Vzhodna obvoznica – v celoti realizirana
|
Slika 1: Urbanistični načrt Slovenj Gradec
V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine slovenj Gradec (UL RS 93/1999, 23/2000) je poglavje prometne infrastrukture podrobno
obdelano. V posebnem poglavju je tako zapisano:
»Cestni promet
Rešitve na cestnem sistemu obsegajo vse ravni cest, od magistralnih, regionalnih do lokalnih. Bistven poudarek na glavni cesti je, da se reducira število zasebnih priključkov na ustrezno število večjih, tehnično urejenih in varnih križanj z glavno cesto, in da se s tem racionalizira raba ceste. Do izgradnje železnice in zmogljivejših cestnih povezav, bo sedanji sistem cest tisti, ki bo prevzemal vse obremenitve po tovornem in osebnem prometu v občini. Posamezne gozdne ceste bo treba prekategorizirati v turistične ceste.
Najpomembnejši elementi v cestnem sistemu so naslednji:
– korekture v trasi glavne ceste pod Pamečami, racionalizacija rabe in dostopa do industrijskih in komunalnih površin na zahodu,
– izgradnja severne obvoznice skozi industrijski kompleks do ceste Slovenj Gradec-Ravne in naprej do Podgorske ceste,
– izgradnja južne obvoznice,
– izgradnja ceste na Legen,
– izgradnja krožišča na Celjski cesti, G1/4 in R1/227 po predhodnih prometnih študijah,
– rekonstrukcija lokalnih cest, ki povezujejo južno obvoznico oziroma naselje Slovenj Gradec z razpršenimi zaselki in lokalnimi središči v Mislinjski dolini (s Šmartnim, Žabjo vasjo, Turiško vasjo in Tomaško vasjo) z redukcijo in racionalizacijo individualnih dostopov na glavno cesto,
– razširitve in posodobitve obstoječih cest sočasno z stavbnimi zapolnitvami.«
Spodaj prilagamo tudi grafične izseke namenske rabe prostora dolgoročnega in srednjeročnega plana, iz katerega so jasno razvidne vse trase načrtovanih cest (slika 2 in 3).
Slika 2: Osrednje območje mesta v nadaljevanju proti Šmartnem
Slika 3; Zbirna karta s prikazom plansko umeščene na novo načrtovane infrastrukture in infrastrukturo, ki se še umešča v prostor
Sprejeti DPN Velenje jug do Slovenj Gradec jug
|
Slika 4: grafični prikaz podrobne namenske rabe veljavnega Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec z umeščeno Hitro cesto Velenje jug do Slovenj Gradec jug v prostor
Kot je razvidno iz grafičnih prilog pred sprejetjem OPN MOSG, je bila v prostor umeščena tudi prometna infrastruktura, ki je omogočala realizacijo ne le prometne infrastrukture in izboljšave prometne dostopnosti in na ta način tudi kvalitete življenja občanom na tem področju, temveč je ta bila tudi pogoj za kar mnogo realizacij posameznih pozidav, ki so bile predvidene s prostorskim aktom občine (poslovna cona Ozare in pa z njo povezna izgradnja severne obvoznice je ena izmed teh, itd..). Da je to medsebojno povezano, kaže tudi sprejeti Sklep o programu priprave prostorsko izvedbenih aktov v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2000–2015 (Uradni list RS, št. 62/2000). S tem sklepom se je določil program priprave prostorsko izvedenih aktov (v nadaljevanju: PIA) do leta 2015 in pa prednost izdelave posameznega PIA v planskem obdobju. Tako pa imamo v OPN MOSG območja namenskih rab, kjer so predvidene nove pozidave brez na novo predvidenih cest, kar pomeni, da le teh v praksi sploh ne bo možno realizirati brez SD OPN MOSG (primer zazidava v EUP SG-57). Cestne infrastrukture namreč ni mogoče načrtovati na kmetijskih zemljiščih, temveč je potrebno predhodno za ta namen spremeniti namensko rabo zemljišč. Le to pa zahteva čas in seveda denar.
