da bi to lahko bil prispevek k razvoju podeželja in nasploh prostorskega urejanja.

- Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pozovejo oziroma podajo pobudo Komunali in tistim, ki so zadolženi za urejanje javnih površin v mestu Slovenj Gradec, da gredo po mestu in njegovi okolici ter pogledajo kakšno je stanje zelenic, cvetličnih nasadov, dreves,  nadalje kakšen je nivo javne čistoče, kje je nasmeteno in kakšni so koši za smeti. Parkirni prostor vzdolž sredine Maistrove ulice je treba pokositi, prav tako je potrebno v naselju S8 očistiti robove pločnikov, ki so zaraščeni s travo. V zadnjem obdobju so zapuščeni in zanemarjeni otoki za odlaganje odpadkov, na kar je potrebno opozoriti podjetje Kocerod.

Boris Raj je povedal, da je v MČ Polje bilo v letošnjem letu načrtovana rekonstrukcija stranskih ulic na Ronkovi in na Kajuhovi ulici. Zgodilo se je, da do tega ni prišlo. S strokovnim sodelavcem je bil na ogledu vseh teh ulic, kjer sta opredelila možnosti, želje in prioritete, zato je še enkrat pozval,  da se že v letošnjem letu investira kar je bilo načrtovano. V finančnem planu za leto 2022 pa je potrebno nameniti nekaj več finančnih sredstev za vzdrževanje površin za to območje, da tudi tisti občani, ki so prikrajšani za kvaliteto teh površin, v prihodnje dobijo to, kar pričakujejo.

Janez Potočnik je opomnil, da so pred leti spremenili pravilo utripanja oranžne luči in od takrat naprej se takoj za zeleno prižge rdeča luč. Marsikomu ta sprememba ni všeč in problem je manjši, če je na semaforju odštevalnik časa, ki prikazuje kdaj se bo znova prižgala druga luč na semaforju. Opozoril je, da dva odštevalnika že dalj časa ne delujeta in predlagal je, da jih popravijo. Prav tako je predlagal, da odštevalnike namestijo na vse semaforje.  

Janez Potočnik je omenil, da dalj časa ni delovala fontana pri bivši Nami. Opazil je, da je le ta zanimiva za obiskovalce Slovenj Gradca, zato je predlagal, da skrbijo, da bo le ta ves čas delovala.

Albert Kotnik je predlagal, da se na avtobusnem postajališču v Tomaški vasi na levi strani v smeri Slovenj Gradec – Velenje postavi nadstrešnica.

Albert Kotnik je predlagal, da se dokonča izgradnja kanalizacijskega voda od gostinskega obrata Zlati časi in do hiše v Mislinjski Dobravi, do Zdovca. Tam je pet hiš in štiri hiše stojijo  ob potoku Homšnica. To je načrtovano že več let in se vsako leto nekaj zgodi, da se ta investicija ne zaključi.

Albert Kotnik je vprašal ali lahko konjeniki jahajo ob kolesarski stezi in na kaj morajo pri tem paziti. Predlagal je, da odgovor v zvezi s tem objavijo v SGlasniku.

Simon Smolak je predlagal, da se na mestnih ulicah, ki niso tranzitne, hitrost omeji na 30km/h. Pri tem je omenil Strnadovo ulico.

Nadalje je opomnil, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že večkrat ugotavljal, da so hitrostne ovire zaradi hrupa nesmiselne, zato je predlagal, da to uredijo z talnimi označbami in pa s 3D rešitvami. Ena taka je v Sejmiški ulici, kjer imajo vozniki občutek, da bo na cesti hitrostna ovira, dejansko pa je narisana samo črta.

Simon Smolak je omenil, da v mestu Slovenj Gradec gradijo veliko stanovanj oziroma stanovanjskih blokov. Predlagal je, da se predvidi območje, kjer bo v novih blokih tudi dvigalo. To je pomembno predvsem zaradi starejših stanovalcev.

Simon Smolak je vprašal še kdaj bo vseljiv blok neprofitnih stanovanj.

Silvo Gros je povedal, da se je udeležil seje Vaške skupnosti Šmartno, kjer je bilo podano vprašanje kaj se dogaja z izgradnjo četrtega kraka na krožišču v Šmartnem. Pojavljajo se govorice, da le tega ne bo.

 - Boris Raj je predlagal, da Hortikulturna komisija pri Mestni občini Slovenj Gradec pripravi seznam dreves oziroma hortikulturnega stanja v mestu Slovenj Gradec. Opozoril je, da se zlasti v urbanem okolju S8 pogosto pojavljajo težnje posameznikov, da bi podirali drevje. Zaradi tega želi, da imajo urejen sistem v mestni občini in bo Hortikulturna komisija dobila neko veljavo, ki bo odločala tudi o tem.

- Simon Smolak je ob dejstvu, da letos v Slovenj Gradcu letni bazen ne deluje, predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec omogoči, da imajo slovenjegraški otroci brezplačno kopanje na letnem bazenu v Ravnah na Koroškem.

Simon Smolak je omenil, da je prevzemanje komunalnih odpadkov prevzelo podjetje Kocerod in so se nekatere stvari  spremenile. Zelenega odreza ne morejo več oddati na zbirni center ob sobotah oziroma naj bi to celo zaračunavali. Želijo pa imeti lepo in čisto okolje. Predlagal je, da je to možno oddati tudi ob sobotah. Sicer bodo občani to odlagali na druga mesta, kjer to ni primerni in ni dovoljeno.

Simon Smolak je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec v lanskem letu objavila javni razpis za neprofitna stanovanja. Ker se v enem letu marsikaj spremeni, je predlagal, da se ta javni razpis objavlja vsako leto. Marsikdo bi bil upravičen do tega stanovanja, pa nima možnosti priti na seznam.

Albert Kotnik je v imenu Turistično športnega društva Vedrin, VS Turiška vas in pa Gasilskega društva Turiška vas vse povabil na literarno glasbeni večer, ki bo v četrtek, 8. julija 2021, ob 19. uri pred gasilskim domom v Turiški vasi.

