Odgovori na pobude in vprašanja

20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020
Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je izrekel zahvalo za izgradnjo krožišča v Šmartnem. Po dvajsetih letih truda so v Šmartnem končno uresničili ta projekt. To je velika pridobitev tako za Šmartno, kot za celotno regijo. Prav tako se zahvaljuje, da so v proračunu načrtovana sredstva za izgradnjo četrtega kraka tega krožišča, ki je zelo pomemben za naselje Nadhomec. 
Odgovor:
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da je zaščitna ograja pri Šparu v zelo slabem stanju in predlagal, da jo uredijo in poskrbijo za varnost sprehajalcev. Predlagal je, da pregledajo tudi ostale tovrstne ograje po mestu Slovenj Gradec.

Odgovor:

Ker je bila obstoječa ograja v zelo slabem stanju, smo že naročil novo. Prav tako bomo pregledali ostale tovrstne ograje. V spomladanskem času bomo zamenjali dotrajane tudi lesene dele klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da je pri stari Komunali deponija zemljine in mladi so ga nagovorili,  da naj predlaga, da bi  si v spomladanskih mesecih uredili grbine, ki bi jih uporabili za pumptrack. Seveda  v kolikor bo ta zemljina še nekaj časa tam.

Odgovor:

Zemljina pri stari Komunali je bila deponirana pri izgradnji bloka neprofitnih stanovanj in jo bodo kmalu porabili za ureditev okolice bloka. Porabljena bo predvidoma v roku dveh mesecev. Naslednje leto bodo pristopili h gradnji urbanega parka in mladi bodo dobili varno in urejeno igrišče.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v proračunu namenjena finančna sredstva za spodbujanje podjetništva. Predlagal je, da se ta finančna sredstva podeljujejo celo leto, se pravi sproti. V teh časih, ko se podjetniki odločijo, da bodo šli na samostojno pot, potrebujejo finančno spodbudo in bi bilo bolje, da jim ni treba čakati na javni razpis.

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko finančna sredstva podeljuje samo preko javnega razpisa. Strokovne službe bodo proučile možnost in variante, da bi ga objavili večkrat v posameznem letu.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se javna razprava v zvezi s spremembami OPN opravi s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije.

Odgovor:

Zagotovo bomo javno razpravo glede sprememb OPN opravili s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije, v kolikor razmere ne bodo dopuščale javno razpravo, na kateri bi lahko bili občani prisotni.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako izrekel zahvalo za ureditev krožišča v Šmartnem. To je za Šmarčane in tudi ostale velika pridobitev in vredna pohvale. 

Odgovor:
Objavljeno:2021-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020
Vprašanje:

Zdravko Dornik je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec v Slovenj Gradcu v letošnjem letu postavila drsališče.

Odgovor:

Za drsališče se nismo odločili, ker v tem trenutku zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa ne sme biti postavljeno. Vprašanje je kdaj bodo ti ukrepi toliko sproščeni, da bo drsanje dovoljeno. Poleg tega postavitev drsališča zahteva kar velika finančna sredstva, ki pa jih trenutno v proračunu ne zagotavljamo.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je bil v Slovenj Gradcu pred tremi leti postavljen japonski paviljon, to je paviljon prijateljstva in plod sodelovanja ljubljanske fakultete ter pa tokijske univerze in to je bilo darilo Mestni občini Slovenj Gradec. Pred časom je hodil na Štibuhu in videl, da je ta paviljon v klavrnem stanju. Potreben je zaščite, zato je predlagal, da si odgovorni ta paviljon ogledajo in ga primerno zaščitijo.

Odgovor:

Šolski center Slovenj Gradec je tisti, ki japonski paviljon pospravi v zimskem času. Vendar je dogovorjeno, da bomo v sklopu ureditve celotnega parka menjali dotrajane deske. Vsekakor pa bomo pred zimo naredili ogled. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili, da pogrešajo klopi ob Suhodolnici, to je predvsem od Name do pokopališča, torej po levem bregu Suhodolnice. Starejši se želijo tam spočiti, malo posedeti in bi na tem delu bila vsekakor dobrodošla kakšna klop.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno pot in poiskale prostor, kjer bodo v spomladanskem času postavili nekaj klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil oglasne deske, ki jih ima Mestna občine Slovenj Gradec po mestnih četrtih in po vaških skupnostih. Te oglasne deske samo delno opravljajo svojo funkcijo. Predvsem pa občane moti zanemarjenost oglasnih desk. Treba bi jih bilo očistiti, še posebej takoj po poteku dogodka, ki se na teh tablah oglašuje.

Odgovor:

Za oglasne deske skrbijo sveti mestnih četrti in vaških skupnosti. Predsednike le teh in strokovno službo, ki pokriva področje mestnih četrtni in vaških skupnosti, bomo opozorili, da pregledajo te oglasne deske.

 

Vprašanje:

Helena Breznik je vprašala, če je možno v tem času koronavirusa ukiniti plačevanje vstopa v mestno središče. Večinoma so  v tem času trgovine zaprte, ljudje obiskujejo predvsem lekarno in pa banko v samem središču. Vemo, da se okužba prenaša in če ne bo potrebno pritiskati aparat za listek, s tem preprečijo prenos le teh.

Odgovor:

Občine po lastni presoji oproščajo parkiranje v mestnih jedrih. Spomladi, ko je bilo le to brezplačno, smo imeli nemalo problemov s tem. Kar nekaj stanovalcev, ki so kupili letno karto, so želeli, da jim vrnemo sorazmeren delež. Hkrati pa je bilo mestno jedro ves čas zaparkirano. Trenutno se parkirnina med tednom pobira do 16. ure, med vikendom pa je ni. Kljub temu bomo predlog proučili.

Vprašanje:

Simon Smolak je dejal, da so v času zdravstvene krize in zdravniki so zelo obremenjeni. Zato morajo zdravnikom in medicinskemu osebju omogočiti čim bolj prijetno bivanje tu med njimi. Tistim, ki imajo možnost odločati pri izbiranju vodstva bolnišnice, je podal pobudo, da pri tem upoštevajo mnenje kolektiva.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je dobil pismo sedanjih najemnikov vrtičkov na Celjski cesti, kjer bodo gradili nov trgovski center in sprašujejo kakšna bo njihova usoda. Povedal jim je, da na mestni občini že iščejo nadomestno zemljišče za vrtičkarje. Vendar skupina ljudi, ki ima po pobudi bivše garniture občine, nakupljene lesene hiške, ne želijo te hiške kar zavreči. Seveda bi bilo prav, da jim občina v nekem doglednem času vsaj sporoči kaj naj pričakujejo tisti, ki nimajo hišk in tisti, ki take hiške imajo.

Odgovor:

Za vrtičke na Celjski cesti intenzivno iščemo novo lokacijo. Za tiste vrtičkarje, ki ne bodo postavili vrtnih utic, smo zemljišče že našli in kmalu bomo podpisali pogodbo. Za vrtičke, na katerih bi občani želeli postaviti vrtne utice, mora biti stavbno zemljišče. Vrtnih utic ni dovoljeno postavljati na kmetijsko zemljišče. Našlo smo že nekaj lokacij in se dogovarjamo z lastniki. Primerno lokacijo bomo našli predvidoma meseca marca prihodnje leto. 

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se kljub korona krizi, delno okrasijo tudi območja mestnih četrti, saj v simboličnem smislu. Pobud je pobudo, da se na vsaj treh točkah okrasi v Mestni četrti Polje. Predlagal je, da se smrečica okrasi pred vrtcem na Maistrovi ulici in pri parkirišču v bližini Doma starostnikov.

Odgovor:

V Slovenj Gradcu smo 1. decembra 2020 uradno prižgali praznične luči in okrasili Glavni trg, Trg svobode in še nekaj drugih zaselkov po celotni občini. Preverili bomo možnosti, če je možno okrasili še kakšen zaselek v mestni občini. Prireditev je bila virtualna preko spleta.  V mesecu decembru bomo nekaj programa izvedli preko spleta, tudi Božiček se bo zapeljal po vseh vaških skupnostih in pustil darila za otroke. V mestnem jedru bo postavljena Božičkova vas. Nekaj finančnih sredstev bodo namenili za dobrodelne namene in simbolično darilo podarili eni Enoti VVZ Slovenj Gradec in kakšni družini, ki potrebuje pomoč.

Vprašanje:

Boris Raj je že predlagal rešitev problema parkirišč na Tomšičevi ulici št. 43 in št. 45. Pred časom so že imeli variante, pa so ugotovili, da je z bivšim prostorskim načrtom načrtovano otroško igrišče, ki tam zdaj zavira rešitev. Predlagal je, da si pristojni skupaj s predstavniki Mestne četrti Polje to ogledajo in poiščejo rešitev.

Odgovor:

Strinjamo sem, da moramo čim prej poiskati ustrezno rešitev za ureditev parkirišča na Tomšičevi ulici št. 43 in 45. Res pa je, da je na delu območja, kjer bi se po predlogu naj uredilo parkirišče prostorsko predvideno  otroško igrišče in parkirišča  ni možno urediti.  V kratkem bomo opravili ogled še kakšne morebitne lokacije.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se v okviru mestne občine organizira mini prireditev  oziroma manjši koncert za starostnike pred Domom starostnikov.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Domu starostnikov oziroma pristojnim javnim zavodom.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala na kakšen način se bo izvajala sanacija plazu v Podgorju, kdo jih bo izvajal, iz katerih virov se bodo financirala, kdaj bodo dela potekala in kakšen je plan.

Odgovor:

Na to območje so gradbene odpadke vozili kar nekaj let. Ko se je sprožil plaz, je lastnik zemljišča naredil inšpekcijsko prijavo, češ da ne ve, da so tja vozili omenjen material. Dejal je, da je mislil, da je mestna občina zasipala opuščeno javno dobro, ki gre po sredini in to je že v postopku menjave. Inšpektorica je zahtevala od gradbincev, ki so bili nekako navedeni, da so tja vozili, evidenčne liste in nekateri jih niso imeli v celoti. Inšpektorica je odločila, da je mestna občina kriva za nastanek plazu in predpisala globo ter sanacijo tega. Seveda se s tem na mestni občini ne strinjamo. Na odločbo smo se pritožili, vendar je ministrstvo sledilo pritožbi inšpektorice in nam podaljšalo rok sanacije. Ta plaz smo prijavili v program Ajda pri Ministrstvu za okolje in prostor in uspeli smo pridobiti finančna sredstva za sanacijo. Pri prvem razpisu so bili dani dve ponudbi, ki pa sta bili višji od zagotovljenih sredstev. Zato smo javni razpis razveljavili in šli v ponovni razpis in pridobili izvajalca.  Letos bomo izvedli sanacijo predvidoma v višini 160. tisoč eur, nekaj več kot 160. tisoč pa bo sanacija stala še naslednje leto. Večino sredstev bomo pridobili od Ministrstva za okolje in prostor, nekaj pa ga bo potrebno zagotoviti iz proračuna. Razmišljamo pa tudi o tožbi, saj mestna občina ne more prevzeti odgovornost za ta plaz.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da bo že kmalu dve leti od izdaje Sklepa o pričetku postopka sprememb in dopolnitev OPN po krajšem postopku. Tudi je minilo že več mesecev, odkar je bil osnutek javno razgrnjen. V času javne razprave je bilo podanih veliko utemeljenih pripomb. Vprašal je, če so bila izdelana stališča do pripomb in če so bila, zakaj z njimi niso seznanjeni  vlagatelji pripomb. Namen tega postopka je bil odpraviti nehotne in naključne napake v OPN. Mirno lahko trdi, da gre za slabo delo izvajalca in tudi strokovne službe mestne občine pri pripravi predloga odloka OPN, ki so ga takrat v dobri veri, da je gradivo dobro pregledano, soglasno sprejeli svetniki prejšnjega sklica.

Odgovor:

Še vedno s strani Zum-a nimamo vseh odgovorov na vsa prejeta stališča. Dvakrat smo že sklicali urgentni sestanek in jih zadolžili, da stališče čim prej pripravijo. Strinjamo se, da je pri pripravi OPN prišlo do večjih strokovnih napak.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal zakaj so v dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN 1, ki teče po skrajšanem postopku, vključene vsebine, ki jih zakon za tak postopek ne dovoljuje. Predvsem pa širitev zadev ovira sprejem nujnih popravkov OPN. Podobno prakso zaznajo tudi v spremembah in dopolnitvah OPN 3, ki so se glavnemu namenu umestiti južno obvoznico, pridružile dodatne tudi problematične vsebine, ki podaljšujejo postopek.

Odgovor:

V OPN 3 umeščamo celotno cestno infrastrukturo, tudi južno obvoznico in vse spremembe usklajujemo z nosilci prostora. Južna obvoznica še vedno ni potrjena.

Objavljeno:2020-12-09T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020
Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi je postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN 3. Omenil je mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na poslan osnutek. V mnenju so v celoti proti predlaganim rešitvam umestitve južne in Legenske obvoznice, kot tudi na določitev območij za dolgoročni razvoj naselij. Tudi elaborat z naslovom Analiza stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic, ki ga je mestna občina dala izdelati Kmetijskemu zavodu Celje, kaže na veliko prizadetost kmetijskih gospodarstev, ki bi jih obvoznice povozile. V študiji je napisano, da so potrebni sanacijski programi za prizadete kmetije, kar pomeni, da jim je treba ponuditi enakovredna kmetijska zemljišča, teh pa v Mislinjski Dolini pravzaprav ni več. Zato meni, če bi mestna občina kljub tem opozorilom šla v nadaljevanje in umeščala ceste tja kamor načrtuje, bi tak odlok na sodišču lahko izpodbijali ravno iz teh naštetih razlogov. Sam je seznanjen, da se je mestna občina pogovarjala po strankarski liniji pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi morda spremenili to mnenje, ni pa seznanjen koliko so bili pri tem uspešni. Nadalje je dejal, da obstajajo tudi alternativne rešitve, kjer bi južno obvoznico, ki je resnično pomembna, vendarle umestili.  O legenski obvoznici pa ne bo govoril, ker se mu zdi nesmiselna. Nekatere nakazane rešitve o umestitvi južne obvoznice so že tudi v investicijskem programu, ki so ga sprejemali pred dobrim letom in pol. Ta trasa, ki je v tem programu že omenjena, gre delno po trasi južne obvoznice, se z njo pokriva, poteka po dobrovskem robu na to južno, zaobide pod Homec in se po obstoječi trasi lokalne ceste priključuje na krožišče, kjer se stikata hitra cesta in državna cesta. Sam je narisal kako bi to zgledalo. Najbrž ni smiselno trmariti še naprej s tem in izgubljati čas, morda bi dosegli isti cilj z malo drugačnim pristopom in z drugačnim načinom umeščanja. Če bi cesto umeščali na njegov predlagan način, bi bila mogoče rešitev hitro potrjena pri vseh nosilcih urejanja prostora, škoda na kmetijskih zemljiščih bi bila bistveno manjša, prometno bi razbremenila mesto, naselje Podhomec pa bi se lahko direktno priključilo na to obvoznico. Od tega naselja pa se uredi kolesarska pot in pešpot od Podhomca do šole Šmartno. Ta verzija trase bi omogočala neoviran promet in gradnjo v primeru izgradnje hitre ceste proti Dravogradu in bi hkrati omogočala prehode kmetijske mehanizacije po izgradnji hitre ceste proti Dravogradu. Torej je naštetih kar nekaj prednosti. V neodvisni listi Slovenjgraška lista za mesto in podeželje menijo, da so predlagane rešitve vredne širše diskusije, če res želijo v najkrajšem času priti do rešitev, ki bodo kolikor toliko sprejemljive za vse. Namreč vedo, da kmetje zdaj v nobenem primeru niso pripravljeni odstopiti teh zemljišč.

 

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še ni niti določena niti potrjena. Na mestni občini smo naročili veliko študij,  ker želimo, da dobimo obvoznico, ki bo najbolj ustrezna. Te študije se med samo zelo razlikujejo, predvsem na področju kmetijstva. Zelo v prid določenim trasam govorijo študije na področju prometa, na področju hrupa, na področju zdravja in seveda se bodo poskušali čim bolj približati vsem tem študijam in južno obvoznico umestiti kar najbolje. Dvakrat smo bili na sestanku na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bili smo tudi na koordinacijskem sestanku z vsemi nosilci urejanja prostora. Na skupnem sestanku so na določeno traso imeli največ pomislekov kmetijci. Vsi ostali govorijo zelo v prid določeni trasi, kateri na mestni občini ostro nasprotujemo, da bi južno obvoznico približati trdo k naselju S8. Povedali smo jim, da take trase ne bomo delali, niti je ne bomo dali v razpravo ali v analizo. Tako, da kar se tiče umeščanja trase, so verjetno še daleč, da bomo imeli dokončno verzijo. Strokovne službe delajo intenzivno na tem, da jo umestijo v prostor in sprejetje SDOPN 3 načrtujejo v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Predlagamo, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje strokovnim službam predstavi svojo traso. 

Prav pa je tudi, da v prostor umestijo tudi Legensko obvoznico, realizacija pa zagotovo ne bo hitra.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal zakaj fontana pri bivši Nami že en mesec ne deluje.

Odgovor:

Fontana pri bivši Nami ne deluje, ker je okvara na strojnici in je že v teku poprava. Okvara je namreč nastala zaradi vandalizma – odtujitve led luči, kar je povzročilo okvaro. Apeliramo na občane, da se obnašajo odgovorno in ne povzročajo škode na družbeni lastnini in s tem dodatnih stroškov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da se je podoba SGlasnika v zadnjem času korenito spremenila, tako po obliki kot tudi načinu tiska in materialov. Svetniško skupino Slovenjgraška lista za mesto in podeželje zanima, če so se s tem povečali stroški. Prosil je za odgovor v pisni obliki.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile pisni odgovor.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako vprašal zakaj fontana pri bivši Nami ne deluje, saj se je nanj s tem vprašanjem obrnilo kar nekaj občanov.

Odgovor:

Odgovor že podan pri Boštjanu Rigelniku.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da so na sestanku VS Pameče Troblje obravnavali problematiko  vodotokov, ki se zlivajo v reko Mislinjo in prišli so do ugotovitve, da je kar nekaj vodotokov v takem stanju, da ob obilnejših padavinah, ogrožajo krajane, ki živijo ob tej reki. Ob enem teh potokov so imeli v mesecu avgustu težave. Potok, ki je v bistvu  zelo miren, je takrat ogrožal nekaj kmetij in Mesarijo Cehner. Bili so zgroženi, ko so si to območje ogledali in ugotovili, da nekateri krajani ne skrbijo za te vodotoke, oziroma še slabše, ob te vodotoke odlagajo različne stvari, ki jih potem voda odnese in se zamaši. V vaški skupnosti dajejo pobudo, da župan ustanovi komisijo, ki si bo skupaj s predstavniki vaških skupnosti, v katerih imajo probleme, šli ogledat in popisati težave, da se takšne stvari ne bi dogajale. Tak vodotok seveda najprej ogroža in naredi stroške tistim ljudem, ki ob teh potokih živijo, dolgoročno pa seveda ima stroške tudi mestna občina. VS Pameče pa ima tudi željo, da inšpekcijska služba na tem področju tudi kaj ogleda. Hkrati pa je predlagal, da bi mogoče nekaj več sredstev v proračun zagotovili za urejanje takih hudournikov, ker vsi vedo, da kolikor nameni mestna občina, da tudi Vodna skupnost Drava. V drugih občinah nekaj več sredstev za take stvari namenijo in je prepričan, da bi se takšne stvari dale na takšen način tudi urediti, da bi ljudje, ki tam živijo, imeli malo boljše pogoje.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so sprejele pobudo in jo bodo poskušale realizirati.