Kot je razvidno iz slike 4 je sprejeti DIIP lahko upošteval traso južne obvoznice, ki je bila takrat v času sprejema DIIP-a šele v fazi usklajevanja z DARS – to je zgolj enim nosilcem urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) in ne gre za cesto, ki bi bila umeščena v prostor. Poleg tega je DIIP zgolj podlaga za črpanje sredstev. Po sprejetem DIIP-u je občina opravičena, da se stroški projektne dokumentacije, ki so vezani na južno obvoznico, financirajo iz teh sredstev. Glede na dejstvo, da cesta ni umeščena v prostor in za to cesto tudi ni sprejetih izvedbenih pogojev, na osnovi katerih bi se lahko izdelala projektna dokumentacija za gradnjo južne obvoznice, rok za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je izredno kratek, je pod velik vprašaj postavljeno črpanje teh sredstev, na kar pri vseh naših odgovorih tudi opozarjamo. Sprejem prostorskih aktov, je kot vsi vemo dolgotrajen postopek in vezan v veliki meri na odzivnost NUP, zato končnega rezultata ob tolikih neznankah ne moremo napovedati.
Če bi bile obvoznice (četudi stare trase v delih, kjer njihov potek ni bil v nasprotju državnih tras – slika 2, 3) povzete v OPN MOSG, bi bilo črpanje, pa četudi ne za celotno traso, bistveno bolj izvedljivo. Tako pa temu ni tako. Po svojih najboljših močeh se ves čas trudimo, da bi bili pri sprejemu SD OPN3 uspešni. Kot smo že zapisali zgoraj, umeščanje tras povsem na novo predstavlja veliko večji napor in zahteva tudi več sredstev kot pa preoblikovanje tras, še posebej pri usklajevanju z NUP. Poleg tega se ves čas srečujemo z različnimi pritiski posameznih interesnih skupin v občini, ki temu nasprotujejo. Le te svoje aktivnosti tudi intenzivno usmerjajo in pritiskajo na posamezne nosilce urejanja prostora (med drugim še posebej na MKGP) kar še dodatno otežuje delo.
2. Vprašanje: Kdo bo odgovarjal za neupravičeno porabo denarja za stroške geodetskih meritev na trasi od toplarne proti G1, torej proti Legnu. Prvič, ker te trase niso strokovno utemeljene, razen te famozne Celostne prometne strategije in ker idejne zasnove cest z zahtevano natančnostjo za prostorsko umestitev, ki kasneje omogoča pridobivanje izvedbene dokumentacije lahko projektirajo s pomočjo brezplačnih programov Lidar za posnetke terena.
Te trditve ne držijo. Vse trase, ki jih umeščamo so strokovno utemeljene in imajo tudi podlago v sklepu, ki ga je sprejel župan in je tudi podlaga za vodenje postopka. Da so bile te trase načrtovane že v prejšnjem dolgoročnem in srednjeročnem planu, je razvidno tudi iz grafičnih prilog (slika 2 in 3). Črpanje sredstev bo zahtevalo tudi, da trase ne bodo samo umeščene v OPN MOSG ampak, da bodo tudi izvedbeno pokrite, za kar je potrebno izdelati podrobne PIP-e. da se izognemo postopku sprejemanja OPPN, lahko le to naredimo zgolj, v kolikor so izdelane na grafičnih podlagah v natančnosti za OPPN. Za slednje pa ne zadošča Lidar posnetek terena, kot se to trdi, temveč je potrebno imeti geodetski posnetek v obsegu in natančnosti za izdelavo OPPN.
Pri tem bi še izpostavili, da gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih, pogosto nasprotujočih si interesov. Posamezni svetniki upravičeno zastopajo interese posameznih skupin. Dolžnost župana in občine pa je, da zagovarja javni interes, torej interes vseh občanov Mestne občine Slovenj Gradec še posebej na področju prostorskega načrtovanja in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in gospodarsko rast, ne le na področju kmetijstva, temveč tudi na področju vseh ostalih dejavnosti. To, da je kmetijstvo zelo pomembna panoga, se v celoti zavedamo in s ponovnim umeščanjem tras tudi ne želimo kakor koli po nepotrebnem ogrožati njihovega nadaljnjega obstoja in razvoja. Za ta namen smo, za razliko od prejšnjega vodstva, se odločili in naročili tudi celovito strokovno podlago, ki bo posebej obdelala področje kmetijstva in na osnovi zaključkov, tudi v prostorskih aktih teh ali pa v nadaljevanju sprejetih na podlagi ZUReP-2, določila območja takšne namenske rabe, da bo zagotovljen tudi dolgoročen razvoj kmetij. Zaključke vseh strokovnih podlag, bomo tudi, ko bodo izdelane v fazi, da bo mogoča javna predstavitev, z njimi seznanil tako svetnike kot tudi ostalo javnost. Do tedaj pa prosimo za razumevanje in zaupanje.