Peter Cesar je omenil, da v mestnem jedru smeti pobirajo ob sredah in stanovalci zabojnike za smeti postavijo na ulico v torek zvečer ali v sredo zjutraj. Ti zabojniki ostanejo na ulici do konca službe ali do srede zvečer. Predlagal je, da se vsaj v poletnem času dogovorijo s stanovalci in podjetjem Kocerod, da bi te zabojnike pobiralci vzeli iz preddverja, spraznili in jih dali nazaj. Ko turisti in drugi ljudje pridejo v mestno jedru, so ti zabojniki moteči. Prav je, da bi tudi na tem področju naredili korak naprej.

dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta  za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kot podžupan opozoril, da v zadnjem času skupaj z Referatom za promet odgovarjajo na številne pobude in pritožbe občank in občanov. Večina se nanaša na preglednost ulic in cest. Pri večini ogledih ugotavljajo, da je temeljna ovira za večjo preglednost višina živih mej. Iz tega razloga je občanke in občane opozoril, da resnično svoje delo opravijo zaradi lastne varnosti, varnosti svojih bližnjih in tudi zaradi vseh uporabnikov, ki se na tistem območju gibljejo oziroma vozijo. Pri ogledu lahko samo opozorijo in pošljejo inšpektorico, ki odredi, da  se ta živa meja poreže.

Enako velja so hitrostne ovire. Od leta 1998 velja zakon, ki lokalnim skupnostim določa kje postavljati hitrostne ovire.  Te hitrostne ovire sicer zagotavljajo, da vozniki ne morejo hitro peljati, hkrati pa pomenijo tudi hrup v določenem okolju. V Mestni občini Slovenj Gradec ne morejo na vsak odcep in na vsaki cesti, na vsaki ulici postavljati ovire. Te ovire se postavijo v bližini šol in vrtcev oziroma mora biti argument, da se hitrost omejit na 30 km/h . To so  izhodišča na katere je želel opozoriti.

dr. Peter Pungartnik se je kot veteran vojne za Slovenijo in kot podžupan zahvalil vsem avtorjem, vsem tistim, ki ste prispevali k postavitvi spominskega parka v Šmartnem. Enako velja tudi za to lipo pri Upravni enoti in za proslavo, ki je bila.

Franjo Murko je predlagal, da se počisti kapelica na Celjski cesti, saj je v njej polno smeti.

Franjo Murko je omenil, da so prejšnji vikend pričeli s slovenjgraškim poletjem in ponosen je na to, da so se na ustrezen način spomnili 30 letnice osamosvojitvene vojne. Menil je, da se lahko Mestna občina Slovenj Gradec pohvali s tem, da je res dala poseben pečat temu praznovanju.

Nato pa je povabil vse, da se udeležijo prireditev v okviru slovenjgraškega poletja.

Silvo Gros je prisotne seznanil, da nova zakonodaja predvideva nov organ nadzora in sicer se ta organ imenuje revizijska komisija. Tudi Komunala je sklenila, da bo imenovala to revizijsko komisijo in na zadnji seji nadzornega sveta je bila imenovana. Sestavljena je iz treh članov, dva člana sta iz članstva nadzornega sveta in pa ena zunanja članica. Naloge te komisije so s področja računovodstva, sodelovala naj bi z zunanjim revizorjem in ga usmerjala pri njegovem delu, pa tudi nadzirala njegovo delo. Po drugi strani bo spremljala tudi poslovanje podjetja, skratka ima možnost vpogleda v kompletno dokumentacijo Komunale. Pregleda pa lahko tudi zadeve, ki se zdijo sporne.  

Boris Raj je opomnil, da so bili po medijih seznanjeni o odločitvi pristojnega ministrstva, da ne bodo več financirali Koroškega radia. Sicer ima informacije, da župan na to temo že pelje že neke aktivnosti, vendar je kljub temu predlagal, da se o tem pogovorijo in sprejmejo kakšno stališče. Sam meni, da Koroški radio potrebujejo in je to eden od pomembnih temeljev informiranja javnosti na območju Mestne občine Slovenj Gradec, pa tudi širše v koroškem prostoru. To je tradicionalno dolgo let prisoten organ informiranja in seveda je pričakovati, da svetnice in svetniki ter tudi vodstvo Mestne občine Slovenj Gradec ne bodo kar tako gledali, da se ta zelo pomemben medij kakorkoli omejuje ali celo ogroža njegov obstoj. Ponovno je predlagal, da v zvezi s tem sprejmejo kakšno stališče glede pomoči za zagotavljanja delovanja tega medija.

Boris Raj se je zahvalil direktorici občinske uprave in strokovnim službam mestne občine, da so v Mestni četrti Polje organizirali sestanek na tem urejanja okolice, ki je bil uspešen. Navedel je udeležence in povedal, da so se po dolgih letih uspeli dogovoriti za sodelovanje, zlasti pa razčistiti kdo od prisotnih subjektov in nosilcev neke lastnine je tam pravi lastnik ter kdo prevzema materialne in kakšne druge odgovornosti. Upa, da bo zdaj to funkcioniralo in menil je, da je to primer dobre prakse pri reševanju problemov v skupnosti, ker je zelo pomembno.

Franc Pečovnik je omenil rastlino Japonski dresnik, ki raste ob reki Mislinji. Že pred leti so izpeljali akcijo, da bi ga iztrebili. Vendar so ugotovili, da se s prekopavanjem še bolj razmnožuje. Prav tako ga niso uničili z regulacijo reke Mislinje. Sam je dolgo razmišljal kako ga uničiti in na koncu je našel enostavno rešitev in sicer vsake 14 dni z košnjo se ga da uničiti. Nekako bi se morali dogovoriti,  da bi lastniki zemljišč to upoštevali. Vprašal je ali ima občina v zvezi s tem kakšne pristojnosti.

Franc Pečovnik je vprašal kako je z izgradnjo mostu pri podjetju Kopur v Pamečah, o katerem se pogovarjajo že nekaj let.