Vprašanje:Andrej Breznik je vprašal ali imajo v mestni občini odlok, ki prepoveduje košenje trave ob nedeljah. 
Odgovor:

Odlok o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 9/2016) v v 28. točki 5. člena določa, da je prepovedano uporabljati vrtne kosilnice z motorjem na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage v strnjenih naseljih ob nedeljah in praznikih. Prepoved ne velja za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin;

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil pobudi Andreja Breznika in se navezal na pretekli vikend, ko je bilo kar precej močno neurje, predvsem na območju Sel, Razborja in pa Velunje. Ve, da so občinske službe, Komunala in vsi, ki so za to pristojni, bili na terenu, pristopilo se je k sanaciji, veliko tega je že saniranega. Opozoril pa je spet na hudournik v Starem trgu pod gradom, to je  že večkrat opozoril, bili so tudi neki uradni dopisi z Vodne skupnosti oziroma od vodarjev, ki so za to odgovorni. V tem deževju je tam spet bil plaz. Pravzaprav je že odneslo del steze, ki vodi na grad, tam je tudi križev pot in želel bi, da si to strokovne službe ogledajo, da pokličejo vodarje in to rešijo, preden bo škoda še večja. To govori zato, ker ga na to opozarjajo krajani Starega trga. 

Odgovor:

Pobudo smo že nekajkrat posredovali pristojnim službam, to je VGP Drava in obljubili so, da bodo omenjen hudournik uredili v letu 2021. VGP Drava bodo na to še enkrat opomnili. Glede škode po zadnjem neurju pa so dejali, da v kolikor se je stanje toliko poslabšalo, bodo le to intervencijsko opravili še letos. Predviden ponovni ogled strokovnih služb s predstavnikom VGP ja je predviden za petek, 2. 10. 2020.

Vprašanje:

Samo Januška je dejal, da sta pri cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu oziroma pri župnišču dva doprsna kipa, ki se pogosto ne vidita, ker so tam parkirani avtomobili. Predlagal je, da občinski redarji na tem mestu opravijo ogled. V nadaljevanju pa je predlagal, da bi se  v sklopu projekta ureditev mestnih ulic postavili temelji za ta dva omenjena doprsna kipa na travniku pred ubožno hišo.

Odgovor:

Občinski redarji opozarjajo na območju, kjer so pristojni, vendar je tam del privatnega zemljišča od župnišča, se pa strinjamo, da bo potrebno urediti, da tam ne bodo parkirali avtomobili. Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec smo že predlagali, da pred kipi postavi betonske gobice.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da je med Notarjem Grešovnik in Mizarstvom Jeromel območje, ki kazi izgled Slovenj Gradca. Vprašal je ali je kakšna možnost, da bi lastnik uredil vsaj fasado.

Odgovor:

Lastnik se je enkrat že oglasil pri nas in podal pobudo, da bi šli v menjavo. Ta objekt bi prišel v last mestne občine, on pa bi prejel drugo nepremičnino.  Z lastnikom bomo razgovor ponovno opravili.

Vprašanje:

Samo Januška je vprašal,  kje bodo našli nadomestna zemljišča za vrtičke, ki so trenutno od bivšega podjetja Zipo navzdol ob rekli Mislinji in so bili urejeni po navodilih mestne občine.

Odgovor:

Strokovne službe zelo intenzivno iščemo nadomestno zemljišče, saj se zavedamo, da je vrtove s prodajo različnih zemljišč v zadnjih letih izgubilo precej občanov. Nujno je, da občanom omogočimo samooskrbo in pridelavo hrane in že potekajo pogovori o nadomestnem zemljišču.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da si strokovna služba ogleda kolesarsko in sprehajalno pot ob Homšnici. Tam je pač prišlo do povoza v bližnji in daljni preteklosti s strani traktoristov in še koga še in je nastalo kar precej poškodb na tej asfaltni površini.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled.

Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je Društvo MAD v fazi selitve iz sedanjih prostorov na Celjski cesti 22. Pred nekaj dnevi si je skupaj s predstavnicami Mocis-a in tistimi, ki še imajo tam prostore, ogledal okolico tega objekta. Glede na to, da sta tam zgrajeni dve novi stolpnici in so lepo uredili tudi okolje, je predlagal, da mestna občina formira delovno skupinico, ki bi si ogledala to območje in poiskala rešitev za ureditev okolice tega pri tem objektu, ki bo pač zdajle tvoril skupni prostor z novo zgrajenimi stolpnicami.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je že pred časom podal pobudo za ureditev hiše nasproti pošte, ki jo je omenil kolega Samo Januška. Tisto hišo, ki tam stoji, je treba popraviti, prav tako pa betonsko škarpo, ki je v tem križišču. Oba objekta krnita ugled in resnično je potrebno to prvotno urediti z lastniki. Pa tudi, če bo potrebno to z intervencijo mestne občine. To vpliva na podobo mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da imajo v Mestni četrti Polje znamenito kapelico, ki stoji ob Celjski cesti in je kot taka očitno že pod spomeniškim varstvom, vendar je v zelo slabem stanju. Okolica je kulturno urejena, Komunala skrbi za zelenice, ostali skrbijo za bloke, cesto, ta kapelica pa propada pred očmi vseh. Ker pa meni, da je to arhitekturno in tudi spomeniško skoraj biser tega okolja, kjer ni kakšnih zgodovinskih objektov, je podal pobudo, da mestna občina preko strokovnih služb ugotovi kdo dejansko je lastnik in kakšen je status tega objekta. Čim prej bi jo morali sanirati  ali urediti vsaj v taki fazi, da ne bo več propadala.

Odgovor:

Kapelica je pod spomeniškim varstvom v lasti Mestne občine Slovenj Gradec (EŠD 12347 - kapelica ob Celjski cesti). ZVKD je potrebno predhodno  seznaniti z vzdrževalnimi deli (natančnim opisom) minimalno 15 dni prej izvedbo, da pridobimo njihovo soglasje in navodila kako je potrebno vzdrževanje izvesti. Strokovne službe bodo tako najprej opravile ogled, popis stanja in formalne postopke z ZVKD.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se ob košarkarskem igrišču na Tomšičevi ulici namestijo vsaj tri klopi, saj se tam zadržuje veliko otrok, pa tudi staršev.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in določile točno lokacijo za postavitev klopc. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil vrtičke in že včeraj je govoril z županom in direktorico na to temo in je tudi dobil odgovor glede tistih, ki imajo zdaj v najemu parcele na območju t.i. Zipa. Vprašal je ali zagotovo drži, kot je dobil odgovor, da se za eno leto odloži njihova preselitev in se bo v tem času poiskalo nove parcele in novo rešitev za te, ki imajo zdaj tam svoje hiške, ki so zgrajene skladno z veljavnim občinskim odlokom. Opozoril je, da so v preteklosti animirali ljudi in jim predpisali ureditev vrtov.  Občani so investirali v hiške, zato morajo poiskati tako opcijo in rešitev, da bodo te objekte lahkot tudi na ustrezno mesto preselili.

Odgovor:

Odgovor podan pri Samu Januški.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je izrekel izredno pohvalo za izvedbo svečane seje, ki so jo opravili v počastitev občinskega praznika. Mora reči, da tako kulturnega in kvalitetnega proslavljanja že dolgo niso imeli, vključno s prireditvijo na Glavnem trgu.

Odgovor:
Objavljeno:2020-10-05T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil krožišče Šmartno in seznanjeni so, da bi naj uredili tudi četrti krak, se pravi izvoz za naselje Podhomec. Krajane, ki živijo v tem zaselku, zanima kako daleč je to, ali se kaj dela na tem. Najbolj pa jih skrbi to, da se bodo meseca novembra dela na tem krožišču končala, izvajalci bodo pospravili stroje in odšli in se na tem kraku, ki bi naj bil dovoz za naselje Podhomec, ne bo postorilo kar pričakujejo. V zvezi s tem je želel odgovor.

 

Odgovor:

Trenutno v Šmartnem poteka izgradnja trokrakega krožišča in naselje Podhomec se bo v tej fazi priključevalo na starem priključku. Prav tako so v fazi projektiranja četrtega kraka, ki je v celoti strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Stroške izvedbe sedanjega krožišča je 80 % s strani Direkcije za ceste, mestna občina je dolžna nositi strošek ureditve kolesarskih poti, pločnikov, avtobusnih postajališč in podobno. S strani države so imeli že kar nekaj sestankov kako urediti četrti krak in na mestni občini so obljubili tako predsedniku Vaške skupnosti Šmartno kot vsem krajanom, da bodo pristopili k izvedbi četrtega kraka. Z Direkcijo za ceste so dosegli dogovor, da bo v tej fazi že nakazan izvoz za četrti krak, je pa res, da bodo izvajalci, ki jih je izbrala Direkcija za ceste, odšli. Mestna občina bo morala pripraviti nov razpis in poiskati novega izvajalca. Tega sočasno ni možno graditi, ker izvedba krožišča poteka znotraj varovalnega pasa ceste in ga je možno izvajati brez gradbenega dovoljenja. Četrti krak bo potekal izven varovalnega pasu in bo potrebno pridobivati gradbeno dovoljenje, za kar pa potrebujejo tudi poseben projekt. Mestna občina bo pristopila k temu, zagotovo pa to ne bo urejeno sočasno.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je velik problem zasejana koruza ob kolesarski stezi. Koruza zastira pogled vsem kolesarjem in avtomobilistom na vseh odcepih, ki se navezujejo na kolesarsko pot. Sreča do zdaj je bila, da do težjih prometnih nesreč in padcev še ni prišlo. Kjer cesto prečka kolesarsko pot,  imajo prednost vozniki avtomobilov. Kolesarji bi morali ustaviti in le to je označeno tudi s prometnimi znaki. Veliko kolesarjev se pelje z veliko hitrostjo, predvsem na relaciji Mislinja - Slovenj Gradec in veliko kje zastira pogled koruza. Sam ni proti temu, da  kmetje sadijo koruzo, vendar bi bilo treba urediti pas ob kolesarski stezi. Pred časom so imeli na kolesarskih poteh ovire, na vseh vpadnicah, pa so jih odstranili. Zdaj je prosta pot in iz avtomobila kolesarja enostavno ne vidiš.

 

Odgovor:

Predlog bo podan Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu, da ugotovi na kakšen način je možno urediti varno prečkanje kolesarjev čez glavno prometno cesto. Prav tako si bodo ogledali kako blizu kolesarske steze je zasajena koruza. Pobuda bo podana tudi Medobčinski inšpektorat Koroške, ki je pristojen za oglede v zvezi z zmanjšano preglednostjo na občinskih cestah.

Vprašanje:Zvonka Marhat je dejala, da jo občani in občanke pogosto sprašujejo kje vse se lahko priklopijo na kanalizacijo. Prihaja čas, ko bodo morali urediti male komunalne čistilne naprave in predlagala je, da bi strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec ali Komunale o tem podale informacijo v SGlasnik ali na seji mestnega sveta. Nekateri občani bi svoje hiše želeli priklopiti na kanalizacijsko omrežje in s tem bi tudi lahko pridobili nekaj finančnih sredstev v proračun. Zanima pa jo predvsem za Turiško vas in Brda.  
Odgovor:

Priključki na kanalizacijsko omrežje so možni znotraj agromelioracij in v Mestni občini Slovenj Gradec za dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja znotraj vseh aglomeracij bi potrebovali še okrog 1,5 mio eur finančnih sredstev.

V naseljih v Turiški vasi in Brdih, kjer je področje izven aglomeracije, se bodo krajani morali odločiti za skupno malo komunalno čistilno napravo ali individualno malo komunalno čistilno napravo, za kar pa imajo seveda tudi možnost sofinanciranja na Mestni občini Slovenj Gradec. Za vse informacije se lahko občani obrnejo na Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec in na strokovne službe v Oddelku za prostor, varstvo okolja in gospodarjenje z občinskim premoženjem pri Mestni občini Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Zdravko Dornik se je najprej zahvalil tako v svojem in kot v imenu VS Pameče Troblje za res lepo rešitev problema okoli Osnovne šole v Pamečah, tako, da je pot bolj varna.

Odgovor:
Vprašanje:

Zdravko Dornik je omenil občana, lastnika hiše na Gradišču, ki mu ob večjih nalivih že več let udari voda v stanovanjsko hišo.  Občan ne ve na koga naj se še obrne in kakšne so rešitve, zato ga je prosil, če lahko to tudi izpostavi na seji.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni. Tu je težava zaradi druge individualne hiše, ki je na tem območju in ta problem že rešujemo.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so se v zadnjih dveh letih po več krajih po Sloveniji začele organizirane skupine, ki močno spominjajo na paravojaške enote zaradi maskirnih uniform in orožja, ki ga imajo pri sebi. Skupine se združujejo pod imenom Slovenska varda, delujejo pa predvsem na obmejnih območjih. V več občinah so že organizirali tako imenovane tabore, kjer se urijo v vojaških disciplinah. Med več dnevnim zadrževanjem na posameznih območjih vardisti taborijo na osamljenih območjih, po skupinah se gibljejo tudi po naseljenih območjih. S svojim zadrževanjem in videzom zbujajo nelagodje in večkrat tudi strah med lokalnim prebivalstvom. Z dejanjem, ko so v Slovenski Bistrici obkolili policijsko postajo in se nedostojno vedli do policistov, prav tako so poskušali nasilno stopiti v prostore Občine Slovenska Bistrica med občinsko sejo, še stopnjujejo prestrašenost ljudi pred njimi. Pripadniki teh vard se pojavljajo tudi na različnih turističnih točkah, kjer zbujajo s svojim videzom in prisotnostjo ter tudi komuniciranjem, tudi pri turistih, predvsem tujih, strah in ogroženost. Na takšen način tudi zelo slabo vplivajo na razvoj turističnih destinacij. Kljub temu, da je sedanji obrambni minister izrazil dobrodošlico članom varde v vrstah slovenske vojske, ljudje vedo, da sta vojska in policija tista, ki skrbita za varnost države ter ljudi in so pojavi raznih paravojaških formacij povsod nezaželjeni. Zaradi takšnega stanja in povzročanja incidentov z lokalnim prebivalstvom, sta občinska sveta Občine Ormož in Slovenske Konjice že sprejela sklep, da so pripadniki Slovenskih vard na območju njihove občine nezaželjeni. Podobno naj bi razmišljali tudi župan in svetniki v mestni občini Maribor. V lokalnem odboru LMŠ Slovenj Gradec dajejo pobudo, da bi tudi Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejel podoben sklep. Predlog sklepa je: »V Mestni občini Slovenj Gradec odločno nasprotujemo in obsojamo širjenje strahu in nestrpnosti. Paravojaške formacije v naši občini niso zaželjene.«

Odgovor:

Predlagamo, da se o podanem predlogu pogovori kolegij svetniških skupin.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da se je nedavno nazaj v Suhem dolu utrgal oblak. Obilne padavine so poškodovale cesto pri Umeku, ki je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna sanacije.  

Odgovor:

Poškodbo ceste pri Umeku so vnesli v program Ajda na ministrstvu. Seveda pa temu  sledi priprava projekta oziroma je potrebno čim bolj natančno popisati vsa dela, ki bodo potrebna, nato pa pristopiti k sanaciji.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da je v zelo slabem stanju cesta Podgorje – Suhi dol. V zaselku od Breznikove kapelice do gostilne Kovač je že sedem malih otrok, ki bodo čez dve ali tri leta morali sami v šolo. Po tej cesti je to zelo nevarno. Enkrat so se že tudi pogovarjali, da so ti otroci upravičeni do prevoza s kombijem. Kolikor je seznanjena, če nimajo dovolj kilometrine do šole, morajo starši plačevati en eur. Menila je, da dokler ne bo pločnika ali varne poti do šole, bi morali biti ti otroci upravičeni do prevoza brez doplačila.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno cesto in ugotovile ali to res ni varna šolska pot in na podlagi ogleda pripravile ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Helena Breznik je dejala, da živi v Podgorju pod »zloglasnim« plazom, ki je bil pred časom velik boom in celo medijsko izpostavljen. Nikjer še ni zasledila kaj so rekli inšpektorji, ker je pa opazila, da se le ta sanira, jo zanima kdo to sanira in pa kdo bo to plačal. Ob nedavnem, ko se je  utrgal oblak, je Suhodolnica zelo narasla in ta plaz je bil pri tem ovira.

Odgovor:

Na območje v Podgorju, kjer se je sprožil plaz, so več leti vozili različen gradbeni material. Ko se je ta plaz sprožil, so bile intervenirane inšpekcijske službe, ki so opravile razgovore.  Lastnik zemljišča je dejal, da ni seznanjen, da so na to območje kaj vozili oziroma, da je so tja vozili odpadni material izvajalci mestne občine. Zato je inšpekcijsko službo napotil na mestno občino. Na sredini tega zemljišča je opuščeno javno dobro in lastnik je dejal, da je mestna občina zasipavala svoje javno dobro, kar pa seveda ni res. Inšpekcijska služba nam je naložila sanacijo, na katero smo se pritožili, (odgovor inšpekcije še čakamo). V tistem času smo za dežurstvo aktivirali gasilce, sanirali strugo, da ni prišlo do poplavljanja celotnega območja Podgorja. Mestna občina je ta plaz prijavila v program Ajda na ministrstvo. Celotna sanacija plazu stane približno 400. tisoč eur in ministrstvo kot krilo stroške sanacije do projektantske vrednosti. Mi smo pripravili javni razpis, kamor sta se prijavila dva ponudnika, ki sta presegla zagotovljena finančna sredstva oziroma projektantsko oceno. Javni razpis smo razveljavili in je trenutno objavljen nov razpis. Mestna občina ni odgovorna za ta plaz in tudi ne more imeti stroškov, če pa ta finančna sredstva prejmemo s strani države, je pa prav, da jih počrpamo, ne glede na to, kdo je odgovoren. Odgovornost bodo pa tudi iskali. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi se na tem območju trenutno izvajala kakršnakoli dela.

Vprašanje:

Helena Breznik je povedala, da so se nanjo obrnili krajani Šmartna, to je od Lipe proti Šmartnu. Tam je strnjeno naselje, kjer živijo ob glavni cesti in včasih so lahko tam prečkali glavno cesto. Ob tistih njivah so bile vseskozi tako imenovane »zare«, kolovoz, da so otroci lahko šli v šolo, starejši ljudje pa v cerkev ali v trgovino. Po tem kolovozu so lahko varno šli čez glavno cesto, prišli do stare železnice, zdaj pa tudi do kolesarske steze. Nedavno nazaj je prišlo do prodaje zemljišča in novi lastnik je združil obe dve njivi in ta kolovoz preoral. Tako je dostop onemogočen. Predlagala je, da se strokovne službe oglasijo pri lastniku zemljišča in mu ponudijo odškodnino, na primer vrečo koruze, da bi krajani zopet lahko uporabljali ta kolovoz.