Poleg odgovorov na zastavljena vprašanja, podajamo še komentar na spodaj zapisano trditev in oceno:
»Na strani 52 te strategije so res omenjene vzpostavitve novih cestnih povezav, vendar bistveno drugače, kot je to interpretiral župan. V strategiji piše, da se cesta G1, to je glavna cesta mimo Merkurja, poveže z Legnom pri Trgovskem centru Merkur. Kdor je pozoren, je najbrž že videl, da je slepi krak tam že narejen, pripravljen za to povezavo na Legen. To je pa povsem nekaj drugega kot pa trasa o kateri je govoril župan in jo že obdelujejo projektanti in odmerjajo geodeti. Če bi do realizacije te obvoznice, ki je zdaj načrtovana, prišlo, potem bi dobili samo še eno vzporedno cesto, vendar nekaj sto metrov nižje. Menil je, da župan zavaja tako javnost kot tudi novinarje, ki dokumenta niso preverili, ampak so povedano nekritično povzeli. Ta dokument Celostno prometno strategijo ima s seboj in je tudi sodeloval pri pripravi. Prometno študijo, ki jo je za potrebe Slovenj Gradca leta 2013 naredila projektantska družba PNZ pravi izrecno, da trenutni promet in projekcija bodočega prometa ne opravičuje novih obvoznic okoli mesta. Načrtovanje tako imenovane Legenske obvoznice je po njegovem strokovna blamaža Oddelka za okolje in prostor.«
Kot je razvidno iz slike 3, preko predvidene ceste na Legen v nadaljevanju južne obvoznice poteka nadaljevanje hitre ceste iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Zaradi novih načrtovanih prostorskih ureditev (določene so že sprejete (HC Velenje jug – Slovenj Gradec – jug), določene so še v fazi sprejema) in nujnega upoštevanja načela hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, smo dolžni potek južne obvoznice in ceste na Legen v prostor umestiti na način, da bo to skladno tudi z rešitvami, ki jih določajo hierarhično višji prostorski akti (hitre ceste), kar občina v fazi sprejemanja SD OPN 3 tudi izvaja. Povsem napačno in neodgovorno bi bilo, da bi iskali rešitve v nasprotju z zahtevami nosilcem urejanja prostora, kar se je izkazalo v preteklosti, ko smo iskali rešitev južne obvoznice mimo podanih zahtev DARS-a in za to porabili ne malo denarja in tudi časa. Nezmožnost najti skupno rešitev v samem izhodišču, je imela za posledico tudi, da smo prometno infrastrukturo povsem izvzeli iz vsebine OPN MOSG in se v celotnem obdobju sprejemanja OPN MOSG ukvarjali zgolj z eno cesto – traso, pri tem pa povsem zanemarili izdelavo tovrstnih študij na ostali prometni infrastrukturi. Strokovne službe smo ves čas sprejema OPN MOSG na to poleg posameznih svetnikov opozarjale. Vendar smo bili pri tem neuspešni (dokaz podane pripombe na dopolnjen osnutek OPN MOSG in pa nenazadnje umeščenost severne obvoznice v prostor). Slednja je bila sprejeta že v osnutku OPN MOSG na 28. redni seji Občinskega sveta in je bila iz osnutka predloga izločena z amandmajem pri sprejemu predloga OPN MOSG.
Izvzetje prometne infrastrukture brez celovito izdelane strokovne podlage (le to ni samo štetje prometa iz leta 2013) je resnično neodgovorno in nenazadnje tudi razvojno zaviralno za nadaljnji razvoj mesta Slovenj Gradec. In kot je razvidno iz že pridobljenih prvih mnenj NUP bo zahtevalo precej sredstev za izdelavo dodatnih strokovnih podlag. Prometna študija iz leta 2013 tudi v postopku sprejemanja prostorskih aktov ni merodajna, saj je potrebno te nenehno dopolnjevati in upoštevati nova izhodiščna dejstva, kar smo za izdelavo osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG tudi naredili.
Da bomo uspešni pri črpanju sredstev, ki so na razpolago, kar je v interesu tako nas, kot tudi vseh svetnikov, prosimo, da vsi skupaj zaupamo stroki, ki je zadolžena za izvedbo SD OPN 3, da strokovno opravi svoje delo, kar je tudi osnovno temeljno načelo ZPNačrt, ki je podlaga za sprejem SD OPN 3.
V 10. členu prej omenjenega zakona je zapisano »Prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.«