Janez Potočnik je povedal, da si je ogledal videoposnetek načrtovalcev protipoplavnih ukrepov v Mesti občini Slovenj Gradec. Vprašal je zakaj so načrtovalci ukrepov na Homšnici sprejeli odločitev za projektiranje enega zadrževalnika in razbremenilnika. Kateri so bili razlogi za takšno odločitev? Razbremenilnik je kanal, ki spelje vodo iz enega kanala v drug kanal. Namreč v postopkih priprave OPN je mestna občina na zahtevo soglasodajalcev, v tem primeru ARSO in MOP-a naročila izdelavo hidrološko hidravlične študije poplavnih kart na porečju Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in to za najbolj kritične predele poseljenega območja. Kasneje je bila prej omenjenim soglasodajalcem predstavljena in z njihovim soglasjem potrjena v predlogu za OPN. Ukrepi poplavne varnosti, ki jih je mestna občina vnesla v OPN, torej idejne zasnove ureditve Mislinje, so bili delno upoštevani pri načrtovanju ukrepa številka 6, to je tisti ukrep, ki se uradno imenuje projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave in območja Meže z Mislinjo. Pri poplavni varnosti Homšnice pa sta bila v OPN predvidena dva suha zadrževalnika, več nizkih nasipov vzdolž porečja Homšnice, ki ščitijo posamezne objekte in naselja, hkrati pa so v funkciji suhih zadrževalnikov v primeru poplavnih vod. To predstavitev je zelo pozorno poslušal in ni videl oziroma niso bili predstavljeni nobeni strokovni razlogi za sedaj predlagano drugačno rešitev, ki je tudi po mnenju enega od teh strokovnjakov nekako v nasprotju z doktrino hidrologov. Torej ta doktrina pravi, da je potrebno vodo v čim večji meri zadrževati v porečju vodotokov, ne pa je kanalizirati v drug vodotok.

Janez Potočnik je omenil, da je že bila izdelana idejna rešitev sonaravne ureditve struge Mislinje, predvsem v tistem delu, kjer gradijo bazen in park urbanih športov. Narejena je bila tako, da bi se uredila več nivojska struga, potem sprehajalne poti, torej parkovne ureditve in bi potem ta struga zgledala malo drugače kot ta, ki so jo zdaj naredili v nižjem delu proti Pamečam. Vprašal je, če je ta projekt še aktualen in če občina pri njem kakorkoli sodeluje.

Janez Potočnik je omenil še nov zakon o vodah in zanima ga ali je mestna občina kakorkoli udeležena oziroma ima potrebe po gradnji objektov na 40 metrov vodovarstvenem pasu. Vprašal je, če se to kakorkoli dotika projekta ureditve poslovne cone.

Boštjan Rigelnik je omenil pomoč za oskrbo na domu. Podal je pobudo, da pristojne službe pripravijo konkretno analizo trenutne potrebe po koriščenju storitve oskrbe na domu v Mestni občini Slovenj Gradec. Kolikor vedo, je trenutno za oskrbo na domu tistih ostarelih, ki so ostali doma iz različnih razlogov, bodisi da so domovi za ostarele zasedeni, bodisi da si tega ne morejo privoščiti ali si v dom za ostarele nenazadnje ne želijo vseliti in to oskrbo dejansko potrebujejo,  pristojen Koroški dom starostnikov. Sam ima informacijo, da naj bi v okviru Koroškega doma starostnikov te storitve izvajale tri zaposlene osebe in da naj bi bilo to število premajhno glede na vse potrebe in trenutno povpraševanje po teh storitvah. Ker konkretnih podatkov o tem nimajo, bi predlagal, da se jih na ustrezno primerljiv način pridobi in ocena predstavi mestnemu svetu. Predvsem ga zanima koliko ur oskrbe na dan oziroma na teden je mogoče zagotoviti s tem kadrom trenutno prijavljenih oskrbovalcem in kakšna je dejanska potreba po teh s strani občine sofinanciranih storitvah v naši občini. V kolikor bi bilo povpraševanje starostnikov večje od trenutnih zmogljivosti sedanjega ponudnika, bi bilo pač vredno razmisliti o kakšnem dodatnem ponudniku teh storitev.

Boštjan Rigelnik je omenil težave s pitno vodo, kot je verjetno večina že seznanjena, ki jih ima eno naselje v Starem trgu, ki naj bi bilo izven državnih aglomeracij že nekaj mesecev težave s pitno vodo. Gre za okrog 35 občanov in občank oziroma otrok, torej 9 hiš. Do sedaj so bile in so še omenjene hiše priključene na zasebno vodno zajetje, ki leži na zasebnem zemljišču. Tudi sam vplivni pas tega vodnega zajetja je v celoti na zasebnem zemljišču. Ob koncu preteklega leta je prišlo do spora med lastnikom zemljišča na katerem je vodno zajetje in porabniki te pitne vode. Zaradi spleta okoliščin je namreč v vodno zajetje zašla površinska voda, ki je pritekla preko sveže navožene zemljine nad tem zajetjem ter povzročila začasno kontaminiranost vode, izredno umazanost in predvsem smrdeč vonj.  Vsi uporabniki so se povsem logično ustrašili za svoje zdravje in zadevo prijavili tudi pristojni inšpekciji, ki je tudi primerno ukrepala. Ob enem je bil sprejet tudi načelen odgovor, da se bo temu naselju, ki je trenutno še vedno odvisno zgolj od tega zajetja, poskušalo pomagati po najboljših močeh, da bi se do njih nekako čim prej pripeljala voda iz javnega vodovoda. Spor med lastnikom zemljišča in ostalimi je namreč po zadnjih podatkih namreč še vedno zelo aktualen in nič ne kaže, da se bo stanje v kratkem umirilo. Na pomoč je priskočila tudi Komunala Slovenj Gradec pri čemer so določili tudi možno traso položitev vodovoda. Zataknilo pa naj bi se pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, po katerih naj bi ta vodovod potekal. Ker gre za zasebne subjekte, področje pa naj ne bi bilo v aglomeracijah, sam domneva, da Mestna občina Slovenj Gradec ter njene pristojne službe v tem primeru niso ravno dolžne same urejati vso potrebno dokumentacijo za izvedbo priključitve na javni vodovod. Vseeno pa na tem mestu podaja pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Komunalo vendarle aktivno pristopi in pomaga pri ureditvi vsega kar je potrebno, da bodo pitno vodo čim prej pripeljali do teh hiš. Govorijo namreč o več kot 30 občanov, ki iz dneva v dan ne vedo kakšna voda jim teče iz pipe, ali jo lahko pijejo ali ne. Če mora namreč občina sama sanirati plaz za katerega ni bila sama odgovorna in bo ta sanacija stala približno 400 tisoč eur, potem pač meni, da bi morala občina priskočiti na pomoč tudi tem občanom tako pri ureditvi potrebne dokumentacije kot tudi s pomočjo delnega sofinanciranja, če je to mogoče. Konec koncev govorijo o ustanovno zagotovljeni pravici do pitne vode, ki je je v Sloveniji zaenkrat še več kot dovolj, v Slovenj Gradcu pa tudi. 