Odgovor:

Podan predlog bomo proučili.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja s cesto Jenina - Završe, kjer naj bi potekali pogovori z Občino Mislinja o neki zamenjavi.

Odgovor:

Ceste Janina - Završe leži v Občini Mislinja, uporabljajo jo pa občanke in občani Mestne občine Slovenj Gradec. Mestna občina ne more asfaltirati ceste v Občini Mislinja. V kolikor bodo našli rešitev, bodo pristopili k sanaciji te ceste.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal če so se na mestni občini kaj pozanimali v zvezi z razpisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede sofinanciranja projekta za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in zagotavljanje začasnih namestitev za osebe starejših od 65 let. Razpis je aktualen oktobra.

Odgovor:

To je javni razpis za nepovratna sredstva, ki so odobrena za 100 % pokrivanje investicije za ureditev dnevnega varstva in začasnih nastanitev v okviru doma starostnikov. Lahko se prijavi le tisti, ki ima koncesijo za izvajanje teh dejavnosti,  tem primeru Koroški dom starostnikov. Koroški dom starostnikov se je odločil, da bo tovrsten dom gradil na Ravnah, Zato je Slovenj Gradec pri tem projektu izpadel, je pa velika verjetnost, da ta sredstva ne bodo porabljena in bo še en razpis.  

Objavljeno:2020-09-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se v zadnjem času ukvarja z analizami sejnin in poskuša analizirati tudi sejnine članov svetov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec. Pri tem  ugotavlja različno prakso, v nekaterih izplačujejo sejnine, v kar precej javnih zavodih in tovrstnih organih pa ne. Zaradi tega prosi strokovne službe, da pripravijo informacijo o tem kakšno je stanje na tem področju v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Pristojne službe bodo pridobile podatke glede izplačevanja sejnin od javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.  Podatke vam bomo posredovali takoj, ko bomo imeli vse zbrane.

Vprašanje:

Simon Smolak je podal pobudo, da na mestni občini začnejo razmišljati o tem, kje bodo prostori za sedež regije.  Pri tem je omenil grad Sv. Pankracija v Starem trgu in mogoče bi se ta namenil za galerijo in za muzej, regijsko središče pa se mogoče uredi v prostorih, kjer sta zdaj galerija in muzej. Dobro bi bilo, da so prostori v bližini prostorov mestne občine.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se izgradnja kolesarske steze - odsek tri in štiri, ki poteka od pokopališča v Starem trgu pa do lesenega mostu čimprej zgradi in se lahko kolesarje usmeri tja, da ne bodo izpostavljeni nevarnostni na Podgorski cesti.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina dala Kmetijskemu zavodu Celje v izdelavo študijo stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic. Zanimalo ga je, če je že narejena in če si jo lahko svetniki pogledajo.

Odgovor:

Študija še ni narejena in je še nismo prejeli ter je ne moremo posredovati svetnikom. Ko pa jo prejmemo, pa jo bomo posredovali svetnikom, ki so izrazili prošnjo za vpogled.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal kaj je z začasnim ukrepom v Starem trgu glede hmeljišča, ker vidi, da  načrtovana nova obvoznica ne poteka po tem zemljišču.

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še v Starem trgu ni natančno umeščena. Hmeljarju je bila izdana odločba, vendar je le ta ne spoštuje. Prav tako ne spoštuje odločb inšpekcijskih služb, ki mu izdajajo globo zaradi nespoštovanja.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je predlagal, da vzdrževalec drevoreda ob Suhodolnici, na levi strani ob pokopališču, uredi drevesa. Nekatera so že čisto upognjena proti reki.

Odgovor:

Komunala redno opravlja ogled dreves in ureja tista, ki so polomljena ter upognjena.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil most čez Suhodolnico pri pokopališču. Po travniku je steza v makadamski obliki. Predlagal je, da jo uredijo in sicer, da jo asfaltirajo ali pa tlakujejo.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in ocenile strošek ureditve. Potka se bo dolgoročno smiselno uredila, glede na to, da bo v bližini potekala tudi nova kolesarska steza.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil še tablo pred pokopališčem, ki je pri glavnem vhodu iz parkirnega prostora na pokopališče. Pod število 14 je zapis »pokop pomembnih občanov«. Predlagal je, da se spremeni v zapis »pokop zaslužnih občanov ali častnih občanov«.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe Komunale bodo preverile napis in ga popravile v kolikor bodo ugotovile, da je le to smiselno.

Vprašanje:

Silvo Gros je predlagal, da se uredijo klopce okoli dreves na Glavnem trgu.

Odgovor:

Zaradi izredne situacije koronavirusa klopce v zgodnjem spomladanskem času niso bile popravljene oz. dotrajane zamenjane. Le – to bomo uredili v poletnem času.

Vprašanje:

Urška Štumplf Prevorčič je povedala, da je ravno danes šla prva izmena otrok v kolonijo v Počitniški dom Fiesa, ki jo organizira JZ Spotur. Zelo je bila začudena, ko je videla, da jih ni peljal prevoznik iz Mestne občine Slovenj Gradec. Še huje pa je, ko izve, da nekateri naši prevozniki še nikoli niso prejeli povpraševanja za ponudbo manjše vrednosti. Še posebej v teh težkih časih bi bilo to nujno potrebno. Zakaj je temu tako? Enako je mnenja za vse druge vrste dejavnosti, da je v povpraševanje potrebno nujno vključiti domačine.

Odgovor:

Vzrok za to, da je otroke v kolonijo peljal prevoznik iz občine Dravograd je dejstvo, da razpolaga s 58 sedežnim avtobusom. Povpraševanje smo poslali dvema ponudnikoma in izbrali najugodnejšega. Vprašali smo tudi še preostala dva ponudnika iz Slovenj Gradca, ki ponujata avtobusne prevoze in tako velikih avtobusov nimata. Tako lani, kot tudi letos, smo popolnoma zapolnili razpoložljiva mesta za kolonijo, poleg tega je bilo potrebno v Fieso peljati tudi animatorje in vzgojitelje. Poleg 58-sedežnega avtobusa smo potrebovali še dodaten prevoz s kombijem, ki pa ga je opravil ponudnik iz naše občine.

Drugače pa v okviru našega javnega zavoda večkrat organiziramo tudi razne druge aktivnosti, kjer potrebujemo avtobusne prevoze (na primer udeležbe na srečanjih pobratenih mest, strokovne ekskurzije,…). Vedno poskrbimo za to, da najprej vključimo domače ponudnike.

Vprašanje:

 

Franjo Murko je opomnil, da se zadnje čase veliko pogovarjajo o poimenovanju ulic, cest, javnih zavodov itd.. Menil je, da bi bilo prav, da mestni svet imenuje delovno telo kot pomoč županu in strokovnim službam in razpravlja o vseh teh pobudah. Menil je, da je kar nekaj Slovenjgradčanov, žal tudi že pokojnih, ki bi si zaslužili taka in drugačna poimenovanja, pa ne samo s področja kulture. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in kot vsi vedo, je Slovenj Gradec mesto, ki je dalo največ mrtvih v tej osamosvojitveni vojni kot mesto.

Odgovor:

Strinjamo se, da župan imenuje delovno telo, ki bo opravila razpravo o vseh podanih pobudah glede poimenovanja.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je na začetku Meškove ulice tržnica. Ureditev le te se je treba resno lotiti. Že pred leti je bil izdelan idejni načrt, da bi na sedanji Poštni ulici bila tržnica. Menil je, da je treba to ponovno proučiti, saj si mesto Slovenj Gradec zasluži dobro tržnico.

Odgovor:

Občinska uprava je projekt obnove oz. ureditve tržnice umestila v nabor projektov naslednje finančne perspektive.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je podprl predlog Franja Murka glede poimenovanja delovne skupine, ki bo proučila predloge za razna poimenovanja. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in je že  pred leti bil podan predlog o poimenovanju na mestnem svetu, vendar niso našli skupnega jezika kaj bi poimenovali ali ulice, šole, javne ustanove itd. Domoljubne organizacije v Mestni občini Slovenj Gradec in tudi v Mislinji delujejo in tudi pripravljajo predlog, da bi drugo leto že delno realizirali kakšen predlog na tem področju in pa vsaj naredili en korak k temu bližje. Prisotne je seznanil tudi s tem, da si v Šmartnem želijo, da naslednje leto odprejo spominski park s poudarkom osamosvojitvene vojne izpred 30 let, kjer imajo tudi spomenik vsem padlim žrtvam vseh vojn, ki so se pač odvijale.

Odgovor:
Objavljeno:2020-08-13T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je opomnil, da se približuje 100-obletnica rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, zato je predlagal, da pričnejo s pripravami za obeležitev te obletnice. Začnejo naj se tudi priprave, da tako po prof. Karlu Pečku, kot tudi slikarju Jožetu Tisnikarju poimenujejo kakšno območje, ulico ali institucijo. Predlagal je, da po prof. Karlu Pečku poimenujejo Koroško galerijo likovnih umetnosti. Župan naj imenuje strokovno komisijo, ki bo predloge proučila in prav tako pripravila predloge za poimenovanje.

Odgovor:

Glede obeležitve 100-obletnice rojstva Karla Pečka je epidemija malenkost prekrižala načrte, kot jih je prekrižala tudi pri praznovanju 160-letnice rojstva Huga Wolfa. Trenutno je v Koroški galeriji likovnih umetnosti razstava del Karla Pečka in otvoritev je bila virtualna preko interneta. Za poimenovanje galerije je že oblikovana komisija in je že tudi bil uradno vložen predlog okoli katerega se bo ta komisija opredelila. Razmislili pa bodo tudi o poimenovanju dela naselja. Načrtujemo, da bi na stavbi galerije v mesecu septembru uredili spominsko tablo Karlu Pečku kot ustanovitelju in postopki v zvezi s tem že tečejo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil urejenost nekaterih zgradb v mestu. Še vedno ga je sram, ko se pelje mimo zgradbe Pošte Slovenj Gradec, še vedno ga je sram, ko se pelje skozi križišče pri Pošti in vidi na eni strani škarpo, ki ne sodi v jedro mesta Slovenj Gradec. Predlagal je, da se imenuje skupina strokovnih ljudi, pregleda vse stavbe po mestu in zapiše te anomalije. Ne glede na to kdo so lastniki in kdo so upravljalci objektov, naj jih mestna občina pisno pozove, da jih ustrezno uredijo. Če jih ne bodo, naj se predvidijo ustrezni ukrepi s strani mestne občine. 

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil Trajnostno urbano strategijo in vprašal če že za naslednjo finančno perspektivo izdelujejo novo strategijo. V tem primeru ga zanima kdo jo izdeluje in kateri projekti so načrtovani. Vprašal je še ali delajo na tem, da bi določili nova degradirana območja.

Odgovor:

Trajnostna urbana strategija je bila sprejeta v prejšnjem mandatu in velja do leta 2030. V njej je začrtan razvoj Mestne občine Slovenj Gradec. Omenjena strategija je pogoj za črpanje sredstev znotraj mehanizmov CTN in velika verjetnost je, da bo tak mehanizem CTN obstajal tudi v naslednji finančni perspektivi. Zaenkrat je še ne bi spreminjali, mogoče bi bilo pa smiselno, da jo v jesenskem času pregledamo in v kolikor bi se pokazalo do konca leta  dopolnimo in pa spremenimo. Glede degradiranih območij bo Združenje mestnih občine Slovenije podalo predlog, da bi skozi ta CTN mehanizem lahko financirali celotna območja znotraj mestnih občin, ne samo mestna jedra in tudi za to črpali finančna sredstva. Ko bo potrjen  nov mehanizem, bo imenovana posebna komisija, ki bo potrjevala degradirana območja in do takrat bomo pripravili degradirana območja in jih tudi predlagali tej komisiji v potrditev.

Vprašanje:

Janez Potočnik je izrekel kritiko glede Oddelka za okolje in prostor, vedno ne deluje dovolj strokovno, niti transparentno in skriva informacije tako pred svetniki, kot tudi pred javnostjo. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so člani večkrat izrazili željo, da bi jih ažurno seznanjali z nastajanjem novih prostorskih dokumentov in jih morda vključili tudi pri njihovem nastajanju. Vendar strokovna sodelavka vedno znova najde izgovore, da to ni možno, ker za to ni zakonske podlage, da stvari še niso tako daleč in da niti ne ve kdaj bodo in da se nenehno spreminjajo in tako naprej. Čemu potem imajo odbore, čemu služi tak odbor, če so zato tam, da štempljajo gradivo za seje. To se mu ne zdi smiselno in če bi vsi skupaj delovali na drugačen način, ne bi prišlo pred kratkim do blamaže občine in njene pravne službe, ko je urad informacijske pooblaščenke moral posredovati, da je občanka prišla do informacije javnega značaja. Povedal je, da je občanka, ki bi ji mi z novim prostorskim aktom odvzeli velik del zemljišča, s katerimi se preživljajo, za umestitev južne obvoznice. Seveda ji ni bilo vseeno, najprej so geodeti hodili po njenem zemljišču, ni vedela zakaj in brez njenega dovoljenja. Potem je prišla vprašat na mestno občino in so ji povedali, da gre za nastajanje novega prostorskega akta in je želela vpogled vanj. Seveda so ji z odločbo to zavrnili. Pritožila se je in je bila znova zavrnjena, zato je poiskala pomoč pri Uradu informacijskega pooblaščenca. Občina je pravzaprav njej kršila pravice do informacij javnega značaja in Urad informacijskega pooblaščenca je odpravil to odločbo. Ko prihajajo občani po nasvete, dovoljenja in napotke v to pisarno za prostor, so mnogokrat odpravljeni z veliko razlogi kako se nekaj ne da narediti in niti z enim samim kako bi se pa nekaj dalo narediti. V tem primeru, ki ga je opisal, je bilo enako. Menil je, da morajo to delovanje spremeniti, delo mora biti bolj transparentno. Vendarle so tukaj zaradi občanov in so se zavezali, ko so nastopili svoje mandate, da bodo delali v njihovo dobro.

Odgovor:

Strokovne službe so zagotovo dolžne občanom posredovati informacije, je pa res, da so včasih postopki v taki fazi, da to ni možno. V konkretnem primeru je šlo za traso južne obvoznice, ki še ni potrjena. Informacijski pooblaščenec je samo deloma dovolil dostop do informacij javnega značaja, ne pa v celotnem zahtevku, kot je stranka želela.

Strinjamo pa se, da Odbor za urejanje in gospodarjenje s prostorom bolj aktivno vključijo pri pripravi prostorskih aktov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na spletni strani Komunale prebral kako je treba ravnati z valovito kritino, to je salonitko, ki vsebuje azbest. Kar nekaj navodil je potrebno upoštevati, da takšno kritino pripeljejo na deponijo Komunale in ustrezno oddajo. To je odlaganje na paleto, primerno povito zaščitno folijo, prevoz s tovornim vozilom, ki ima dvigalo, predhodni telefonski dogovor s pooblaščeno osebo  za prevzem kritine in nazadnje tehtanje ter plačilo le te. Verjetno pri tem ni nobenih težav kadar gre za večje količine kritine, ko se na primer nekdo odloči za obnovo celotne strehe in se že prej pripravi na ta poseben protokol in tudi za plačilo. Pa še tukaj domneva, da marsikoga zbode v oči plačilo za prevzem in se odloči za kakšno drugo, povečini nelegalno pot, na primer zakop ali odvoz na divje odlagališče, ki jih je v okoli Slovenj Gradca kar nekaj. Večja težava se najbrž pojavi pri ljudeh, ki imajo doma zgolj nekaj kosov takšne kritine, še vedno je namreč zelo popularna za pokrivanje suhih drv ali za sušenje na prostem. V tem primeru se večina odloči, da se zaradi celotne kolobocije v zvezi s pripravo  za prevzem in še plačilom ne bo ubadala in tako večina takšnih nekaj kosov izgine tam, kjer ne bi smela, to je v naravi. Zanima ga ali so na Komunali, ki se že nekaj časa zavzemajo za čim bolj trajnostno in zeleno naravnano okoljsko politiko, razmišljali tudi o tej problematiki. Nekatere občine na primer subvencionirajo prevzem azbestne kritine in drugih nevarnih odpadkov iz gradbeništva vsaj do določene količine in menil je, da je tudi v mestni občini vredno razmisliti v tej smeri. Na spletnih straneh Komunale je zasledil tudi, da vsako leto v mesecu maju organizirajo brezplačno akcijo odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstva. Zanima ga zakaj podobna akcija ni tudi za nevarne gradbene odpadke, oziroma vsaj za valovito azbestno kritino. Tega na spletnih straneh nisem zasledil. Menil je, da bi s predlaganim pristopom občanom in predvsem naravi naredili zelo veliko uslugo in korist.

Odgovor:

Na spletni strani Komunale Slovenj Gradec je napisano na kašen način je določeno ravnanje s salonitko v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Najprej bi pojasnili, da Komunala Slovenj Gradec v okviru javne službe in obstoječe cene za uporabnika prevzema komunalne odpadke, to so odpadki, ki so uvrščeni pod št. 20 iz seznama odpadkov v skladu z zakonodajo. Med te odpadke spadajo npr. mešani komunalni odpadki, embalaža, kosovni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, nevarni odpadki iz gospodinjstev (baterije, čistila, olja, ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Salonitka pa spada pod št. 17 iz seznama odpadkov, to so gradbeni odpadki, zato tudi niso vključeni v ceno ravnanja s komunalnimi odpadki in jih je potrebno plačati po veljavnem ceniku. Od Komunale Slovenj Gradec te odpadke, proti plačilu prevzame pooblaščen odstranjevalec, to je podjetje Saubermacher d.o.o. ali Kocerd d.o.o.

Ravnanje z odpadno salonitno kritino ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest  (Uradni list RS, št. 34/08).

Strinjamo se, da je ravnanje s salonitko nekoliko bolj zapleteno,  vendar je to zaradi tega, ker salonitka spada med nevarne gradbene odpadke in so ti ukrepi potrebni zaradi zaščite zdravja uporabnikov in delavcev. Kar pa zadeva, da je ravnanje za tiste uporabnike, ki so se odločili za zamenjavo celotne strehe lažje, kot za tiste, ki imajo samo nekaj te kritine, se ne strinjamo. Ravnanje z nevarnimi odpadki mora biti pravilno in odgovorno tako do družbe in okolja, pa naj gre za večje količine odpadkov ali pa samo za eno kritino. V podjetju nikakor ne toleriramo nepravilnega ravnanja z odpadki in delamo vse kar je v naših pristojnostih, da uporabnike

 

 

vzpodbujamo glede pravilnega ravnanja z odpadki. Seveda pa je še kar nekaj uporabnikov, ki se odločijo za napačno pot in odlaganje odpadkov v naravo. Vse te primere, ki jih odkrijemo sami, ali pa nas o tem obvestijo uporabniki, posredujemo v obravnavo Medobčinskemu inšpektoratu Koroške.

Podeljevanje subvencij glede ravnanja s salonitko je v pristojnosti občin in ne izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da so v Slovenjgraški listi za mesto in podeželje zasledili razpis za gradnjo enot za dnevno varstvo in začasne namestitve vseh starejših od 65 let. Razpisuje ga ministrstvo za delo. Razpisana so sredstva v višini maksimalno 1,4 mio eur za dve enoti, ena za dnevno varstvo, druga za začasne namestitve. Krije se 100 % v upravičenih stroškov. Glede na to, da je bilo za gradnjo bivalne enote za starejše osebe z motnjami v razvoju v prejšnjem mandatu celo pridobljeno še zmeraj veljavno gradbeno dovoljenje, daje pobudo, da se vpogleda v že pridobljeno dokumentacijo in pristopi k nadaljevanju ustavljenega projekta ter konkretno razmisli o prijavi na trenutno aktualni razpis. Zadnji rok prijave naj bi bil oktober 2020. Prav bi bilo, da natančno proučijo nove razpisne pogoje in razmislijo o tej možnosti, občina namreč takšno enoto potrebuje.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec se je skupaj z CUDV Črna že prijavila na ta razpis za gradnjo bivalnih enot na Ozarah. Ministrstvu so ponudili celotno območje, ki je bilo za to predvideno, vseh pet parcel. Čeprav je zdaj praksa ministrstva, da bodo gradili manjše enote in na tem območju bodo zgradili samo dve enoti. V eni enoti lahko biva samo šest varovancev in tako bi na tem območju lahko bivalo 12 varovancev v dveh ločenih enotah, ostale tri parcele pa bi spremenili v park oziroma v neke druge površine zraven teh bivalnih enot.

Vprašanje:

Franjo Murko je prav tako omenil Trajnostno urbano strategijo in predlagal, da se resno lotijo ureditve tržnice na Meškovi ulici. En projekt je že obstajal in ga je treba prilagoditi ali na novo pripraviti, skratka to gre tudi v program TUS, prav tako bi se morali pogovarjati o garažni hiši. Prav je, da se ta dva projekta čim prej začneta.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da je v poročilu Komunale zasledil, da so organizirali druženje delavcev Komunale po načelu spodbujanje zmanjšanja uporabe plastičnega pribora na javnih prireditvah ali zmanjševanje plastičnega onesnaževanja. Prav bi bilo prav in da se tudi mestna občina tega loti in pripravi odlok s to problematiko. Nekatere mestne občine že imajo te odloke in se tega  držijo.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil pot ob Suhodolnici in če gredo čez nov most v Starem trgu, je proti pokopališču drča. Predlagal je, da to drčo ustrezno uredijo, prav tako uredijo stopnice za ljudi, ki morajo precej naokrog, da pridejo do vhoda na pokopališče.

 

Odgovor:

V omenjenem delu je predvidena nova kolesarska steza proti Podgorju. Stopnice se bodo izvedle v sklopu ureditve pokopališča - raztros pepela.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je dejala, da so že lani v jeseni na VS Podgorje podali pobudo za ureditev vodovoda na pokopališču v Podgorju. Pokopališče ima namreč le eno pipo na začetku pokopališča, zato bi prosili, če se lahko namesti še ena pipa na koncu oziroma na drugem delu pokopališča.

Odgovor:

Po pregledu pokopališč v Mestni občini Slovenj Gradec ugotavljamo, da je dostopnost do vode iz skrajnih krakov pokopališča v Podgorju primerljiva z ostalimi lokacijami. Investicija v dodatno fontano, ki nebi bila mala, po našem mnenju ni smiselna.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da se na cesti mimo cerkve v Podgorju uredi cona 30 km/h, za zmanjšanje hitrosti.

Odgovor:

Pobuda realizirana.

Objavljeno:2020-06-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da ga krajani Starega trga sprašujejo kako je z ureditvijo hudournika v Starem trgu. Že v lanskem letu je načel to temo in bilo je obljubljeno, da bodo vodarji v letu 2020 izvedli sanacijo. Zanima ga ali bo to v letošnjem letu, gre za to, da so ogrožene kapelice križevega pota. Tam se je pojavilo plazišče oziroma udor in bi bilo to treba nujno sanirati, preden bo nastala večja škoda.

Odgovor:

Omenjen hudournik je v upravljanju VGP Drava in v kratkem bomo z njimi imeli sestanek glede urejanja vodotokov. Na Mestni občini Slovenj Gradec nismo najbolj zadovoljni z višino finančnih sredstev, ki jih nam namenjajo. Vztrajali bodo pri tem, da se tudi ta hudournik uvrsti v njihov plan, vendar bo to najbrž v naslednjem letu.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga krajani iz območja Turiške vasi oziroma živeči krajani ob kolesarski stezi opozarjajo, da je slabo vzdrževan sadovnjak ob kolesarski poti. Prav bi bilo, da se tudi to uredi oziroma, da nekdo prevzame vzdrževanje le tega.


Odgovor:

Martina Šisernik se je pridružila pobudi svetnika Petra Cesarja glede ureditve sadovnjaka ob kolesarski stezi. Tudi v Ekološkem društvu so opozorili, da je omenjen sadovnjak neurejen in so apelirali, da se dogovorijo kako bi ta sadovnjak vzdrževali. Mora povedati, da je župan z občinsko upravo odredil, da za ta sadovnjak skrbi Komunala. 

Vprašanje:

Boris Raj je najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih nekaj dneh v Mestni četrti Polje zelo kvalitetno uredila zelene površine in igrala. Istočasno pa je seveda zelo zadovoljen, da je strokovna služba mestne občine pripravila dodatno ureditev igral na glavnem igrišču na Tomšičevi ulici, kar bodo realizirali v naslednjih dneh. Postavili bodo nekaj novega za igranje in posedanje otrok poleg igral.


Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo občanov iz Legna, da si strokovne službe ogledajo dovozno pot na igrišče pri vrtcu na Legnu. Treba bi bilo proučiti in ga ta dovoz urediti, da bo uporaben.

Odgovor:

Na tem dovozu je prejšnji teden Komunala zamenjala tlakovce,  tako, da je dostop za mamice z vozički in s kolesi normalen, z avtom pa je po brežini, ker zaenkrat ni druge možnosti.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da na Partizanski cesti v Slovenj Gradcu želijo občanke in občani pred stolpnico številka 10 in pred stolpnico številka 11, da se jim uredili dovozna pot z asfaltno površino na način, da ne bo ob vsakem dežju blato in onemogočeni dohodi do blokov. Strokovne službe naj uredijo, da bodo strokovne službe Komunale kot vzdrževalec poiskale predstavnike teh dveh hišnih in se dogovorile kako bodo to uredili.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Komunali, da bodo opravili ogled in pripravili predlog, kako je možno to urediti.

Vprašanje:

Andrej Breznik je pohvalil župana in zaposlene na Mestni občini Slovenj Gradec ob tej krizi, saj so opravili veliko delo za vse občane. Pri tem je posebej izpostavil Civilno zaščito, zaposlene v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, izredna pohvala tem, ki so zaposleni v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Predlagal je, da svetnica Danica Repas kot predstavnica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec javnost seznanil, da je ta virus resna zadeva.

Odgovor:

Danica Repas se je zahvalila za vse pohvale v zvezi z delom v času epidemije in v kratkem predstavila kako je potekalo delo v tem času in kako poteka trenutno.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da občani, ki imajo pripravljene parcele ali željo graditi na območju Ozar sprašujejo, kako bo regulirano plačilo in pa izvedba te infrastrukture.

Odgovor:

Na mestni občini v kratkem načrtujemo sestanek z lastniki zemljišč, na katerem se bomo dogovorili glede izgradnje komunalne infrastrukture.

Vprašanje:

Franjo Murko je vprašal kdaj bo zagledala luč sveta idejna zasnova obnovitve ulic okoli Glavnega trga.

Odgovor:

Idejna zasnova glede ureditve ulic Glavnega trga v Slovenj Gradcu bo predvidoma predstavljen na seji občinskega sveta 1. julija 2020. 

Vprašanje:

Franjo Murko je ugotavljal, da je v rebalansu nekaj finančnih sredstev za izvedbo Slovenjegraškega polega. Letos je namreč 20 obletnica teh prireditev. Sam je optimist in verjame, da bodo razmere ugodne in bodo lahko v mestnem središču izvedli kakšen kulturni program.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je predlagal, da se Šolska ulica od bivše čevljarske delavnice proti mestu uredi in bo izgled mesta lepši. Na tej ulici je pred časom že bil en del minimalistične urbane opreme po vzoru Židovske ulice v Ljubljani in zdi se mu, če bi tja postavili kakšno lončnico, mogoče klopco, bi takoj ta ulica zgledala prijaznejša. Menil je, da bi se to z minimalnim vložkom dalo urediti.

Odgovor:

V zvezi z ureditvijo Šolske ulice od bivše čevljarske delavnice proti mestu, podaja Svet za invalide naslednje mnenje:

 

Za potrebe gibalno oviranih je potrebno zagotoviti minimalno 100 cm in maksimalno 150 cm praznega prostora po širini, da se lahko le ti z invalidskimi vozički oziroma drugimi pripomočki neovirano gibljejo po ulici. Prav tako je potrebno zagotoviti prav toliko praznega prostora še za kolesarje, ki so na tej ulici precej frekventni.

Za potrebe slabovidnih ljudi je potrebno s kontrastno barvo označiti vodilno pot, po kateri se lahko le-ti gibljejo, za popolnoma slepe ljudi pa označiti vodilno taktilno pot ob steni stavbe z minimalnim razmikom, da s palico lahko zaznajo ovire na poti (gre za urbano ureditev in ureditev taktilnih oznak, ki vodijo slepe ljudi po tem območju).

Podesta pred obojimi vhodnimi vrati je potrebno ustrezno (kontrastno) označiti in zaščititi. Če je mogoče, predlagamo, da se vsaj tega v stanovanjski del odstrani, saj je moteč tako za gibalno ovirane, kakor tudi za slepe in slabovidne ljudi.

V kolikor bodo v ulici načrtovane kakršnekoli označbe, je pri tem potrebno upoštevati ustrezne smernice za ljudi z oviranostmi.

Vprašanje:

Simon Smolak je izrekel pohvalo, da je mestna občina uredila igrišče za kužke. Nadalje je občane pozval naj ne nastavljajo strupa in hkrati vse ostale, da pobirajo pasje iztrebke.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan. 

Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da so se na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom pogovarjali, da bi članom odbora predstavili OPN. Mogoče bo zanimalo tudi koga od ostalih svetnikov.

Odgovor:

Strokovne službe bomo tako svetnikom kot članom Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom predstavile OPN, prav tako njegove spremembe in dopolnitve.

Vprašanje:

Silvo Gros se je najprej zahvalil županu in občinskim službam za opravljeno delo v času krize, prav tako tudi ostalim službam na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Silvo Gros je opozoril na tržnico na Meškovi ulici. Vsak dan spremlja ponudnike, ki tam prodajajo svoje izdelke. Tam so sicer postavljene hišice,  vendar niso vse funkcionalne. Ti ponudniki imajo probleme in si sami postavljajo mize, jih vsak dan umikajo in imajo težave s tem. Predlagal je, da bi mogoče stojnice, ki jih ima mestna občina, postavile tam, pa dam jim omogočijo malo bolj funkcionalne pulte. Največji problem je, ko je slabo vreme.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec iščemo ustrezno rešitev kako bi ponudnikom bolje uredili prodajni prostor in s tem tudi izboljšali izgled tržnice.

Objavljeno:2020-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da v teh dneh občani kurijo zeleni odpad, vrtni odpad, kadi se skratka po celi dolini, ponekod bolj, ponekod manj. Podjetje Koceord zeleni odpad pobira in si želijo, da ga občani vozijo tja, tudi Komunala ima zbiranje le tega urejeno. Predlagal je, da apelirajo na občanke in občane, ki kurijo kar ne bi smeli in opozarjajo na škodljivost tovrstnega kurjenja, ampak ni pa kontrole, nadzora in neke rešitve. Tudi to je en mali prispevek razogljičenju, mali prispevek k zdravju v tej dolini in pa k izboljšanju pogojev življenja.

Odgovor:

Občane v medijih in ostalih sredstvih javnega obveščanja vseskozi seznanjamo in osveščamo o skrbi za čistejše okolje in tako bomo postopali tudi vnaprej.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je pripomnil, da po dolgih letih lahko v menda Šmartnem pričakujejo, da bodo pričeli z gradnjo krožišča. Prebivalce iz zaselka Nadhomec zanima, ne glede na vse predstavitve, ki so jih imeli, kako in na kakšen način bi se naj to krožišče gradilo. Najbolj jih zanima kako se bodo navezovali na ta rondo, torej kako bodo prihajali iz stranske ceste na cesto G1. Po nekaterih kartah zanje naj ne bi bilo spremembe, na to cesto naj bi se navezovali prav tako kot se sedaj. Seveda se s tem ne strinjajo, ker bodo enake imeli probleme z čakanjem na vključitev na obstoječo cesto. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je državni projekt, ki ga pelje DRI – Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. in pogodba o začetku gradnje krožišča je že podpisana.

Projekt in opis si lahko občani ogledajo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec v načrtu dobrodelni koncert za novo dvigalo. Predlagal je, da se denar zagotovi iz proračuna.

Odgovor:

Po letošnji analizi šolskih objektov in seveda že pred tem smo zaznali tudi to potrebo. Ker že imamo grobo oceno investicije in le-ta ne bo zanemarljiva, bomo situacijo dobro proučili (moramo pa poudariti, da 1.osnovna šola že ima dvigalo in da se otroci s PP lahko vključijo tudi na to šolo), poskušali bomo  najti vire in projekt vključiti v katero izmed naslednjih proračunskih obdobij.

Vprašanje:

- Zvonka Marhat je vprašala kako je z rekonstrukcijo ceste Černivnik-Slemenik v Golavabuki. V proračunu za leto 2020 so za omenjeno cesto zagotovljena finančna sredstva v višini 50. tisoč eur.

Odgovor:

Trenutno smo v fazi projektiranja obnove vseh desetih cest, ki so načrtovane v letošnjem letu. V roku največ dveh mesecev bodo projekti zaključeni, izdelani popisi in objavljen bo javni razpis za izvajalce del. Predvidoma v mesecu maju bodo znani izvajalci in v začetku poletja bodo pričeli z gradnjo na vseh desetih lokacijah.

Vprašanje:

 - Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej tako v svojem imenu kot tudi v imenu ravnatelja OŠ Podgorje zahvalila, da so pričeli z obnovo sanitarij na POŠ Razbor in upajo ter pričakujejo, da se bo obnova začela tudi na OŠ Podgorje.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila obnovo ceste in izgradnjo pločnika od odcepa za Raduše proti Podgorju.  Občani in občanke smatrajo, da bi to cesto morali obnoviti pred začetkom gradnje tretje razvojne osi, ker je zelo nevarna. Še pred tem bi moral biti zgrajen pločnik, urejeni prehodi za pešce in opozorilni znaki, skratka poskrbljeno mora biti za varnost. DARS je zagotovil, da bo poškodbo ceste, ki bi se morebiti zgodila med gradnjo tretje razvojne osi, saniral. 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec smo dale pobudo, da se DRI sestane z DARS-om in se dogovorijo o gradnji tretje razvojne osi in obnovi ceste proti Podgorju. Vsekakor se strinjamo, da mora biti ob gradnji tretje razvojne osi na tej cesti poskrbljeno za varnost.

Vprašanje:

 Dr. Peter Pungartnik je iznesel vprašanje v imenu svetnice Danice Repas. Dejal je, da 18 otrok na območju Šmartna zaradi zasedenih kapacitet nima možnosti, da bi se vpisali v vrtec Šmartno. Starši so sicer dali vloge, pa so zavrnjeni, ker ni prostora oziroma bi bilo potrebno organizirati dodatni oddelek. Ali je sploh možnost, da tudi te otroke sprejmejo v vrtec.

Odgovor:

Strokovne službe VVZ Slovenj Gradec sporočajo, da imajo trenutno v vrtcu še 12 prostih mest po različnih enotah, vendar so to oddelki drugega starostnega obdobja in so prosta mesta v bistvu za starejše otroke, katerih pa trenutno ni na čakalnem seznamu. Na čakalnem seznamu je 19 otrok, rojenih leta 2018 in leta 2019, ki so bili vpisani med letom, nekateri šele januarja in nekateri februarja in niti niso izpolnjevali pogojev za vključitev v vrtec. Po zadnjem poročilu je izpolnjevalo pogoje 1. februarja  12 otrok, 1. marca pa vsi ti otroci izpolnjujejo pogoje za vključitev v oddelek prvega starostnega obdobja. Menimo, da bodo vsi otroci lahko sprejeti.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je povedal, da so na Podgorski cesti pri Zadrugi postavili dodatno tablo za merjenje hitrosti. V delu pa je idejni projekt za ureditev križišča in upa, da bo dokončan do jeseni, realizirali pa ga bodo v naslednjem letu.

 

- Nato je prisotne obvestil, da bodo na Podružnični osnovni šoli v Pamečah na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu uredili dovoz za prevoze otrok oziroma uredili prometni režim pred osnovno šolo.

 

- Prisotne je še seznanil, da so uspeli prepričati občana, lastnika ceste na relaciji od Raduš do zaselka Sv. Duh, da je ta cesta ponovno odprta za promet in bodo v teh dneh postavili prometne znake.

Odgovor:
Vprašanje:

 - Boris Raj je omenil, da prihaja pomlad in s tem sezona na igriščih. V ČS Polje imajo kar nekaj igral in igrišča so posuta s peskom oziroma  z drobnim kamenjem. Predlagal je, da si jih pristojne službe ogledajo in zamenjajo kar je potrebno oziroma jih počistijo in igrala ustrezno uredijo.

Odgovor:

Za otroška igrišča skrbi JZ Spotur. V lanskem letu je bilo narejeno A testiranje vseh obstoječih igral v Mestni občini Slovenj Gradec in nekaj igral bo treba odstraniti, ker niso več primerna. Seznam igral, ki jih bodo odstranili ali obnovili, je že pripravljen. Pridobljena je bila tudi že ponudba in izdana naročilnica za obnovo obstoječih in za odstranitev igral. 

Na eni prihodnjih sej bo predstavljena tudi analiza športne infrastrukture in otroških igral v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da župan pove kdaj bo začetek gradnje mostu pri domu starostnikov.

Odgovor:

Predvidevamo, da bo začetek gradnje konec meseca avgusta 2020.

Objavljeno:2020-05-04T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je v soseski S8 trenutno v teku kar nekaj gradenj. V povezavi z gradnjama obeh stanovanjskih blokov pa je prišlo do zapore dela ceste, ki je med obema gradbiščema, kar je tudi prav. Že v preteklosti pa je tekla diskusija o tem, da je premalo parkirišč in da je spor glede uporabe parkirišč med stanovalci stanovanjskega bloka Tomšičeva 45 in 43, ker so pač prvi v enem pomembnem deležu lastniki parkirnega prostora pred svojim blokom. Zdaj se je povezovalna cesta naredila ravno preko tega območja, čemur seveda ne nasprotujejo, ker je to potrebno, vendar vidi v tem tudi možnost, da se razmišlja proti zaključku gradnje v tej smeri, da se ob sistemu ureditve dovoza in parkirišč v povezavi z obema gradbiščema pozneje upošteva tudi ta problematika na območju med številkama 43 in 45. Naj se povezovalno najde opcija za zagotovitev potrebnih parkirnih prostorov za stanovalce, ki so sedaj ostali brez teh parkirišč. Tu v Četrtni skupnosti Polje so se pripravljeni vključiti v ogled in izraziti  svoja stališča in predloge, ki jih v tej zvezi imajo. V preteklosti so to zgodbo že obravnavali na občinskem svetu in zdaj vidi, da je tu podana možnost, da se ta problem dolgoročno tudi razreši.