Boštjan Rigelnik je imel vprašanje glede sklepa ministrstva za prizidek k Tretji osnovni šoli.

Andrej Breznik je omenil udor na cesti iz Pameč proti Kremžarjevem vrhu, ki se je zgodil že v jesenskem času lanskega leta. Pristojne službe so potegnile trak in tu se je končalo. Sam si je šel ta del ceste ogledati in je opazil, da se izpod te ceste že ruši pesek in uporabniki te ceste se bojijo, da se bo ta del ceste udrl in bo prišlo do katastrofe. V izogib večjim stroškom pa je predlagal, da se te sanacije čim prej lotijo tisti, ki so za to odgovorni. Zdaj je to možno še z manjšimi stroški, ko se bo pa enkrat udrlo, bodo stroški popravila precej višji.

Niko R. Kolar je podprl pobudo svetnika Borisa Raja, ki je vezana na delovanje Koroškega radia.  Sam ima z omenjenim radiem precej izkušenj kot bivši direktor in so tudi takrat veliko delali na tem, da so naravnali, predvsem informativni program Koroškega radia, ki so ga v prvih obdobjih sofinancirale vse Koroške občine. Kasneje se je to spremenilo, ampak Koroški radio je še vedno osrednji informativni medij za to območje, ki odmeva tudi širše. Opomnil je, da so glede podpore že marsikaj postorile različne organizacije in javni zavodi v mestni občini, kako vendarle povrnili s strani ministrstva sofinanciranje te ustanove. Strinjal se je, da mestni svet oblikuje stališče v podporo temu kolektivu, pa tudi v podporo temu informativnemu programu.

Niko R. Kolar je kot predstavnik ustanovitelja v Svetu zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec povedal, da so na zadnji seji sveta zavoda prišli do natančnih stališč glede investicijskih posegov v tej ustanovi. Ta verzija, ki je bila kar nekaj mesecev v zraku, da bi novo bolnišnico gradili na novi lokaciji, v Mislinjski Dobravi, je dokončno zavrnjena in ni več aktualna. Svet zavoda je potrdil investicije za bodoča obdobja, ki so vezana tudi na participacijo evropskih kohezijskih sredstev. Na isti lokaciji pri splošni bolnišnici bodo porušili kirurgijo in izgradili novo poslopje z vso modernizacijo, da bo ustrezala interesom pacientov. Ob enem pa je svet zavoda tudi potrdil  težnje ali želje in namene mesne občine, da pridejo do garažne hiše v neposredni bližini bolnišnice.

Vinko Vrčkovnik se je v imenu VS Šmartno, vseh domoljubnih organizacij kot so Zveza slovenskih častnikov Mislinjske doline, Zveza vojnih veteranov Mislinjske doline, Društvo Sever za Koroško in  Zveza borcev NOB za ohranjanje vrednot zahvalil svetnikom in svetnicam, županu in drugim službam, da so v Šmartnem omogočili postavitev spominskega parka. Obenem pa je vse povabil na slavnostno otvoritev tega parka, ki bo 24. junija 2021, ob 18. uri.

Franjo Murko je dejal, da okrog Koroškega radia ne bo ponavljal predhodnikov. Dejal je, da letos praznujemo tridesetletnico osamosvojitve in opomnil je kakšno vlogo je pred 30 leti odigral Koroški radio. Pred 30 leti ni bilo mobilnih telefonov, ni bilo interneta, bil pa je Koroški radio in  radioamaterji. To je bilo vse, kar je omogočalo občanom širše regije, ne samo Koroške, da so sproti spremljali dogajanje v teh zelo hudih časih naše osamosvojitve in podpira predloge, ki sta jih dala svetnika Nika R. Kolarja in Borisa Raja.

Franjo Murko je omenil, da je občinski prostorski načrt eden temeljnih razvojnih aktov vsake občine in v Mestni občini Slovenj Gradec je bil sprejet pred štirimi leti ter deležen ogromno kritik in sprememb. Župan je najavil z javnim naznanilom, da bo od torka 1. junija 2021 naprej uradno objavljen tudi dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Javna razgrnitev bo trajala 14 dni, v sredo 9. junija 2021 v času javne res razgrnitve bo tudi organizirana javna obravnava. Svetnicam in svetnikom je predlagal, da se poglobijo v to problematiko in se udeležijo javne razprave, da bodo lahko kreativno soustvarjali nadaljnji razvoj mestne občine tudi na tem področju. 

Boris Raj je predlagal, da bi v naslednjem tednu občinska uprava sklicala sestanek na katerega bi povabila predstavnika Mestne četrti Polje, upravnika PTC Katice, predstavnika Komunale Slovenj Gradec in dva soseda pri PTC Katica. Dogovorili bi se za ureditev okolice in sicer kje bi namestili  koše za odpadke, kakšna zasaditev bi bila itd.. Prav bi bilo, da se sestanejo in se dogovorijo kdo ima kakšne pristojnosti, kdo ima kakšne naloge in usklajeno pristopijo k ureditvi tega območja. Sestanek je lahko tudi v prostorih sveta Mestne četrti Polje.

Peter Cesar se je navezal na razpravo, ki jo je imel na prejšnji seji glede umeščanja Južne obvoznice, kako daleč je postopek in kje se predvidena južna obvoznica priključuje. Sicer je dobil en precej splošen odgovor, kjer piše, da so za trenutno načrtovano južno obvoznico pridobljena vsa soglasja, seveda če bo ostala ta, ki je načrtovana. Če bo druga, je ponovno potrebno pridobiti vsa soglasja. Zanima ga katera je ta obstoječa trasa za katero so pridobljena soglasja, drugo pa kje naj bi bila rezervna lokacija.