Odgovor:

Glede zapore ceste so občanom podali opravičilo in bodo tudi reševali nastalo problematiko. Žal je pogosto ob gradnji moten cestni promet in poskušali bodo skupaj iskati rešitve.

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da nabavijo ustrezen koncertni klavir in ga postavijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti za izvajanje različnih glasbenih programov. Klavir, ki ga v galeriji trenutno imajo, ne ustreza visokim standardom. Še posebej pa bo to pomembno v letošnjem letu, ko bodo prireditve ob 160-letnici rojstva Huga Wolfa in se bodo odvijale različne prireditve.  

Odgovor:

Zavedamo se smiselnosti postavitve koncertnega klavirja tudi v KGLU, vendar nam pomanjkanje sredstev v proračunu za nujne in evropsko vezane investicije trenutno onemogoča nabavo le-tega.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da se jih nekako zima izogiba in vsi gledajo našo okolico. Vsako leto enkrat si vzame čas in opravi ogled mesta, kar je storil tudi letos. V zvezi s tem je podal pobudo, da se formira delovna skupina, ki se naj sprehodi od gostišča Murko pa do ruševine na Celjski cesti. Pripravi naj popis stanja. Sam ga je že naredil in ni preveč optimistično. Želel bi, da ključne anomalije v dveh mesecih popišejo in pripravijo rešitve, da bodo pomlad pričakali z ustreznimi ukrepi za izboljšanje. Skoraj vsako leto v preteklosti je na to opozarjal in nikamor se ne premaknejo zadeve. Prepričan je, da bodo zdaj znali vsaj tiste najbolj sramotne, med katere šteje bivšo policijsko postajo, križišče nasproti pošte itd., primerno urediti.  

Odgovor:

Stanje je evidentirano, za obnovo bivše policijske postaje bomo z rebalansom poskušali zagotoviti sredstva, zemljišče nasproti pošte pa je v privatni lastnini.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili na nujnost izgradnje pločnika od krožišča Colatio Stari trg do naselja na Klancu. Tam je manjši zaselek in ljudje hodijo peš po tej prometni cesti. Ob robu je še površina, ki je v lasti cestnega podjetja in predlagal je, da se razmisli v okviru varnih poti, v okviru trajnostne mobilnosti ali na kakem drugem področju, da bi uredili ta pločnik.

Odgovor:

Cestni odsek predstavlja državno cesto, ki je izven območja naselja, tako, da je to v celoti v pristojnosti države oz. upravljavca državne ceste Direkcije RS za infrastrukturo.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako se rešuje problematika glede cesti pri kmetiji Prevalnik iz Zgornjega Razborja.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec iščemo skupno rešitev za sanacijo in v ta namen je bilo že kar nekaj sestankov. Ker bo sanacija zahtevala visoka finančna sredstva, iščemo tudi možnosti za sofinanciranje. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na vzdrževanje podpornega zidu ob kolesarski poti, to je nad industrijsko cono v Pamečah, nad podjetjem Nieros. Tam je star železniški podporni zid, ki se močno kruši. Kot prvo  je lahko to nevarno, kot drugo pa je to kulturna dediščina, ki jo morajo ohranjati in vzdrževati. Predlagal je, da si pristojne službe to ogledajo in pripravijo rešitev za sanacijo.

Odgovor:

Za sanacijo zidu je potrebno pridobiti pogoje ter soglasje Zavoda za kulturno dediščino in predračun za sanacijo. Je pa javno podjetje komunala v fazi čiščenja zidu – odstranitev vej.

Vprašanje:

Silvo Gros je omenil, da so okrog dreves na Glavnem trgu pozidave in na teh leseni podstavki ali klopce, ki pa so zelo dograjane. Predlagal je sanacijo le teh.

Odgovor:

Dotrajane klopce se bodo v pomladnem času zamenjale z novimi.

Vprašanje:

 Andrej Breznik je omenil, da je na Iršičevi ulici, ki pelje od krožišča proti Športni dvorani, izvoz na parkirišče za potrebe zdravstvenega doma in bolnice. Vendar je ta izvoz na parkirišče bil zgrajen že pred časom in takrat je bil načrtovan za precej manjša vozila. Danes opažajo, da se tam velikokrat ustavlja promet, ker so pač težave z izvozom na parkirišče. Predlagal je, da bi se izvoz razširi.

Odgovor:

Ob Iršičevi ulici je predvidena izgradnja kolesarske steze (kolesarska povezava sklop 3), zato zaenkrat rekonstrukcija ceste v tem delu ni smiselna.

Vprašanje:

- Andrej Breznik je iznesel pobudo krajanov, da bi skladba ansambla Štirje kovači »Luči Slovenj Gradca«  postala himna Mestne občine Slovenj Gradec.  

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko ima svojo himno. Vendar je potrebno to najprej zapisati v Statut Mestne občine Slovenj Gradec, kjer so opredeljeni simboli mestne občine. Nato pa mora občinski svet sprejeti Odlok o himni Mestne občine Slovenj Gradec. V odloku se zapiše katera skladba se določi za himno oziroma morda samo del te skladbe in kdo je njen avtor. Avtor pesmi mora podati posebno pisno izjavo, da se s tem strinja in tudi navesti ali želi materialno povračilo za uporabo skladbe oziroma se temu odreka. Najprej pa se občinski svet mora odločiti ali bo Mestna občina Slovenj Gradec imela svojo himno.

Vprašanje:

- Simon Smolak je opomnil, da je v mesecu decembru poslal pobudo občane, da bi se na odseku ceste med pokopališčem v Starem trgu in med Kmetijsko zadrugo, en pločnik rezerviral za kolesarje. Če gredo iz smeri pokopališča proti centru desna stran ni primerna, ker je preozka. Na levi strani pa je pločnik in levo od pločnika je travnik. Večine zemljišč je lastnica mestna občina, razen manjšega dela pred Kmetijsko zadrugo. Če se ta pločnik malo razširi, bi lahko kolesarje usmerili na to stran.

Odgovor:

Odgovor (Bine Bevcl, univ. dipl. ing. grad., projektant):

Izvedba kolesarske povezave na odseku od pokopališča v Starem trgu do Zadruge

1. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na LEVI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev , ureditev kolesarskega prometa ob parkiriščih Zadruge)

- urediti dodatni prehod za pešce na cesti R1-227 pri izvozu ceste, ki poteka ob pokopališču (navezava do brvi čez Suhadolnico), kar pa bo težko utemeljiti, ker je obstoječ prehod že pri izvozu iz pokopališča.

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na desni stran ceste, kar pa bo težko uresničiti.

 

2. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na DESNI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- izvesti dodatna prehoda za pešce -2x, za prehod pešcev iz priključnih cest do pločnika na nasprotni strani ceste,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev)

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na levo stran ceste.

 

3. V primeru izvedbe obojestranskih pasov na vozišču je potrebno vozišče razširiti za širino 2x1.00m in izvesti vsa potrebna gradbena dela, vključno z ureditvijo prometne signalizacije.

V vsakem primeru je potrebno predhodno izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti mnenja vseh pristojnih soglasodajalcev in pridobiti zemljišča.


Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da ga je občan Raduš vprašal, če bodo zgradili igrišče pri gasilskem domu. Zemljišče menda imajo pripravljeno in ga je lastnik pripravljen prodati.

Odgovor:

Pri gasilskem domu je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, kjer ni dovoljena gradnja športnih igrišč. Predsednik GD je s tem seznanjen.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je že pred enim letom predlagal, če bi se članom odbora in svetnikom predstavil OPN, predvsem zato, da vidijo kakšna je vizija za naprej, kakšno stanje imajo na terenu, kje so problemi. Prav tako bi sami podali kakšne predloge in bi se lahko OPN spremenil, da bo za vse bolje.

Odgovor:

Veseli smo predloga gospoda Smolak-a, da se svetnikom predstavi Občinski prostorski načrt  in jih na ta način seznani z njegovo vsebino tako v strateškem kot tudi izvedbenem delu. Da bi bilo srečanje čim bolj učinkovito, bi v kolikor bi bilo sprejemljivo, predlagali, da bi združili tako predstavitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec s seznanitvijo zakonodaje, ki ureja to področje kot tudi glede na številna odprta vprašanja v naši občini s področja kmetijstva, še predstavitev strokovne podlage Analize kmetijstva v naši občini in njegova prihodnost, ki jo bomo v kratkem prejeli s strani izdelovalca. Danes je vloga kmetijstva prepoznana  v povsem novi luči.  Navkljub zmanjševanju gospodarskega pomena kmetijstvo ohranja svoje prostorske in socialne razsežnosti, hrana pa ostaja strateška dobrina. Poleg gospodarske (strogo predelovalne) se kmetijstvu vse bolj pripisujejo tudi druge družbeno pomembne funkcije kamor sodijo ohranjanje biodiverzitete, številne ekosistemske funkcije, vplive na socialno ravnovesje, na podobo kulturne pokrajine, na ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot. 

Vprašanje:V okviru tega je Simon Smolak tudi opomnil, da so v Podjetniški coni Pameče že dve seji nazaj predlagali, da se načrtovano krožišče premakne čim bolj proti odcepu Fuks. Z lokacijsko preveritvijo se je dalo urediti pri mostovih in sam meni, da bi se verjetno dalo tudi to. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so dobili odgovor, da to ni možno, sam pa bi vseeno rad argumente, zakaj to ne gre na takšen način.«
Odgovor:

Pri gradnji krožišča v Pamečah na območju EUP SG-51 in SG-52 gre za vzdrževalna dela v javno korist, ki se jih izvaja v skladu s Pravilnikom za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).

S tem pravilnikom so za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist natančno določeni način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsta in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda ter način in postopek prevzema.

 

Na odboru smo člane odbora seznanili s tem podatkom kot tudi s podatkom, da je upravljalec ceste Direkcija za infrastrukturo RS, ki načrtuje celotno rekonstrukcijo te ceste in vseh priključkov nanjo vse od meje z občino Dravograd, pa do odcepa k Pamečam in da je predhodno lego krožišča bilo potrebno uskladiti z upravljalcem. Pri čemer je potrebno posebej izpostaviti, da je pri zasnovi krožišča potrebno ne le upoštevati vse omejitve v prostoru, ki so razvidne iz izseka Prikaza območij enot urejanja prostora ter območij varovanj, omejitev in regulacij OPN MOSG, ki ga prilagamo zgoraj, temveč je v skladu z zakonom o cestah, potrebno v to območje zajeti in na primeren način urediti tudi vsa priključevanja na glavno cesto in to ne zgolj priključek proti odcepu Fuks, temveč tudi vsa priključevanja na glavno cesto, ki so v njegovi neposredni bližini, kar konkretna rešitev krožišča tudi upošteva.

 

Glede predloga gospoda Smolak, da bi se z lokacijsko preveritvijo dalo urediti kot smo to naredili pri mostovih tudi prestavitev krožišča podajamo naslednji odgovor.

Lokacijska preveritev je nov zakonski instrument prostorskega načrtovanja, ki ga je prinesel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZUreP-2) in je zajet od 127. do 133. člena tega zakona, z jasno zapisanim namenom in postopkom, kot tudi veljavnostjo lokacijskih preveritev in je pod strogim nadzorom Ministrstva za okolje in prostor in ga torej ni možno uporabiti prosto. 

Lokacijsko preveritev lahko občina izvede zgolj:

-        za namen izvajanja gradenj prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi;

-        za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev kot so določeni v tem aktu;

-        za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoča začasno rabo prostora.

 

Konkretno se krožišče ureja in sama gradnja bo potekala v okviru vzdrževalnih del v javno korist na osnovi Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12) in v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi v ta namen izvedli postopek lokacijske preveritve.

 

Da bomo lahko podali natančnejši argumentiran odgovor glede ustreznosti načrtovanega krožišča na glavno cesto, prosimo gospoda Smolak-a, da nam posreduje grobo skico, kje naj bi po njegovem bila bolj ustrezna lega krožišča in kako bi potekal potek ostalih cest vključno s priključevanji na glavno cesto, da bomo lahko predlog predali izdelovalcu projektna dokumentacije, da ga pregleda in se opredeli do predlaganih rešitev. Na osnovi prejetega stališča projektanta, bomo lahko tudi podali natančnejši odgovor glede ustreznosti lege predlaganega krožišča.  

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v predstavitvi dela župana videli tudi pridobitev gasilske lestve, ta teden so slišali tudi, da se financiranje gasilstva nadaljuje. V zvezi s tem je vprašal ali obstaja načrt opremljanja gasilskih društev. Interes mestne občine mora biti, da gasilska društva zagotavljalo najboljšo požarno varnost.

Odgovor:

Branko Smrtnik je prisotne seznanil, da so vsa gasilska društva opredeljena po kategorijah. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorijo 1,2 in 4. Gasilsko društvo Slovenj Gradec je v četrti kategoriji in je temu primerno tudi opremljeno. Gasilska avtolestev pripada četrti kategoriji za reševanje ljudi iz višin in je bila nabavljena ne samo za Slovenj Gradec, ampak za celo Mislinjsko dolino, kakor tudi širše. Določeno je tudi kakšna vozila imata prva in druga kategorija. Na podlagi tega se na občinskem poveljstvu gasilske zveze natančno držijo tega kako se nabavljajo zaščitna oprema in ustrezna gasilska tehnika.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je zraven zemljišča, kjer se gradijo novi stanovanjski bloki, stara stanovanjska hiša. Vprašal je kaj bo s tisto hišo, ko bodo bloki dokončani.

Odgovor:

Hiša je v privatni lastnini. Bo pa v kratkem na sestanek na MOSG povabljen lastnik zaradi urejanja nekaterih drugih razmerij z MOSG.

Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal še ali bo javna predstavitev projekta izgradnje kotlarne na biomaso na Štibuhu.

Odgovor:

Predstavitev projekta bo na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec in na Četrtni skupnosti Štibuh. O terminih predstavitve se bomo dogovorili z županom.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil,  da se je na Legnu v vrtcu pojavil smrad iz kanalizacije. Šlo naj bi za napake pri izgradnji kanalizacije, ki jih mora odpraviti koncesionar. Zanimalo ga je, če to že poteka.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni in smo koncesionarja o tem že obvestili. Napak je več in zahtevali bomo, da jih bo koncesionar v čim krajšem možnem času odpravil.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je svetnica Lea Čegovnik opozorila na problem odtoka za smeti na Cankarjevi ulici in njo pozvala, da pomaga razrešiti to problematiko. Povedala je, da se je že povezala z Komunalo in si bodo to ogledali. Nato se je navezala na prejšnje pobude s tega področja in dejansko se bodo morali dogovoriti na kakšen način bodo osveščali občane. Očitno jih v preteklosti niso dovolj naučili in ta problematika odlaganja smeti na otokih je prisotna po vsej mestni občini.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič se je dotaknila sprememb in dopolnitve OPN. Gre za popravke tekstualnega dela, ki bi moral biti že končan, saj sedanje besedilo predstavlja oviro za določene gradnje. Zanima jo v kakšni fazi so posamezni postopki dopolnitve in kaj je vključeno v osnutek. Sama opaža, da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij. Vprašala je zakaj in s kakšnim namenom, ali zato, da bi te kmetije sčasoma ugasnile in se bodo lahko te površine stanovanjsko pozidale, ali z namenom širitve trajnostnih nasadov. Kajti druge možnosti kmetu, ki je trenutno na takem območju, ni dane.

Odgovor:

Pred odgovorom želimo ponovno podati splošno pojasnilo glede priprave prostorskih aktov:

 

Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. V sistemu prostorskih aktov je vgrajeno načelo hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, kakor tudi, da izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. V postopku sprejemanja poleg pripravljavcev, izdelovalcev različnih gospodarskih in drugih subjektov ter javnosti, sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora in s svojimi zahtevami , usmeritvami in pogoji varujejo javne interese.

 

Veljavni Prostorski red Slovenije zlasti v poglavju "Načrtovanje območij namenske rabe v sistemu poselitve", določa splošna pravila, kako naj občine in izdelovalci prostorskih aktov občin načrtujejo zelene površine in druga območja namenske rabe. V 33. členu je natančno zapisano, da se morajo na stiku območij proizvodnih dejavnosti, kamor se lahko šteje tudi primarno kmetijsko pridelavo (vzpostavitev hmeljišč)  in območij stanovanj zagotoviti ustrezni odmiki in zeleni pasovi. (3. odstavek 33. člena), ki se lahko na kmetijskem zemljišču prikažejo s pomočjo EUP ter ustreznimi PIP glede dopustnih posegov v njej.

Občine so dolžne načrtovati odmike/zelene pasove kot ločevalne pasove v prostorskih izvedbenih aktih občin, zaradi varovanja zdravja ljudi ter ohranjanja ustreznih bivalnih razmer v naseljih. Z vidika ohranjanja zdravja v poselitvenih območjih/ naseljih, ki mejijo na območja kmetijskih zemljišč, na katerih se izvaja intenzivna kmetijska proizvodnja ter uporabljajo fitofarmakološka sredstva,  je potrebno na teh zemljiščih dosledno načrtovati in vzpostavljati  zelene varovalne pasove med naselji in intenzivnimi kmetijskimi območji. V teh zelenih varovalnih/ varstvenih/ ločitvenih pasovih se dopušča manj intenzivna, sonaravna, ekološka kmetijska pridelava, brez uporabe FFT sredstev. V kolikor smeri vetra potekajo neposredno proti naselju, bo potrebno zagotoviti učinkovit ločitveni zeleni pas tudi z zasaditvijo dreves v primerni širini. Načrtovati ga je potrebno na podlagi ustreznih strokovnih podlag in analiz ustvarjenih in naravnih lastnosti prostora.

 

Omejitve, ki jih vključujemo v Spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1) zgolj upoštevajo zahteve, ki so podane v hierarhično nadrejenemu prostorskemu aktu na nivoju države in smo jih dolžni vključiti v naš odlok. Ker pa v postopku SD OPN 1 ne spreminjamo namenskih rab prostora, le to na ustrezen način vključujemo v tekstualni del odloka.

 

V teh stičnih območjih gre zgolj za omejevanje intenzivne kmetijske predelave, ki sodi med proizvodne dejavnosti in še to v skladu z omejitvami, ki so podane v PRS. Občina znotraj tega postopka ne spreminja namenskih rab zemljišč, zato v nobenem primeru ne drži trditev ».., da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij.« Nasprotno Mestna občina Slovenj Gradec, je v sklopu izdelave SD OPN (tako 1, 2 in 3), pod sedanjim županom, se zavedajoč pomena kmetijstva, odločila in pri KZ Območni enoti Celje, naročila posebno strokovno podlago, za področje kmetijstva. S pridobljeno strokovno podlago Analiza kmetijstva v Mestni občini Slovenj Gradec in njegova prihodnost, bomo prvič imeli jasno sliko kmetijstva v naši občini in bomo na osnovi te analize lahko pri SD OPN, ki so v teku in kasneje, zelo natančno predvideli širitve zemljišč z jasnim namenom, da bomo omogočili nadaljnjo rast in širitev teh kmetij. Sami kmetje se vse premalokrat zavedajo pomena stavbnih zemljišč za nadaljnji razvoj kmetij. Vse prevečkrat jih je strah obdavčitev, ki so vezana na stavbna zemljišča, zato se zelo poredkoma odločajo in dolgoročno planirajo rast in usmeritev kmetovanja in v odprtih postopkih za zagotovitev ustreznih površin vlagajo pobude za spremembo rabe prostora. Vse prevečkrat je še v glavah ljudi prisotna miselnost, da lahko na svoji zemlji postavim kar želim. Žal pa ni več tako. Že sprejeta zakonodaja na področju prostora, je precej stroga in počasi bo prišlo v zavest ljudi tudi, da si bodo morali za objekte pridobiti ustrezna dovoljenja, saj bodo drugače precej omejeni.

 

Sam postopek izdelave prostorskih aktov je precej vezan na hitrost pri pridobivanju mnenj s strani nosilcev urejanja prostora. Konkretno načrtujemo še en usklajevalni sestanek na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in le tega bomo lahko izvedli, ko bomo prejeli s strani KGZ OE Celje naročeno strokovno podlago. Predaja gradiva nam je bila obljubljena koncem leta 2019, a so nam sporočili, da jo bomo prejeli konec tega meseca. Takoj po uskladitvi bomo predali dopolnjen osnutek SD OPN 1, ki je v zaključni fazi izdelave, v javno razgrnitev. V okviru javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava, na katero vljudno vabimo vse svetnike, da se je čim bolj številčno udeležijo, saj bodo na obravnavi prisotni strokovnjaki, ki prostorski akt izdelujejo in bodo lahko na zastavljena vprašanja tudi podali ustrezne odgovore.  

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je ob dejstvu, da se jih zima izogiba letos predlagala, da se finančna sredstva, ki jih ne bodo porabili za pluženje, porabijo za obnovo sanitarij v Osnovni šoli Podgorje.

Odgovor:

Za prepotrebno obnovo sanitarij bomo sredstva zagotovili z rebalansom.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je v razmislek predlagal, da bi se renovirala cesta skozi Kaštel in bi tako razrešili problem pri kmetiji Prevalnik v Zgornjem Razboru.   

Odgovor:

Omenjena cesta je bila po ujmi zelo uničena. Njena obnova bi zahtevala ogromna sredstva. Trasa je dolga, poleg tega bi morali pridobiti številna soglasja. Zato ne vidimo smiselnosti v izvedljivosti tega predloga.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je omenil cesto Bukovska vas – Sele. Dejal je, da bomo morali urediti nove smernike ali odsevnike. Le ti so izjemno pomembni, predvsem v tistih obdobjih, ko je zmanjšana vidljivost.  Predlagal je, da v bližnji prihodnosti to realizirajo in s tem zagotavljajo ne tej cesti večjo varnost.

Odgovor:

Strokovne službe bodo na terenu preverile stanje in podale poročilo oz. izvedle ukrepe.

Objavljeno:2020-03-02T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 11. seji občinskega sveta ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2020-01-06T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

- Boris Raj je predlagal, da stroka, ki pripravlja načrt kolesarskih poti in pešpoti po Slovenj Gradcu, posebej prouči povezanost soseske S8 z območjem, kjer sta Trgovski center Mercator in Lidl. Pločnik na mostu čez reko Mislinjo je zelo ozek in po njem na drugo stran komaj pridejo pešci, kaj šele kolesarji. Na tem območju je čez reko Mislinjo potrebno urediti nemoteno kolesarsko pot oziroma je potrebno zgraditi dodaten most ali razširiti že obstoječega.

Odgovor:

Izgradnja novega mostu in s tem tudi širši pločnik ter kolesarka steza pri TC Mercator je že načrtovana v projektu.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da novoletno okrasijo tudi naselje S8 in mogoče še kakšno bližnje naselje v bližini Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Razmisliti bi bilo potrebno, da se v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za novoletno okrasitev zagotovi več finančnih sredstev

Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal ali je gradnja mostu čez reko Mislinjo v Pamečah načrtovana v projektu za regulacijo reke Mislinja oziroma je mogoče načrtovana v projektu izgradnje kolesarskih poti. Vprašal je kdaj bo prišlo do izgradnje?

Odgovor:

Izgradnja mostu v Pamečah žal ni del državnega projekta oz. regulacije reke Mislinje in bo finančna sredstva potrebno zagotoviti v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je kot predsednik Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom opomnil, da so že na enem od prejšnjih sestankov sprejeli sklep, da jim strokovne službe predstavijo načrt sonaravnega urejanja brežine reke Mislinja oziroma projekt regulacije reke Mislinje. Vprašal je kdaj se bo to zgodilo.

Odgovor:

Projekt bodo pristojne službe predstavile takoj ko bo pripravljen do takšne faze.

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da so člani Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom na zadnjem sestanku predlagali tudi, da bi zaradi vsesplošnega interesa širše javnosti, pristojne službe, ki so izvajale meritve vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja v mesecu avgustu 2019, predstavile rezultate in odgovorile na vprašanja, ki se porajajo v zvezi s tem. Menil je, da bi ta  informacija družbenega značaja bila potrebna ta hip, ker vedo, da so kar nekaj denarja za te meritve namenili iz proračuna.

Odgovor:

Kolegij svetniških skupin je na svojem sestanku soglasno sklenil, da v tem trenutku na seji občinskega sveta ne bi predstavljali rezultatov meritev vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja.

Vprašanje:

Simon Smolak  je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se čez reko Mislinjo uredi širša pot za pešce in kolesarje. Nadalje pa je predlagal, da se spremeni prometni režim v križišču pri TC Katica tako,  da ne bo več prednostna cesta v smeri proti TC Mercator, ampak naprej po Celjski v smeri Mislinje.

Odgovor:

Ker je to državna cesta, smo predlog posredovali Direkciji za ceste in čakamo na odgovor.

Vprašanje:

Simon Smolak je opozoril, da je v Uredniškem odboru SGlasnika tudi lastnik portala Koroške novice in vprašal ali morda za njega ne velja omejitev poslovanja. 

Odgovor:

Omejitev poslovanja ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije - ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/11–uradno prečiščeno besedilo) in po vsebini pomeni prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali prepoved podeljevanja koncesij subjektom, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član v njih udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je funkcionar udeležen pri ustanoviteljskih pravicah v več kot 5 odstotnem deležu (35. člen ZIntPK). V primeru imenovanja člana uredniškega odbora torej ne gre vsebinsko za naročanje blaga in druge oblike pridobivanja sredstev oziroma podeljevanjem posebnih ali izključnih pravic (koncesij). Prav tako član uredniškega odbora ni funkcionar, namreč občinski funkcionarji so v skladu s 34. a členom Zakon o lokalni samoupravi-ZLS (Uradni list RS, št. 94/07–uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12–ZUJF, 14/15–ZUUJFO, 11/18–ZSPDSLS-1 in 30/18) člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Odlok o izdajanju javnega glasila Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 26/14, 52/15 in 22/19 ) določa, da Glasilo ureja uredništvo glasila, ki ga sestavljajo uredniški odbor in odgovorni urednik (8. člen Odloka). Pri čemer predmetni odlok med drugim ureja vprašanje katera oseba ne more biti odgovorni urednik. Tako odgovorni urednik ne sme biti politični funkcionar ali član politične stranke ter ne sme sodelovati pri pripravi in izdajanju publikacij in gradiv političnih strank. Odgovorni urednik ne sme biti družinski član občinskega funkcionarja. Pojem družinski član se presoja v skladu z določili zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po katerem so družinski člani funkcionarja zakonec, otrok, posvojenec, starš, posvojitelj, brat, sestra in oseba, ki s funkcionarjem živi v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti (12. člen Odloka). Navedene omejitve se tako ne nanašajo na člane uredniškega odbora.

 

Vprašanje:

Simon Smolak je v rebalansu proračuna zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

Odgovor:

V rebalansu proračuna je zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

 

V okviru te postavke je zajeto tudi:

-          Idejna zasnova za pridobivanje projektnih pogojev za navezovalno cesto Legen na hitro cesto;

-          Geodetski načrt za navezovalno cesto Legen;

-          Obrazložitve in opredelitve posebnih PIP za navezovalno cesto Legen na hitro cesto.

Vprašanje:

Albert Kotnik je omenil, da se zmeraj več otrok vozi v srednjo šolo v Velenje in niti v Tomaški vasi in niti v Turiški vasi avtobusno postajališče na desni strani ni pokrito. Dijaki čakajo na levi strani in ko pripelje avtobus, gredo čez cesto. Prav tako čez cesto ni prehoda za pešce, zato je cesta zelo nevarna.

Odgovor:

Gre za državno cesto G1/4, ki je v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Za rekonstrukcijo križišče v Turiški vasi so pred tremi leti že izdelali projektno dokumentacijo in jo predstavili lastnikom zemljišč, vendar se nekateri lastniki zemljišč niso strinjali z rešitvijo in niso želeli odstopiti svojih zemljišč za ureditev križišča. Po nam znanih podatkih pri Spobjanu DRSI zaenkrat ne načrtuje kakšnih večjih rekonstrukcij. Večja investicija, ki se obeta na navedeni cesti je rekonstrukcija križišča v Šmartnem.

Vprašanje:

 

- Albert Kotnik je dejal, da so ga pred sejo obvestili, da s 1.1.2020 zapirajo trgovino v Turiški vasi. Povedal je, da je ta trgovina edina od Mislinje do Šmartna in pokriva celo Vaško skupnost Turiška vas, pa še del  Šmartna. Ne ve zakaj je prišlo do tega, zavedati pa se morajo, da je zmeraj več ljudi, ki so starejši in hodijo v to trgovino peš ter se ne morejo voziti v Slovenj Gradec. Predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Danica Repas je dejala, da so že pri osnutku proračuna za leto 2020 kar nekaj časa razpravljali o monitoringu zraka v mestu oziroma v tej dolini, zelo malo pa so naredili tako posamezniki kot občina za čistejši zrak. Že pet let sedi v tej sobi in opozarja kako pristopiti do občanov, da bi bil zrak čistejši. Predlagala je, da bi mogoče občina pristopila z kakšno finančno spodbudo posameznikom, da se priključijo na daljinsko ogrevanje oziroma da si vgradijo ogrevanje iz obnovljivih virov, nadalje bi lahko namenili finančni spodbudo, da zamenjajo stare kurilne naprave, predvsem tisti, ki kurijo na drva v individualnih hišah, pa seveda večji nadzor nad tem kaj ljudje mečejo v peči. Sama živi v naselju, ki je v kotlini in res dihajo slab zrak.

Odgovor:
Vprašanje:

Danica Repas je vprašala kako daleč so z živilsko trgovino v mestnem jedru. Že v prejšnjem mandatu je večkrat izpostavila, da se naj v mestnem jedru uredi trgovina. V mestu je ogromno ljudi, predvsem je veliko starejših, ki težko pridejo do trgovskih centrov.  

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec namerava v proračunu rezervirati finančna sredstva za spodbujanje tako živilske trgovine v mestnem jedru, kot tudi zapolnitev vseh praznih lokalov.

Vprašanje:

Ponovno kot pri proračunu je Danica Repas predlagala, da se v proračun umesti izdelava projektne dokumentacije za ureditev prostorov za Fakulteto za zdravstvene vede in sicer za rekonstrukcijo in adaptacijo stare stavbe šolskega centra, ki bo ostala prazna ob dokončanju prizidka k šolskemu centru. Že več let govorijo o tem, da bo ta stavba namenjena tej fakulteti.

Odgovor:

Strinjamo se, da ima Fakulteta za zdravstvene vede slabe prostorske pogoje za svoje delo in jim je  potrebno čim prej zagotoviti ustrezne prostore. V proračunu je postavka A754, splošna postavka za projekte in v kolikor bodo dorekli, da bo Fakulteta za zdravstvene vede imela prostore v stari stavbi šolskega centra, bodo finančna sredstva za ureditev namenili iz te postavke. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je prosil za informacijo kaj se dogaja s projektom izgradnja pločnika od odcepa Raduš do Gostilne Rogina, o katerem se pogovarjajo že tri leta in je projektna dokumentacija že pripravljena. Ali se ve kdaj torej pričakovati nadaljevanje projekta ali izgradnje?

 

Odgovor:

Dokumentacija še ni v celoti pripravljena, prav tako se nekoliko spreminja ta projekt, verjetno pa bo zaključen v kratkem. Direkcija za infrastrukturo bo s tem postopkom nadaljevala in prosila za izdajo gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Urška Štumpf Prevorčič  je vprašala ali je na pokopališču v Starem trgu pri mrliški vežici že oživela cvetličarna, ker naj bi bilo zanimanje za te prostore. Nekdo bi rad imel, pa baje ni posluha za to.

Odgovor:

Na pokopališču v Starem trgu žal ni več prostora za ureditev cvetličarne, saj je omenjeni prostor zaseden za dejavnost Komunale.

 

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila predel Velunja Razbor in vaščani so ji dejali, da naj bi že pred leti Termoelekrarna Šoštanj izplačala odškodnino za degradacijo gozdov. Lastniki gozdov iz Občine Šoštanj so neposredno prejeli plačilo te odškodnine, za lastnike gozdov iz Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi odškodnino prejela občina. Ampak z namenom, da jim bodo s tem denarjem asfaltirali ceste na območju Razborja in Velunje.  Vprašala je če to drži in kam naj bi ta denar bil namenjen.

 

Odgovor:

MO SG je res prejela odškodnino s strani termoelektrarne Šoštanj. Iz preglednice v nadaljevanju je razvidna višina vlaganj na območju Razborja po letih in višina prejete odškodnine. Vse vrednosti so preračunane v evre. Poraba je evidentirana na proračunski postavki A405 Zgornja vas – Razbor oziroma Podgorje – Velunje.

 

 

Leto:

Odhodki:

Prejeta sredstva s strani Termoelektrarne Šoštanj:

1998

91.804,37 €

 

1999

88.827,41 €

 

2000

65.303,12 €

 

2001

120.759,20 €

 

2002

77.114,46 €

 

2003

195.217,18 €

 

2004

144.645,47 €

62.593,89 €

2005

13.231,63 €

20.864,63 €

2006

69.616,32 €

 

2007

51.514,69 €

 

 

Iz preglednice je razvidno, da je Mestna občina Slovenj Gradec prejete odškodnine vložila v obnovo cest na območju Razborja, obenem pa še dodala svoj del iz proračuna.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil zapiranje trgovin v Podgorju, na Selah in v Turiški vasi. Težko je razumeti, da tistim, predvsem kmetom, ki jih financirajo in zagotavljajo obstoj, zapirajo trgovine.  Koroška kmetijsko gozdarska zadruga jih ukinja svojim ljudem, ukinja jim možnost nakupa nujnih osnovnih potrebščin, pa tudi gnojil, krmil in seveda vsega ostalega. Mestna občina se trudi, da bi na Glavnem trgu zagotovili tem ljudem, ki niso toliko mobilni, neko dostopnost. Tu pa gre za podeželjske kraje in za kmetije, ki so pa še bistveno bolj oddaljene kot pa nekdo na Glavnem trgu do TC Špar. Zato je nerazumljivo in tudi nepravično do vseh tistih, ki so desetletja vlagali v Kmetijsko gozdarsko zadrugo. Kot podžupan se je najavil pri direktorici Koroške kmetijske zadruge in upa, da bodo našli skupni imenovalec. Na Selah, v Turiški vasi in v Podgorju je revolt teh uporabnikov res velik.  Če bi mestna občina na tak način gledala občane Podgorja, se zagotovo ne bi zgodilo, da bi namestili bankomat. Zakaj bi ga pa v Podgorju imeli, če pa morajo krajani itak v mesto po nakupih.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Zvonka Marhat je vprašala ali imajo strokovne službe mestne občine v povezavi s Centrom za socialno delo podatke o občanih, ki so v tej občini onemogli in pomoči potrebni. Še posebej v tem času, ko se bližajo prazniki, bi jih bilo potrebno obiskati. Pogosto berejo v časopisih, da ti ljudje ostajajo v stanovanjih ali v hišah in si ne morejo sami nič pomagati.  Zato morajo pristojne službe pogledati na starejše ljudje, če so bolni, sami, ali imajo vse kar potrebujejo. Na tem področju bi želela, da bi nekako vstopili v stik.

Odgovor:

Odgovor, ki je bil podan na seji, je bil sledeč: Center za socialno delo, Zdravstveni dom preko patronaže in tudi Dom starostnikov preko oskrbe na domu lepo skrbijo za te onemogle, vsekakor pa bodo podali še kakšno spodbudo vsem, ki opravljajo to dejavnost, da v mesecu decembru še posebej pogledajo na njih.  Glavni vzrok, zakaj se informacije o občanih in občankah, ki se nahajajo v različnih socialnih stiskah (bodisi zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ipd.), ne pretakajo prosto med posameznimi institucijami, organizacijami in društvi je vezan na varstvo osebnih podatkov oziroma na uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba namreč zavezuje vse institucije, ki razpolagajo z osebnimi podatki posameznikov, na kar se nanašajo tudi podatki o osebnem in socialnem položaju posameznikov, ki se nahajajo v stiski, da le-teh ne posredujejo tretjim osebam, če se dotični posamezniki s tem pisno ne strinjajo. To je tudi razlog, da se različne institucije, organizacije, društva in posamezniki vsak na svoj način spopadamo s tem, kako na zakonit način pristopiti k posameznikom, za katere vemo, da se nahajajo v zares hudih socialnih stiskah in ki so kakršne koli pomoči in pozornosti, ne samo v teh prazničnih dneh, v glavnini tudi zelo veseli. Ko govorimo o ljudeh, ki prebivajo v institucionalnem varstvu, predvsem v domovih za starejše, si lahko predhodno pridobimo le informacijo o temu, koliko naših občanov prebiva v njihovi ustanovi. Ko jih pridemo s predstavniki društev upokojencev na vnaprej določen dan nato obiskati, našega obiska do danes ni zavrnil še nihče. Ko pa govorimo o ljudeh, ki živijo na terenu, imajo najboljšo, pa čeprav nepopolno evidenco o temu, koliko in kateri občani ter občanke se nahajajo v socialni stiski, center za socialno delo, patronažna služba, služba pomoči na domu, različna društva upokojencev, Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec, župnijska Karitas ipd. Na njih se njihovi člani in članice obračajo prostovoljno, zaradi česar še vedno obstaja zelo velika verjetnost, da v občini obstaja še kar precej ljudi, ki si pomoči drugih bodisi ne želijo ali pa sploh ne vedo zanjo.  Zavedamo se, da je vprašanje, ki ga je postavila gospa Zvonka Marhat, zelo na mestu, po drugi strani pa smo vse institucije zavezane k spoštovanju določil uredbe EU o varstvu osebnih podatkov, zato tudi osebnih podatkov o posameznikih v stiski ne smemo brez njihovega pisnega soglasja, pa čeprav za dobrodelne namene, posredovati tretjim osebam, organizacijam in ne nazadnje tudi posameznikom.