Peter Cesar se je navezal na odlaganje gradbiščnih odpadkov oziroma na odlaganje izkopnega materiala na različnih gradbiščih, tako na gradbiščih investicij Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in vseh zasebnih investitorjev. Problematika odlaganja tega gradbiščnega materiala je ogromna. Številne posledice tega odlaganja so plazovi in udori in posledično veliki finančni stroški. To ne govori zato, da bi nergal in je tudi seznanjen, da je to po trenutni zakonodaji v pristojnosti države. V prejšnjem mesecu je dobil odgovor občinske uprave, da je to vse v rokah države. Res je, ne predstavlja si, da bo Mestna občina kot taka institucija imela prostor, kjer se bo to odlagalo. Ampak nekdo na območju Mestne občine Slovenj Gradec bi pa prav gotovo morali zagotoviti takšen prostor, da se izognejo črnim odlagališčem. To je problem, ki se pojavlja pravzaprav po celi državi. Menil je, da bi moral biti interes lokalne skupnosti, da na svojem področju to problematiko uredi, če drugače ne, pa tudi predlaga spremembo državne zakonodaje. Ljudje imajo tu probleme, tu ima probleme tudi lokalna skupnost. Na splošno trpi naše okolje in pa seveda tudi posamezniki. Vedo, da se je že dogajalo, da se morali navožen material, ki so ga navažali pod takimi drugačnimi pogoji odvažati, da so se sprožili plazovi. Vesel bi bil, če se povežejo ali na skupnosti občin ali na drugih inštitucijah in pričnejo reševati to problematiko. Iz malega raste veliko in morda bi lahko to uredili tudi na nivoju celotne države. Taka situacija, ki je danes, je absurd, vsakdo samo išče stranpoti, posledice pa so v okolju in v naravi. Mogoče bi morali glede tega imeti oddelek v občinski upravi. Sicer je zapisano, da je za to pristojen Oddelek za prostor in varstvo okolja in gospodarstvo gospodarjenje z občinskim premoženjem, ampak v opisu del nalog je samo proti koncu napisano na splošno varstvo okolja. Poudaril je, da je varstvo okolja vedno bolj pomembno in premalo je, če nosijo kot občina različne nazive kot so zelena destinacija, prijazna invalidom itd.. Občina mora biti v kompletu prijazna vsem občankam in občanov in tudi prijazna do okolja in do narave. Bil bi potreben en močen organ, ki bi resnično skrbel za varstvo okolja, pa varstvo okolja ni samo pitna voda, ni samo kanalizacija, je kaj več. Prosim je za konkretno odgovor kako je s tem.

Albert Kotnik se je najprej zahvalil za odgovore iz prejšnje seje, bi pa želel pisni odgovor ali bo v Kranjsko vas narejen vod za kanalizacijo. Krajani bi želeli vedeti ali si morajo priskrbeti čistilne naprave ali bo kanalizacija.  

Albert Kotnik je vprašal, kdaj bodo postavili otroška igrala pri gasilskem domu v Turiški vasi.

Janez Potočnik je dejal, da se v celoti strinja s tem kar je povedal kolega Peter Cesar. To ni majhen problem, tudi sam ga vidi kot enega največjih okoljevarstvenih problemov. Vsakršna rešitev, ki bo šla v tej smeri, bo dobrodošla in bo dobra. Vendar pa ne smejo pozabiti, da imajo tudi dobre zakone, vendar jih ne izvajajo in ne nadzirajo te dejavnosti. Najprej morajo narediti nekaj s temi orodji, ki jih že imajo, potem pa poiščejo še nova, se strinja s tem.

Janez Potočnik je dejal, da ga zanima v kakšni fazi je nov dopolnjen osnutek OPN 1 in kdaj predvidoma ga bomo dobili vpogled.

Janez Potočnik je predlagal, da se seja Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec prične ob 16. uri. 

Niko R. Kolar je povedal, da je kot svetnik prejel dopis od Društva RAU AU in sicer  gre za prošnjo za pridobitev prostora za Mladinski svet Slovenj Gradce v stavbi stare Komunale.  Seznanjen je, da je v zvezi s tem rešitev že predvidena in želel pojasnilo.

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s projektom izgradnje četrtega kraka v krožišču Šmartno.

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je mestna občina pred leti za ureditev term odkupila zemljišče v Mislinjski Dobravi. Širijo se govorice, da bi se naj na tem območju zgradil nov bolnišnični oddelek. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da na njivah s hmeljem v Šmartnem in v Turiški vasi dela ogromno ljudi, ki nimajo sanitarij. Predlagal je, da strokovne službe opozorijo lastnike zemljišč, da tem delavcem le to tudi uredijo.

Simon Smolak je opomnil, da so pred letom in pol imeli javno razpravo v MKC-ju glede OPN. Takrat je bilo rečeno, da bo v roku enega meseca ponovna javna obravnava. Že pred novim letom je predlagal, da lahko to javno razpravo opravijo tudi preko aplikacije ZOOM. Kakor zgleda, verjetno te javne razprave sploh ne bo. Zanima g kako je s tem.

Franjo Murko je pripomnil, da vsi, ki danes tu razpravljajo, vidijo kako se razvija mesto in celotna  občina. Toliko kot se sedaj gradi, niso gradili več desetletij in s tem širijo mesto in spreminjajo krajino. V lanskem letu je bila organizirana urbanistična delavnica in glede nato, da je prostorski razvoj mestne občine v takem zaletu je predlagal, da ponovno organizirajo urbanistično delavnico. Združiti je potrebno vsa znanja, ki povezujejo urbanistično načrtovanje, krajinsko oblikovanje, prometno načrtovanje in še kaj, saj morajo paziti kakšen prostor bodo zapustili zanamcem. Vse to kar se zdaj zgradi, bo trajna dobrina in zadnji čas je, da teh zadevah tudi v direktnih diskusijah s strokovnjaki spregovorijo. Vse pa ni tako idealno, kot se zdaj vidi na terenu.

Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej zahvalila, ker so na mestni občini razumeli problematiko na Osnovni šoli v Podgorju in začeli z manjšimi obnovami. Nato je prosila za obrazložitev kako je z gradnjo novega prizidka. Če ne bodo uspešni na razpisu, bi se gradnja v nekem delu mogoče vendarle začela.

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da župan razloži potek projekta obnove ceste Slovenj Gradec - Podgorje s pločnikom. Seznanjena je, da še vedno poteka odkup zemljišč od lastnikov, vseeno pa jo zanima ali se bo gradnja začela v letošnjem letu vsaj na določenih odsekih, kjer je lastništvo že urejeno.

Lea Čegovnik je omenila, da je v mesecu januarju župan podpisal pogodbe z izvajalci ob pričetku izvajanja pomembnih infrastrukturnih posegov, med temi posegi je v planu tudi rekonstrukcija ceste Vodenik Čuješ. Prebivalce na tem območju zanima kdaj bo izvajalec pričel z izvedbo del in ali drži, da je predvidena dolžina rekonstrukcije te ceste le v dolžini 312 m in ne v dolžini 600 m, kot je bilo prvotno predvideno.