Vprašanje:

Zvonka Marhat  je podprla svetnika Alberta Kotnika, da je avtobusno postajališče v Turiški vasi zelo nevarno.

 -  Podprla je tudi svetnika dr. Petra Pungartnika, da se trgovine ne smejo ukinjati. Kmetje zjutraj ko peljejo mleko gredo po blago, ki ga potrebujejo. Tam se zberejo in družijo, tako da to veselje tem podeželjskim ljudem ne bi smeli vzeti. Predlagala je, da strokovne službe mestne občine apelirajo na lastnika, to je Koroška kmetijska zadruga, da trgovine v omenjenih krajih ostanejo odprte.  Tudi starejši ljudje hodijo v te trgovine.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil, da so pred leti visoka finančna sredstva namenili v t. i. Terme v Mislinjski Dobravi. Projekt je v zadnjih petih letih enostavno obstal. Tri leta nazaj je bilo rečeno, da bi tam nastal rekreacijski center, nekaj se je delalo na tem, ampak zopet do danes ni narejeno nič. Vedo, da je mestna občina vložila visoka finančna sredstva v ta projekt, zato ga zanima ali v prihodnjih letih na tem območju kaj načrtujejo.

Odgovor:

S tem projektom je zagotovo potrebno nadaljevati in neka idejna zasnova je bila že v prejšnjem mandatu zasnovana in podana lobistični firmi, ki naj bi poskušala pridobiti  kakšnega investitorja. Žal pa investitorja do danes še niso našli.

Vprašanje:

Lea Čegovnik je podala pobudo za postavitev prometnega ogledala na  začetku Levovnikove hiše. To ogledalo bi omogočalo boljšo preglednost pri zavijanju oz. vožnji in tudi hoji v in iz Cankarjeve ulice.

 

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo proučil ustreznost namestitve ogledala na začetku Levovnikove hiše.

Vprašanje:

- Lea Čegovnik je imela vprašanje glede varnosti pitnika, ki je nameščen pri stavbi na Meškovi ulici 24, to je na novi tržnici, kjer so postavljene lesene hišice. Ta pitnik nima ustreznega odtoka, saj voda teče direkt v zemljo. Zraven tega pitnika oziroma pol metra vstran pa je postavljena prostostoječa elektro omara. Ker vemo, da elektrika in voda ne gresta skupaj, da lahko to predstavlja nevarnost za občane, me zanima kdo je naročnik postavitve te kombinacije elektrike in vode in ali obstaja za takšno postavitev ustrezno dovoljenje.

Odgovor:

V sklopu sanacije pročelja na Meškovi 24 je bila montirana pipa na zidu. To ni pravi pitnik ampak je samo pipa na zidu, ki je namenjena samo tržnici za zalivanje cvetja, ki se v letnih mesecih tam prodaja, zato tudi nima nobenega odtoka.

Vpliv vode na prostostoječo omarico ni mogoč, saj je le ta ustrezne IP zaščite (vodotesna), saj mora kljubovati tudi vremenskim razmeram (dež, sneg).

Objavljeno:2019-12-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da je že na prejšnji seji županu postavil vprašanje glede umeščanja južne in Legenske obvoznice. Odgovora ni dobil, pač pa so mu rekli naj si pogleda posnetek seje novinarske konference, kjer je ta odgovor. Na omenjeni konferenci je župan pojasnjeval novinarjem, da pri umeščanju obvoznic le sledi Celostni prometni strategiji, ki je bila sprejeta  leta 2017. Na strani 52 te strategije so res omenjene vzpostavitve novih cestnih povezav, vendar bistveno drugače, kot je to interpretiral župan. V strategiji piše, da se cesta G1, to je glavna cesta mimo Merkurja, poveže z Legnom pri Trgovskem centru Merkur. Kdor je pozoren, je najbrž že videl, da je slepi krak tam že narejen, pripravljen za to povezavo na Legen. To je pa povsem nekaj drugega kot pa trasa o kateri je govoril župan in jo že obdelujejo projektanti in odmerjajo geodeti. Če bi do realizacije te obvoznice, ki je zdaj načrtovana, prišlo, potem bi dobili samo še eno vzporedno cesto, vendar nekaj sto metrov nižje. Menil je, da župan zavaja tako javnost kot tudi novinarje, ki dokumenta niso preverili, ampak so povedano nekritično povzeli. Ta dokument Celostno prometno strategijo ima s seboj in je tudi sodeloval pri pripravi. Prometno študijo, ki jo je za potrebe Slovenj Gradca leta 2013 naredila projektantska družba PNZ pravi izrecno, da trenutni promet in projekcija bodočega prometa ne opravičuje novih obvoznic okoli mesta. Načrtovanje tako imenovane Legenske obvoznice je po njegovem strokovna blamaža Oddelka za okolje in prostor. Zato ponovno postavljam vprašanje in prosi, da dobi odgovore. Kako je lahko župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni seji letos spomladi. Kdo bo odgovarjal za neupravičeno porabo denarja za stroške geodetskih meritev na trasi od toplarne proti G1,  torej proti Legnu. Prvič, ker te trase niso strokovno utemeljene, razen te famozne Celostne prometne strategije in ker idejne zasnove cest z zahtevano natančnostjo za prostorsko umestitev, ki kasneje omogoča pridobivanje izvedbene dokumentacije lahko projektirajo s pomočjo brezplačnih programov Lidar za posnetke terena. Stroški za geodetske meritve so torej nepotrebni. Prosil je, lahko dobi za ta vprašanja odgovore. Še vedno posluša o mikrolokacijah, pa da trasa še ni določena in tako naprej. Sam niti ne ve kaj je to mikrolokacija in ni res, da še ni določena in da je projektanti še niso narisali. Danes je pridobil dokument od Ministrstva za gozdarstvo in prehrano, kjer pravijo, da so dobili to v obravnavo, kjer so pač navedene te možne bodoče trase.

Odgovor:

Iz zabeležke gospoda Janija Potočnika so izpostavljena tri vprašanja na katere podajmo odgovor, hkrati pa podajamo tudi komentar k posameznim navedbam.

 

Pred zapisanimi odgovori želimo, za lažje razumevanje, na kratko podati splošno pojasnilo glede priprave prostorskih aktov:

Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. V sistemu prostorskih aktov je vgrajeno načelo hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, kakor tudi, da izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. V postopku sprejemanja poleg pripravljavcev, izdelovalcev različnih gospodarskih in drugih subjektov ter javnosti, sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora in s svojimi zahtevami , usmeritvami in pogoji varujejo javne interese. Prostorske akte sprejemajo organi odločanja na podlagi razvojnih potreb, pripravljenih strokovnih rešitev ter strokovnih argumentov ob upoštevanju zakonov in drugih predpisov z različnih področij, ki kakor koli vplivajo na prostor.

 

1.       Vprašanje: Kako je lahko župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni seji letos spomladi?

 

Odgovor:

Trditev, da je župan razveljavil sklep občinskega sveta o južni trasi obvoznice in zanjo že sprejeti DIIP na eni izmed sej letos spomladi, ne drži.  Sklep o postopku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec – SD OPN 3 (Uradni list RS, št. 28/2018), ki ga je sprejel prejšnji župan, ni razveljavljen in je še naprej v veljavi ter je podlaga za izpeljavo postopka Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec za spremembo namenske rabe prostora za potrebe celovite prometne infrastrukture (v nadaljevanju: SDOPN3).

Iz ocene stanja in navedbe razlogov za pripravo SD OPN MOSG je razvidno, da se je občina kljub številnim izdelanim strokovnim podlagam za promet, v želji po celostni rešitvi – načrtovanju prometa, v zaključnem postopku izdelave OPN MOSG zavestno odločila, da bo to področje reševala celostno in to samostojno v okviru SD OPN. Občina se je s sprejetim sklepom zavezala, da bo predmet SDOPN3 ne samo umestitev južne obvoznice v prostor, kot se to želi prikazati, temveč tudi preostala prometna infrastruktura.   

 

Je pa vodenje postopka in sprejem SD OPN 3, glede na dejstvo, da v OPN MOSG le ta sploh ni umeščena in jo umeščamo povsem na novo, izredno težko in vezano s precej večjimi stroški kot bi jih občina morala za to nameniti, v kolikor bi bile v OPN MOSG vključene trase načrtovanih cest – povzete iz dolgoročnega in srednjeročnega plana.

 

Koncept prometne dostopnosti je eden izmed bistvenih pri načrtovanju prostorskega načrtovanja. Boljša prometna dostopnost tako vpliva na nižje stroške gospodarstva, večjo družbeno pravičnost in manjše pritiske na okolja. Prostorska dostopnost kot prostorska komponenta torej vpliva na najširši spekter razvojnih možnosti nekega območja, zato predstavlja pomembno sestavino pri urejanju prostora.

Slaba prometna dostopnost zmanjšuje razvojni potencial regije in vpliva na povečanje razvojnih težav. Kot je razvidno v luči aktualnih dogodkov oblikovanj regij v Sloveniji – le to vpliva tudi na upad števila prebivalstva v prihodnje na Koroškem in nedoseganje kriterijev za samostojno regijo (100.000 prebivalcev) (intervju državnega svetnika gospoda Goloba na Koroškem radiu 4.11.2019).

 

Načrtovana cestna infrastruktura je sestavni del grafičnih prilog prostorskih aktov Mestne občine Slovenj Gradec, vse od sprejema prvega tovrstnega prostorskega akta Urbanističnega načrta Slovenj Gradec (slika 1) in se je kasneje s sprejemom novih ali sprememb in dopolnitev le teh (slika 2 in 3), na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag samo spreminjala njihova lega ali umeščenost v prostor ter se dograjevala na osnovi potreb in to vse do sprejema Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju OPN MOSG) (slika 4), kjer razen predvidene deviacije državne ceste na Legnu in krožišča v Šmartnem ter državne hitre ceste ni drugih načrtovanih cest umeščenih v prostor. Kot smo že pojasnili zgoraj, je bila to zavestna odločitev občine, ki pa ima za posledico bistveno težja izhodišča s katerimi se sedaj srečujemo na občini, ko le to povsem na novo umeščamo v prostor.

 

Grafična kronologija izsekov veljavnih prostorskih aktov pred sprejemom OPN MOSG s prikazom prometne infrastrukture v prostor:

 

Severna obvoznica- delno realizirana

Vzhodna obvoznica – v celoti realizirana

Južna obvoznica

 

Slika 1: Urbanistični načrt Slovenj Gradec

 

 

V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine slovenj Gradec (UL RS 93/1999, 23/2000) je poglavje prometne infrastrukture podrobno

obdelano. V posebnem poglavju je tako zapisano:

»Cestni promet

Rešitve na cestnem sistemu obsegajo vse ravni cest, od magistralnih, regionalnih do lokalnih. Bistven poudarek na glavni cesti je, da se reducira število zasebnih priključkov na ustrezno število večjih, tehnično urejenih in varnih križanj z glavno cesto, in da se s tem racionalizira raba ceste. Do izgradnje železnice in zmogljivejših cestnih povezav, bo sedanji sistem cest tisti, ki bo prevzemal vse obremenitve po tovornem in osebnem prometu v občini. Posamezne gozdne ceste bo treba prekategorizirati v turistične ceste.

Najpomembnejši elementi v cestnem sistemu so naslednji:

– korekture v trasi glavne ceste pod Pamečami, racionalizacija rabe in dostopa do industrijskih in komunalnih površin na zahodu,

– izgradnja severne obvoznice skozi industrijski kompleks do ceste Slovenj Gradec-Ravne in naprej do Podgorske ceste,

– izgradnja južne obvoznice,

– izgradnja ceste na Legen,

– izgradnja krožišča na Celjski cesti, G1/4 in R1/227 po predhodnih prometnih študijah,

– rekonstrukcija lokalnih cest, ki povezujejo južno obvoznico oziroma naselje Slovenj Gradec z razpršenimi zaselki in lokalnimi središči v Mislinjski dolini (s Šmartnim, Žabjo vasjo, Turiško vasjo in Tomaško vasjo) z redukcijo in racionalizacijo individualnih dostopov na glavno cesto,

– razširitve in posodobitve obstoječih cest sočasno z stavbnimi zapolnitvami.«

 

 

Spodaj prilagamo tudi grafične izseke namenske rabe prostora dolgoročnega in srednjeročnega plana, iz katerega so jasno razvidne vse trase načrtovanih cest (slika 2 in 3).

Slika 2: Osrednje območje mesta v nadaljevanju proti Šmartnem

 

Slika 3; Zbirna karta s prikazom plansko umeščene na novo načrtovane infrastrukture in infrastrukturo, ki se še umešča v prostor

Sprejeti DPN Velenje jug do Slovenj Gradec jug

 

 

Slika 4: grafični prikaz podrobne namenske rabe veljavnega Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec z umeščeno Hitro cesto Velenje jug do Slovenj Gradec jug v prostor

 

 

Kot je razvidno iz grafičnih prilog pred sprejetjem OPN MOSG, je bila v prostor umeščena tudi prometna infrastruktura, ki je omogočala realizacijo ne le prometne infrastrukture in izboljšave prometne dostopnosti in na ta način tudi kvalitete življenja občanom na tem področju,  temveč je ta bila tudi pogoj za kar mnogo realizacij posameznih pozidav, ki so bile predvidene s prostorskim aktom občine (poslovna cona Ozare in pa z njo povezna izgradnja severne obvoznice je ena izmed teh, itd..). Da je to medsebojno povezano, kaže tudi sprejeti Sklep o programu priprave prostorsko izvedbenih aktov v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2000–2015 (Uradni list RS, št. 62/2000). S tem sklepom se je določil program priprave prostorsko izvedenih aktov (v nadaljevanju: PIA) do leta 2015 in pa prednost izdelave posameznega PIA v planskem obdobju.  Tako pa imamo v OPN MOSG območja namenskih rab, kjer so predvidene nove pozidave brez na novo predvidenih cest, kar pomeni, da le teh v praksi sploh ne bo možno realizirati brez SD OPN MOSG (primer zazidava v EUP SG-57). Cestne infrastrukture namreč ni mogoče načrtovati na kmetijskih zemljiščih, temveč je potrebno predhodno za ta namen spremeniti namensko rabo zemljišč. Le to pa zahteva čas in seveda denar.

 

Kot je razvidno iz slike 4 je sprejeti DIIP lahko upošteval traso južne obvoznice, ki je bila takrat v času sprejema DIIP-a šele v fazi usklajevanja z DARS – to je zgolj enim nosilcem urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) in ne gre za cesto, ki bi bila umeščena v prostor. Poleg tega je DIIP zgolj podlaga za črpanje sredstev. Po sprejetem DIIP-u je občina opravičena, da se stroški projektne dokumentacije, ki so vezani na južno obvoznico, financirajo iz teh sredstev. Glede na dejstvo, da cesta ni umeščena v prostor in za to cesto tudi ni sprejetih izvedbenih pogojev, na osnovi katerih bi se lahko izdelala projektna dokumentacija za gradnjo južne obvoznice, rok za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je izredno kratek, je pod velik vprašaj postavljeno črpanje teh sredstev, na kar pri vseh naših odgovorih tudi opozarjamo. Sprejem prostorskih aktov, je kot vsi vemo dolgotrajen postopek in vezan v veliki meri na odzivnost NUP, zato končnega rezultata ob tolikih neznankah ne moremo napovedati.

 

Če bi bile obvoznice (četudi stare trase v delih, kjer njihov potek ni bil v nasprotju državnih tras – slika 2, 3) povzete v OPN MOSG, bi bilo črpanje, pa četudi ne za celotno traso, bistveno bolj izvedljivo. Tako pa temu ni tako. Po svojih najboljših močeh se ves čas trudimo, da bi bili pri sprejemu SD OPN3 uspešni. Kot smo že zapisali zgoraj,  umeščanje tras povsem na novo predstavlja veliko večji napor in zahteva tudi več sredstev kot pa preoblikovanje tras, še posebej pri usklajevanju z NUP. Poleg tega se ves čas srečujemo z različnimi pritiski posameznih interesnih skupin v občini, ki temu nasprotujejo. Le te svoje aktivnosti tudi intenzivno usmerjajo in pritiskajo na posamezne nosilce urejanja prostora (med drugim še posebej na MKGP) kar še dodatno otežuje delo.

 

2.       Vprašanje: Kdo bo odgovarjal za neupravičeno porabo denarja za stroške geodetskih meritev na trasi od toplarne proti G1,  torej proti Legnu. Prvič, ker te trase niso strokovno utemeljene, razen te famozne Celostne prometne strategije in ker idejne zasnove cest z zahtevano natančnostjo za prostorsko umestitev, ki kasneje omogoča pridobivanje izvedbene dokumentacije lahko projektirajo s pomočjo brezplačnih programov Lidar za posnetke terena.

 

Te trditve ne držijo. Vse trase, ki jih umeščamo so strokovno utemeljene in imajo tudi podlago v sklepu, ki ga je sprejel župan in je tudi podlaga za vodenje postopka. Da so bile te trase načrtovane že v prejšnjem dolgoročnem in srednjeročnem planu,  je razvidno tudi iz grafičnih prilog (slika 2 in 3). Črpanje sredstev bo zahtevalo tudi, da trase ne bodo samo umeščene v OPN MOSG ampak, da bodo tudi izvedbeno pokrite, za kar je potrebno izdelati podrobne PIP-e. da se izognemo postopku sprejemanja OPPN, lahko le to naredimo zgolj, v kolikor so izdelane na grafičnih podlagah v natančnosti za OPPN. Za slednje pa ne zadošča Lidar posnetek terena, kot se to trdi, temveč je potrebno imeti geodetski posnetek v obsegu in natančnosti za izdelavo OPPN.

 

Pri tem bi še izpostavili, da gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih, pogosto nasprotujočih si interesov. Posamezni svetniki upravičeno zastopajo interese posameznih skupin. Dolžnost župana in občine pa je, da zagovarja javni interes, torej interes vseh občanov Mestne občine Slovenj Gradec še posebej na področju prostorskega načrtovanja in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in gospodarsko rast, ne le na področju kmetijstva, temveč tudi na področju vseh ostalih dejavnosti. To, da je kmetijstvo zelo pomembna panoga, se v celoti zavedamo in s ponovnim umeščanjem tras tudi ne želimo kakor koli po nepotrebnem ogrožati njihovega nadaljnjega obstoja in razvoja. Za ta namen smo, za razliko od prejšnjega vodstva, se odločili in naročili tudi celovito strokovno podlago, ki bo posebej obdelala področje kmetijstva in na osnovi zaključkov, tudi v prostorskih aktih teh ali pa v nadaljevanju sprejetih na podlagi ZUReP-2, določila območja takšne namenske rabe, da bo zagotovljen tudi dolgoročen razvoj kmetij. Zaključke vseh strokovnih podlag, bomo tudi, ko bodo izdelane v fazi, da bo mogoča javna predstavitev, z njimi seznanil tako svetnike kot  tudi ostalo javnost. Do tedaj pa prosimo za razumevanje in zaupanje.