Samo Januška se je zahvalil in pohvalil vse udeležence očiščevalne akcije, ki je bila v soboto, 17. aprila 2020,  ki so očistili Mislinjsko dolino, vse vaške skupnosti ter mestne četrti in vsem organizatorjem, ki so se potrudili z vsemi zadevami, tako, da je mestna občina še lepša. 

Janez Potočnik je dejal, da mu je zelo blizu razmišljanje kolega Franja Murka glede mestnega urbanizma in širše. Dejstvo je, da se ogromno gradi, mestna občina pelje svoje projekte in tudi zasebni sektor vlaga velika sredstva, kar dolga leta ni bilo zaznati. Vendar se pozidavajo  degradirana območja ali pa lokacije, ki so zazidljive. V bodočnosti bodo pa morali iti tudi iz mestnega obroča in takrat bodo morali dejansko stopiti skupaj in povedati kaj želijo na katerih lokacijah graditi in zelo premišljeno angažirati stroko, krajinarje, urbaniste itd.

Peter Cesar je menil, da Mestna občina Slovenj Gradec potrebuje kompletno strategijo razvoja Mestne občine Slovenj Gradec, tako na urbanističnem področju kot na gospodarskem področju in to za daljše časovno obdobje. Če bi imeli takšno strategijo, bi že v tej fazi marsikaj postorili drugače, kar jih bo v prihodnosti še teplo, torej ta občinski proračun in pa odločevalce, ki bodo takrat na tem mestu. Še enkrat bo ponovil, da so zapravili odlično priložnost za ureditev parkirnih mest v pod zemljo. V tem obdobju dokončanja teh blokov, ki so zdaj v gradnji, bodo imeli en kup pločevine po zelenih površinah oziroma po površinah okoli objektov. Normativi so taki, da je predvideno eno parkirišče na eno stanovanje in občina bo pod hudim pritiskom in pod hudim finančnim bremenom, ko bodo ti stanovalci pritisnili na mestno občino, da jim mora zagotoviti parkirišča. Parkirišča bodo iskali na zelenih površinah, namesto da bi izkoristili priložnost, ki se je ponujala pred leti, da bi vso to pločevino ali pa velik del te pločevine spravili pod zemljo. Resnično so to take strateške napake, ki so jih delali, pa jih nekateri niso želeli akceptirati. Zato potrebujejo dolgoročno vizijo razvoja mestne občine, mesta Slovenj Gradec in celotne doline za vsa področja, saj je prostor omejena dobrina. Zavedati se morajo, da je treba s prostorom ravnati odgovorno. Vse kar bodo zdaj »zapacali« in zamudili, je zamujeno za vedno.

- Janez Potočnik je najprej omenil, da so svetnice in svetniki po elektronski pošti prejeli pismo g. Dareta Stojan in najbrž polovica novih svetnikov v tem mandatu se v detajle ne spušča, niti ne pozna celotne vsebine. Zato je želel v svojem imenu,  v imenu svetnikov iz prejšnjega mandata in mogoče tudi v imenu občinske uprave podati obrazložitev na to temo. Čuti se dolžnega, da odgovori na te, po njegovem mnenju, žaljive obtožbe. Že od zadnje faze sprejemanja OPN, posebej še po prvi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka odloka OPN, je gospod Stojan na svetnike, župana in občinsko upravo naslavljal pripombe glede obstoja in razvoja žage Bricman v povezavi s projektom njegovega turističnega naselja Sonce. Gospodu Stojanu so vztrajno pojasnjevali način priprave in sprejemanja OPN, posebej pa dejstvo, da so vse pobude občanov in pravnih oseb za širitev stavbnega zemljišča ali spremembo namenske rabe strokovno pregledane in ovrednotene strani izdelovalca strokovnih služb in nazadnje preverjene pri vseh nosilcih urejanja prostora. V primeru vrednotenja pobude gospoda Bricmana za širitev stavbnega zemljišča za razvoj žagarstva je bilo stališče izdelovalca negativno, kar se tiče spremembe namenske rabe v območje proizvodnih dejavnosti. Takšno stališče je bilo izdelano na podlagi strokovnih meril in veljavnih predpisov s področja urejanja prostora. Enak pristop je veljal tudi pri vseh pobudah in oblikovanju odloka v OPN v celoti, se pravi za vse, ki so vložili  pobude. Ureditev je bila vključena v OPN in velja za območje žage Bricman. Podrobno je le to opisala v pojasnilu urbanistka Tina Jeseničnik, dne 11. 3. 2021. Zato so še toliko bolj nerazumljive in do Mestne občine Slovenj Gradec, do strokovnih služb in do svetnikov žaljive ponavljajoče se navedbe gospoda Stojana, da je Mestna občina preko OPN omogočila industrijsko delovanje žage Bricman. To je laž. V odgovoru mestne občine, ki ga je z zapisala gospa Tina Jeseničnik, je nedvoumno pojasnjeno, da prostorski akt, ki so ga svetniki v prejšnjem sklicu soglasno in celo s ploskanjem sprejeli v decembra 2017,  nima nikakršne vzorčne povezave s težavami gospoda Stojana. Se pravi, da gospoda Stojana pač slabo razumevanje postopkov, pristojnosti in nazadnje pojasnila urbanistke Tine Jeseničnik v ničemer ne razbremeni odgovornosti za njegove neresnične in žaljive navedbe o Mestni občini Slovenj Gradce, vodstvu, strokovni službi in svetnikih v prejšnjem mandatu. Želel bi, da se kljub pojasnilu, ki ga je Mestna občina podala zasebniku, do teh obtožb opredeta tudi župan ter mestni svet in to z javnim pojasnilom, ker drugače bodo stvari nekako obvisele v zraku.

Janez Potočnik je omenil plaz v Podgorju. Pravzaprav to zanj sploh ni plaz, temveč naravna nesreča. V tem primeru gre za vdor zemlje, ki ga je povzročila človeška malomarnost. Povzročili so ga gradbinci, ki so na mesto, kjer je vdor, nezakonito navažali svoje gradbene odpadke in vso drugo nesnago. In kaj moti prebivalce Slovenj Gradca in Podgorja ter vse ostale, ki se s to  problematiko  ukvarjajo, namreč to, da mora Mestna občina Slovenj Gradec po v odločbi inšpekcije pokriti stroške sanacije, ki bodo znašali okrog 360 tisoč eur. Seveda se ne more strinjati, da bodo z davkoplačevalskim javnimi sredstvi pokrili lumparije tistih, ki so ta plaz povzročili. Ampak, da bo ironija še večja, tisti, ki je v največji meri povzročil to nenaravno nesrečo, izvaja sanacijo. To je pa absurd. Najprej je nezakonito odlagal, mimo vseh pravil o odvažanju ter odlaganju gradbenih odpadkov, sedaj bo pa še enkrat zaslužil za sanacijo. Menil je, da občina ne more ostati pri tem, občina mora doseči pravico, da bodo za škodo, ki je bila povzročena, odgovarjali tisti, ki so jo povzročili.

Janez Potočnik je povedal, da je v javnih medijih, predvsem v obdobju ko je tekla kandidatura za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, direktor v svojem programu navajal kako bodo gradili bolnišnico nekje v Mislinjski Dobravi ob tretji razvojni osi. O tej stvari je s somišljeniki že pisal v medijih, vendar bi želel, da mu župan pojasni kakšno je pa njegovo stališče oziroma stališče mestne občine, ali se morda na tem res kaj dogaja, ali je bil to samo spin za kandidaturo.

Boris Raj je predlagal, da se na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec uredi dvigalo.

Boris Raj je pozval k čimprejšnji obnovi stranskih ulic na Ronkovi, Maistrovi in Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu, kar je opredeljeno tudi v letnem proračunu mestne občine.

Boris Raj je omenil, da na križišču med Maistrovo in Tomšičevo ulico skoraj vsakodnevno hodijo otroci iz vrtca in zavijejo na sprehajalno pot proti Homšnici. Vendar ni nikjer prehoda za pešce, zato daje pobudo, da si pristojne službe ogledajo to relacijo in prehod čez cesto ustrezno označijo.

Boris Raj je predlagal obnovo kapele na Celjski cesti in izrekel kritiko, ker k temu še niso pristopili.

Boris Raj je opozoril, da je sklepnik nad vhodom zgradbe mestne občine v zelo slabem stanju in predlagal je, da le to uredijo.

Franc Pečovnik se je zahvalil in pohvalil vse tiste, ki so prispevali, da se je uredil del reke Mislinje pri podjetniški coni v Pamečah.

Franc Pečovnik je dejal, da ga zanima rekonstrukcija ceste Slovenj Gradec – Dravograd, še posebej krožišče pri trgovini Konik in pri Gostilni Murko.  

Albert Kotnik je vprašal kdaj se predvideva pričetek izgradnje kanalizacije od Turiške vasi do Šmonove vasi.  Nadalje ga je zanimalo kdaj se bo priklopila na kanalizacijo Kranjska vas, saj so razgovori s krajani in odstopi zemljišč bili podpisani že pred tremi leti. Priklopile bi se tri hiše iz Tomaške vasi in okrog 11 hiš iz Kranjske vasi in ali je res, da ta kraj ni več v vodovarstvenem območju.

Boštjan Rigelnik je dejal, da občani, ki se dokaj pogosto odločajo za sprehode oziroma uporabljajo tako imenovano intervencijsko pot za vzdrževanje vodotoka Suhudolnice, sprašujejo kdaj se bo izvedla ureditev tega naprej od mosta pri trgovini Koroške kmetijske zadruge na Podgorski cesti, kakor je bilo pač obljubljeno. Vzpostavitev mejnikov parcel potoka Suhodolnice so namreč pred dobrim letom dni zaključili nekje na dveh tretjinah trase, tako da bi morali to urediti najprej. Vseeno pa je bil ta del poti pohoden vse do lanske jeseni, ko je najemnik površin v spodnjem delu zoral njivo čez stezo, trdo da potoka Suhodolnica in s tem dobesedno preprečil nadaljnjo uporabo te, sicer neuradne peš poti ob potoku, ki se je pred tem vseskozi lahko nemoteno uporabljala. Domneva, da je najemnik zemljišča s tem posegel tudi preko meje kmetijske površine, ki jo ima v najemu, zato bi rad  odgovor ali se je že naredilo kaj v zvezi s tem, da bi se v tem delu vzpostavilo vsaj takšno stanje, kot je bilo pred tem oranjem.

Boštjan Rigelnik je omenil, da imajo očitno z ilegalnimi odlaganji gradbenega materiala v mestni občini širšo, če ne že kar sistemsko težavo. Najprej ta zloglasni plaz v Podgorju, ki ga mora kljub temu, da je bolj kot ne neuradno znano kdo vse je tja odlagal, predvsem gradbeni in tudi drug material, sedaj z večjim delom finančnih sredstev sanirati Mestna občina Slovenj Gradec. V zvezi z nedovoljenim odlaganjem gradbenega materiala oziroma izkopane zemljine se pojavila težava tudi v naselju Stari trg in v tem primeru je bila zaradi tega onesnažena tudi pitna voda in sicer iz zasebnega vodnega zajetja, na katerega je priključenih okrog 10 hiš oziroma ga uporablja 32 ljudi. V omenjenem zajetju jim pravzaprav trenutno predstavlja edini vir pitne vode. V zvezi s tem so občani preko njega sicer že stopili v kontakt s Komunalo, pri čemer so sedaj v fazi poskusa trajne  in celovite rešitve oskrbe s pitno vod na tem območju. Ker pa naj bi ta del naselja s hišnimi številkami Stari trg 229 d o 231 a bil izven tako imenovanih aglomeracij, za oskrbo s pitno vodo pa mora poskrbeti občina, je podal pobudo oziroma prosi Komunalo Slovenj Gradec za izdelavo celotne finančne konstrukcije in obenem še časovnice za morebitno izgradnjo javnega vodovoda do tega dela naselja Stari trg, v kolikor bi se krajani, kar jim je bilo tudi že predlagamo, zato odločili.

Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj kot na predsednika Odbora za mladinska vprašanja obrnil Mladinski svet Slovenj Gradec, Društvo MAD in Zavod Koroška Pride. Zanima jih stavba starega vrtca. Iščejo namreč prostore za svoje nadaljnje delovanje. Sicer je bil tisti prostor rezerviran za gradnjo nove koncertne dvorane, vendar ni znano kdaj v prihodnosti naj bi se to zgodilo. Mogoče bi pa za to obdobje dali mladini priložnost, da si tam uredi prostore. Prosil je za mnenje pristojnih služb.

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z OPN, predvsem kako daleč so z reševanjem pobud in predlogov za dopolnitev OPN oziroma drugih pripomb nanj.

Boštjan Rigelnik je vprašal kako daleč so s postopkom rekonstrukcije ceste in izgradnje pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja.

- Peter Cesar je omenil, da v OPN, ki so ga sprejeli pred leti, ni bilo umeščenih obvoznic, pravzaprav nobene cestne infrastrukture in še marsikaj drugega ne. Že kar nekaj časa govorijo o navezavi hitre ceste, ki je že v izdelavi na velenjskem koncu s priključevanjem naše južne obvoznice na to hitro cesto. Nekateri občani se obrnili nanj in jih zanima kako je z umeščanjem južne obvoznice, kako daleč je ta postopek in kje se priključuje. Predvsem pa ga kot mestnega svetnika skrbi, da je rok za sprejem umestitve južne obvoznice 31. 12. 2021 in na razpolago so zajetna finančna sredstva. Boji se, da bo zaradi morebitnega nepravočasnega umeščanja ceste v prostor, ta denar izgubljen. Prosil je za odgovor.

Peter Cesar se je pridružil pobudi svetnika Borisa Raja o ureditvi dvoriščnih poti na Kajuhovi in Ronkovi ulici.  Tam je asfalt star 50 let, infrastruktura je stara še kako leto več in ljudje si resnično zaslužijo po toliko letih samoprispevkov in pa s prostovoljnim prispevkom položenega asfalta in infrastrukture, da dobijo nov asfalt in se lahko normalno vozijo. Pozimi so zaradi zmrzali in grbin marsikdo z nizkim avtom ne more več pripeljati na dvorišče.

Peter Cesar je podprl predlog, da se uredi sklepnik na vhodom v Mestno občino Slovenj Gradec. Na to je opozoril že pred petimi leti, pa le to še danes ni urejeno.

Peter Cesar je dejal, da ga veseli,  da je poplavna varnost pri podjetju Nieros in še nekoliko naprej, zagotovljena. Upa, da bo tudi delovalo. Moti ga odprt kanal brez rastlinja, brez estetike, enostavno kanal, ki vodo čim prej transportira naprej. Ne razume vodarjev in pa strokovnjakov, da na tak način rešujejo zadeve.

Simon Smolak je omenil, da so na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom predlagali, da se naredi pregled cestne infrastrukture po celi mestni občini in pripravi načrt vzdrževanja in obnove. V zvezi s tem je predlagal,  da pregledajo tudi ali imajo ustrezne intervencijske poti.

Simon Smolak je vprašal ali se ob prenovi mestnega jedra pripravlja tudi sprememba prometnega režima na Glavnem trgu. Te zapornice ne privlačijo gostov na Glavni trg, prav tako pa ne zasedena parkirišča v mestu.

 Franjo Murko je predlagal,  da hkrati z obnovo ulic okrog Glavnega trga, uredijo tudi optično omrežje. V centru mesta veliko ljudi nima dostopa do optičnega omrežja.

Franjo Murko je predlagal, da se razširita izvoza iz parkirišč pri Zdravstvenem domu Slovenj Gradec in iz Splošne bolnišnice na Iršičevo ulico.

Janez Potočnik je podprl razmišljanje svetnika Petra Cesarja glede odlaganja gradbenih odpadkov. Vendar je v razmislek povedal tole. Vsi gradbinci, ki opravljajo to dejavnost,  bi se morali držati Uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki in Uredbe o obremenjevanju tal z odpadki. Pridobiti bi morali okoljevarstvena dovoljenja za svoje dejavnosti in v skladu z njimi tudi ravnati. To seveda stane, zato se raje izognejo tem stroškov in nasipajo ta material kjerkoli pač je priložnost. Zato potem nastanejo posledično te stvari, o katerih so danes govorili. Tu je pomanjkljivost nadzora inšpekcijskih služb, osveščenosti gradbincev in menil je, da tu občina ni tista, ki bi morala privatnikom zagotavljati nekaj svojih resursov.

Janez Potočnik je omenil plan sonaravne ureditve reke Mislinje. Ta obstaja in tudi sredstva so zagotovljena. Vprašal je kdaj se bo to izvedlo. Ta bo potekala nekje od Merkurja pa do trgovskega centra. Predlagal je, da poskušajo doseči, da bi to sonaravno ureditev Mislinje podaljšali ali izvedli vsaj neke omejitvene ukrepe.

Boris Raj je predlagal, da pristojna služba oziroma vzdrževalec cestne razsvetljave opravi pregled svetil na območju Tomšičeve ulice in na vmesnih pešpoteh od Tomšičeve ulice mimo otroškega igrišča, mimo vrtca na Maistrovi ulici do Ronkove ulice. Od občanov je prejel več obvestil, da na tem območju manjkajo svetila in bi jih bilo treba popraviti.

Boris Raj je omenil, da je v soseski S8 kljub zimskemu času precejšen obisk na otroških igriščih. Starši otrok, ki se tam igrajo, so predlagali, da pristojna služba opravi čiščenje igral in glede na korona krizo po možnosti ta igrala tudi razkužuje.

- Silvo Gros je podal pobudo glede izgradnje kanalizacije. Del prebivalcev na Spodnjih Brdah,  to je naselje z 11 stanovanjskimi objekti, so opozorili na pereč problem kanalizacije. Glede na to, da je načrtovan vodovod za ta kraj, vidijo možnost, da bi lahko skupaj z napeljavo vodovodnih cevi položili tudi cevi za kanalizacijo. S tem bi znižali stroške in v kolikor se bo delala kanalizacija Mislinjska Dobrava, pa od Lovrenca do Tiskarne Grešovnik na Brdih, bi se lahko nadaljevala do tega naselja, ki je oddaljeno okrog 300 metrov. 

- Janez Potočnik je omenil, da je bil nedavno zaključen del ceste pri kmetiji Prevolnik v Zgornjem Razborju. Ob zaključku tega se je zdaj pojavil podor, za katerega je že narejen projekt sanacije. Krajani predlagajo, da bi bilo v tem primeru smiselno narediti večjo sanacijo in korenito urediti odvajanje vode na tem delu. V nadaljevanju je senena zložba in grozi, da bo splazilo še več zemlje pod cestiščem. S tem bi preprečili morebitna plazenja oziroma nadaljnje podore. Sanacijo bi morali podaljšati za 100 metrov ceste in temeljito urediti odvodnjavanje in tudi primeren prepust. Predlagal je, da se predlog vaščanov prouči in se pristopi k temu načinu sanacije.