 

Poleg odgovorov na zastavljena vprašanja, podajamo še komentar na spodaj zapisano trditev in oceno:

 

»Na strani 52 te strategije so res omenjene vzpostavitve novih cestnih povezav, vendar bistveno drugače, kot je to interpretiral župan. V strategiji piše, da se cesta G1, to je glavna cesta mimo Merkurja, poveže z Legnom pri Trgovskem centru Merkur. Kdor je pozoren, je najbrž že videl, da je slepi krak tam že narejen, pripravljen za to povezavo na Legen. To je pa povsem nekaj drugega kot pa trasa o kateri je govoril župan in jo že obdelujejo projektanti in odmerjajo geodeti. Če bi do realizacije te obvoznice, ki je zdaj načrtovana, prišlo, potem bi dobili samo še eno vzporedno cesto, vendar nekaj sto metrov nižje. Menil je, da župan zavaja tako javnost kot tudi novinarje, ki dokumenta niso preverili, ampak so povedano nekritično povzeli. Ta dokument Celostno prometno strategijo ima s seboj in je tudi sodeloval pri pripravi. Prometno študijo, ki jo je za potrebe Slovenj Gradca leta 2013 naredila projektantska družba PNZ pravi izrecno, da trenutni promet in projekcija bodočega prometa ne opravičuje novih obvoznic okoli mesta. Načrtovanje tako imenovane Legenske obvoznice je po njegovem strokovna blamaža Oddelka za okolje in prostor.«

 

Kot je razvidno iz slike 3, preko predvidene ceste na Legen v nadaljevanju južne obvoznice poteka nadaljevanje hitre ceste iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Zaradi novih načrtovanih prostorskih ureditev (določene so že sprejete (HC Velenje jug – Slovenj Gradec – jug), določene so še v fazi sprejema) in nujnega upoštevanja načela hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, smo dolžni potek južne obvoznice in ceste na Legen v prostor umestiti na način, da bo to skladno tudi z rešitvami, ki jih določajo hierarhično višji prostorski akti (hitre ceste), kar občina v fazi sprejemanja SD OPN 3 tudi izvaja. Povsem napačno in neodgovorno bi bilo, da bi iskali rešitve v nasprotju z zahtevami nosilcem urejanja prostora, kar se je izkazalo v preteklosti, ko smo iskali rešitev južne obvoznice mimo podanih zahtev DARS-a  in za to porabili ne malo denarja in tudi časa. Nezmožnost najti skupno rešitev v samem izhodišču, je imela za posledico tudi, da smo prometno infrastrukturo povsem izvzeli iz vsebine OPN MOSG in se v celotnem obdobju sprejemanja OPN MOSG ukvarjali zgolj z eno cesto – traso, pri tem pa povsem zanemarili izdelavo tovrstnih študij na ostali prometni infrastrukturi. Strokovne službe smo ves čas sprejema OPN MOSG na to poleg posameznih svetnikov opozarjale. Vendar smo bili pri tem neuspešni (dokaz podane pripombe na dopolnjen osnutek OPN MOSG in pa nenazadnje umeščenost severne obvoznice v prostor). Slednja je bila sprejeta že v osnutku OPN MOSG na 28. redni seji Občinskega sveta in je bila iz osnutka predloga izločena z amandmajem pri sprejemu predloga OPN MOSG.

 

Izvzetje prometne infrastrukture brez celovito izdelane strokovne podlage (le to ni samo štetje prometa iz leta 2013) je resnično neodgovorno in nenazadnje tudi razvojno zaviralno za nadaljnji razvoj mesta Slovenj Gradec. In kot je razvidno iz že pridobljenih prvih mnenj NUP bo zahtevalo precej sredstev za izdelavo dodatnih strokovnih podlag. Prometna študija iz leta 2013 tudi v postopku sprejemanja prostorskih aktov ni merodajna, saj je potrebno te nenehno dopolnjevati in upoštevati nova izhodiščna dejstva, kar smo za izdelavo osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG tudi naredili.

 

Da bomo uspešni pri črpanju sredstev, ki so na razpolago, kar je v interesu tako nas, kot tudi vseh svetnikov, prosimo, da vsi skupaj zaupamo stroki, ki je zadolžena za izvedbo SD OPN 3, da strokovno opravi svoje delo, kar je tudi osnovno temeljno načelo ZPNačrt, ki je podlaga za sprejem SD OPN 3.

 

V 10. členu prej omenjenega zakona je zapisano »Prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.«

 

 

Objavljeno:2019-11-10T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

8. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

- Boris Raj je opomnil, da se na državnem nivoju v zadnjem obdobju precej diskutira o volilni zakonodaji in je pred časom že podal pobudo, da tudi na Mestni občini Slovenj Gradec začnejo z aktivnostmi za presojo občinskih predpisov glede volilnih območij in se temu ustrezno do konca letošnjega leta formira strokovna komisija, ki bi ugotovila ali so volilne enote sorazmerno velike. Predlagal je, da se najprej v zvezi s tem opravi poglobljena analiza in ugotovijo razmerja, nato pa se pripravijo spremembe, v kolikor bodo le te potrebne.

Odgovor:

Za omenjene aktivnosti v zvezi s presojo občinskih predpisov glede volilnih območij bomo kot je predlagano formirali strokovno komisijo še v tem letu.

Vprašanje:

Boris Raj je opomnil,  da se v državi Sloveniji precej razpravlja o pokrajinah in sam meni, da bi tudi v Mestni občini Slovenj Gradec bilo potrebno v tem trenutku narediti prelomne korake v tem smislu, da bi se občinski svet, stroka in vodstvo občine sestali ter sprejeli stališče kaj v mestni občini sploh želijo. Ali želijo biti eden od soudeležencev in akterjev bodoče skupne pokrajine, ki se imenuje Koroška pokrajina in ali so mogoče sprejemljive druge opcije. Poudaril je, da je zanj izhodiščna točka enovita in samostojna Koroška pokrajina in to pokrajino bi morali zagovarjati vsi tukaj in vsi tisti, ki so naši predstavniki na tovrstnih pogovorih.

Nadalje pa bi morali znotraj lastne lokalne skupnosti opraviti nekatera opravila, ki jih bodo še bolj okrepila v smislu predstavitve lokalne skupnosti kot mestne občine. Potrebno je preurediti mikro lokalno organiziranost, torej preimenovati četrtne skupnosti v mestne skupnosti in preimenovati ta občinski svet v mestni svet. Če je potrebno preimenovati še kakšen drugi organ, ki nosi atribute mestnega, zato ker so mestna občina, zakonsko utemeljena in so med tistimi prve generacije mestnih občin, ki morajo te atribute tudi sami dodatno zgraditi in se v tem smislu krepiti.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali strokovni komisiji, ki bo proučila predloge glede preimenovanja četrtnih skupnosti in občinskega sveta.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je v imenu politične stranke SD povedala, da je ob glavni cesti Pameče – Slovenj Gradec, na desni strani, v križišču pri gostišču Murko, neurejen parkirni prostor, ki daje pred vstopom v mesto Slovenj Gradec zelo slab vtis in slabo dobrodošlico. Od odcepa ceste proti Ozaram bi bilo potrebno pas ob cesti urediti kot parkirni prostor in namestiti oglasne table za promocijo mesta, kulturnih in športnih znamenitosti. Ta prostor je ena izmen najprimernejših štartnih točk pohodnikov na Rahtel, ki bi jih bilo dobro športno turistično bolje razviti.

Odgovor:

Omenjeni parkirni prostor resnično ne kaže urejene podobe. Pobudo smo upoštevali v planu investicij mandatnega obdobja. Po jesenskem sestanku s predsedniki VS in ČS se bo odločalo o prioritetah in časovnici vključitve v proračun.

Projekt postavitev oglasnih tabel za promocijo mesta je v teku. Ker se ga bomo lotili celostno, bomo tudi to pobudo vključili v Elaborat prometne signalizacije za označitev kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako je z načrtovanjem izvedbe sanacije hudournika v Starem trgu, o čemer je razpravljal že na 3. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec, dne 13. 2. 2019, na 4. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec, dne 20. 3. 2019 in tudi na 7.seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec,  dne 3.7.2019. V prvem odgovoru je bila podana informacija o tem, da je za ureditev le tega v večjem delu pristojna mestna občina in je bilo dogovorjeno, da si v naslednjih dneh (v februarju 2019) na terenu skupaj pogledajo to problematiko in dorečejo kaj bo uredila mestna občina in kaj VGP Drava.  V odgovoru po 7.seji seji je bilo rečeno, da bodo v podjetju VGP Drava finančna sredstva za ureditev hudournika v Starem trgu zagotovili v proračunu za naslednje leto.

Zanima ga kdo bo oz. je dolžan zagotoviti sredstva za sanacijo hudournika v letu 2020? Kdo ogroženim občanom zagotavlja, da bo hudournih urejen v 2020?

Odgovor:

Predstavniki Direkcije za vode so bili v mesecu avgustu na sestanku na Mestni občini Slovenj Gradec in zagotovili, da bodo hudournik v Starem trgu uredili prihodnje leto.

 

Od VGP Drava smo prejeli naslednji odgovor:

 

»Ker gre za večjo investicijo, bi jo bilo potrebno izvesti iz naslova vodnega sklada. To bi lahko šele po letu 2021 (izvajajo se dela iz nabora objektov iz leta 2016 (2016-2021), hudournik Stari trg ni v naboru).
Hudournik Stari trg imamo že par let v letnem planu rednega vzdrževanja, vendar zaradi nezadostnih sredstev do izvedbe po fazah ni prišlo.«


Seveda z odgovorom nismo zadovoljni in smo že poslali zahtevo po ureditvi tega hudournika še v letošnjem letu oziroma najkasneje v prihodnjem letu.

Vprašanje:

 

- Peter Cesar je vprašal kdaj se bo izvedla investicija v prenovo enega od dvorišč na Kajuhovi ulici? Ali je že bil objavljen razpis in opravljeno zbiranje ponudb za izvedbo del? Ali je že izbran izvajalec in določen rok začetka del?

 

Odgovor:

Sanacija dvorišča na Kajuhovi ulici se bo pričela predvidoma 16. 9. 2019. Izvajalec del bo Komunala Slovenj Gradec, podizvajalec za zemeljska dela je Gradbeništvo Kuster d.o.o. Dela naj bi bila končana predvidoma konec novembra 2019.

Vprašanje:

- Peter Cesar je opomnil, da so v letošnjem letu bila v proračunu zagotovljena sredstva za nadaljevanje asfaltiranja ceste od vasi Razbor do hiše Zgornji Razbor 20A. Prav tako so na 7.seji potrjevali DIIP za asfaltiranje ceste od hiše Zgornji Razbor 20A do kmetije Prevalnik (Zgornji Razbor 21). Glede na to, da je bil v letošnjem poletju izveden samo prvi del predvidene investicije do hiše Zgornji Razbor 20A, nadaljevanje do kmetije Prevalnik pa ne,  ga zanima zakaj predvidena dela niso bila opravljena v enem sklopu? Ali je že bilo opravljeno zbiranje ponudb za izvedbo drugega dela investicije (od hiše Zgornji Razbor 20A do kmetije Prevalnik, Zgornji Razbor 21)? Kdo je izbrani izvajalec? Kdaj je načrtovani pričetek del? Kako je z izvedbo proti prašne zaščite pri kmetiji Prevalnik?

Odgovor:

Za celoten sklop prvotno ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, le ta so bila potrjena s 1. rebalansom. Objavljen je bil razpis za izvajalce. Pričetek del je načrtovan v mesecu oktobru.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil trajnostno naravnano razvojno politiko okolja Mestne občine Slovenj Gradec in meni, da vodstvo občine ne sledi smernicam. Ob zadnjih aktivnostih občine ob umeščanju obvoznice v prostor se mu poraja vprašanje ali mestna občina sploh ima oddelek za okolje in prostor. Naloga tega organa namreč je, da vodi in zagovarja razvojno in trajnostno naravnano okoljsko politiko. Pri naših nosilcih prostorske politike tega ne prepozna. To so opazili še mnogi drugi občani ob aktivnostih občine ob napačnem umeščanju južne obvoznice v prostor, potem ob sedanjem načrtovanju še enega nesmiselnega posega na zemljišča najvišjega bonitetnega razreda, to je tako imenovane Legenske obvoznice. Občani temu odločno nasprotujejo. Tako načrtovan poseg v prostor bi uničil ekološko kmetijo Krbel in močno okrnil ter prizadel pet okoliških kmetij. Sprašuje se komu bo pravzaprav ta obvoznica sploh namenjena, morda za čim bolj udoben dostop gostov z avtoceste do turističnih ponudnikov na Kopah, lahko špekulira, ker namreč prometna študija, ki jo je opravila družba PNZ ob pripravi projekta cele Tretje razvojne osi ugotavlja, da trenutni in bodoči promet ne opravičuje novih obvoznic okrog mesta, sploh, če bo z hitro cesto pravzaprav narejena obvoznica za Slovenj Gradec. Poleg tega bi za to cesto odjedli sredstva mnogim občanom, ki boljše ceste že dolgo pričakujejo in jih tudi potrebujejo. Podpira protest občanov, ki so se organizirali in naslovili svojo peticijo in apel tudi na pristojna ministrstva v Ljubljani, ker pač mora reči, če pameti ni doma je dobro, da je vsaj ena varovalka na višjem nivoju. Podobna zgodba je pravzaprav tudi pri umeščanju južne obvoznice. Trasa od pokopališča do navezave na hitro cesto v bližini Homca je bila vse skozi usklajevana z navodili Dars-a, narejena je bila zelo kvalitetna idejna zasnova, ki bi minimalno obremenjevala ljudi ter okolje in prostor. Pri tej študiji so sodelovali najboljši Dars-ovi projektanti, se pravi PNZ, ki so delali večji del Tretje razvojne osi. Ampak sledil je pa nepričakovan obrat, ko je Dars negiral vsa predhodna usklajevanja in razgovore z občino in menda zaradi varnostnih razlogov zahteva nova iskanja navezovanja na hitro cesto. V javnih občilih pa je vodstvo občine objavilo kako je z Dars-om uskladilo vse pri navezovanju južne obvoznice. Zanj z drugimi besedami to pomeni, da je občina pač pokleknila in Dars jim vsiljuje traso, ki bo od toplarne zavila nazaj proti mestu, se približala naseljem S8 in se tam priključila na Celjsko cesto. In tisti učinki zaradi katere so sploh šli v južno obvoznico, da speljejo promet mimo Slovenj Gradca, so izničeni. Sedaj bo obremenjena Celjska cesta, Podgorska cesta in nenazadnje tudi Podgorje, ki ima priključek. Zaradi teh škodljivih prometnih učinkov in načel trajnostnega razvoja in ohranjanja najboljših zemljišč, ki so strateškega pomena za občino, je ta umestitev nedopustna. Je pa nekaj lokalnih skupnosti, ki pa niso pokleknile pred Dars-om. Tudi na Koroškem jih imajo, Dravograd je dosegel svoje, Prevalje bodo dosegle svoje, naj omeni še Koper, Trebnje in še več jih je. Sam tega ne more razumeti in naslavlja na občinsko vodstvo dvoje vprašanj. Kdo konkretno bo odgovarjal na mestni občini za nepotrebno trošenje javnega denarja za plačilo teh geodetskih izmer. Namreč kmetje so mu povedali, da hodijo geodeti po bodoči trasi Legenske obvoznice in delajo svoj posel. Ne glede na to, da ima Komunala poseben laserski program, s katerim je bila cela Tretja razvojna os narejena, ki do centimetra natančno pokaže situacijo na terenu. Zakaj tu zapravljajo sredstva, ker bi to lahko Komunala zastonj naredila. Kako je lahko vodstvo občine razveljavilo in spremenilo sklep 40. seje prejšnjega sklica o poteku južne obvoznice, prav tako pa tudi se ne upošteva oziroma ali je mogoče razveljavljen DIIP o južni obvoznici, ki so ga sprejeli spomladi letos.

Odgovor:

Na navedeni vprašanji je župan Tilen Klugler podal obsežen odgovor na novinarski konferenci, ki jo je sklical po 8. redni seji. V povzetku odgovora lahko zapišemo, da je MOSG pristopila k spremembam OPN, ki bodo šele po sprejetju sploh omogočile prostorsko umeščanje nove cestne in prometne infrastrukture v prostor, ki je bila namerno izvzeta iz leta 2017 sprejetega OPN, kar sedaj prinaša nemalo težav in stroškov. Za kakršnokoli prostorsko načrtovanje je najprej potrebno opraviti podroben geodetski posnetek terena, za kar se občanom zahvaljujemo za razumevanje. Vsakršno prejudiciranje poteka tras navezovalnih cest, ki so šele v fazi osnutka, pa je nesmiselno in preuranjeno. Podrobno si lahko bralci odgovor na to problematiko ogledajo v posnetku, ki je na voljo na naslovu https://bit.ly/2mqkDub.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je dejal, da bo njegovo izvajanje podobno izvajanju svetnika Janeza Potočnika.  Prizadeti krajani Šmartna in seveda tudi svet VS Šmartno so mu naložili, da mora kot njihov svetnik opozoriti na določene pripetljaje, ki so se zgodili v zadnjem času. Nato je prebral protest zaradi načrtovanja cest na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so ga pripravili kmetje.

»Kmetje, ki smo lastniki zemljišč v ravninskem polju med Šmartnom in Slovenj Gradcem smo že z umestitvijo Tretje razvojne osi utrpeli nepopravljivo škodo na pomembnem delu najboljših kmetijskih površin. Vendar se zavedamo, da je ta žrtev neizogibna, saj najbrž ni mogoče najti manj škodljive trase hitre ceste preko doline v nadaljevanju proti Dravogradu. Odločno pa nasprotujemo, da bi se na območju kmetijskih zemljišč najvišje bonitete načrtovalo kakršnekoli nove državne ali občinske prometnice. V Mestni občini Slovenj Gradec imamo omejen obseg najboljših kmetijskih površin, vsak kvadratni meter teh zemljišč je nenadomestljiv. Razumna in trajnostno naravnana občinska politika mora storiti vse, da prepreči škodljivo uničevanje kmetijskih zemljišč. Sprašujemo se kakšna načela in motivi vodijo MO SG ko spreminja zakonite odločitve o trasi južne obvoznice in njene trase prestavlja na najboljša kmetijska zemljišča. Hkrati smo bili šokirani, ko so se na naših kmetijah pojavili geodeti z namenom trasiranja Legenske obvoznice. Zdrava pamet pove, da takšna cesta ni in nikoli ne bo prometno upravičena in je že iz tega razloga naročilo geodetskih meritev in trasiranje neodgovorno, zapravljanje časa, uslužbencev in trošenje javnega denarja. Tudi če bi bila nova cesta na Legen vsaj minimalno upravičena, je ideja o njeni trasi popolna zabloda, ki meče slabo luč na strokovne službe MO SG. Podpisniki peticije, kmetje in drugi občani podpiramo razvoj MO SG in se zavedamo, da je umestitev novih cest v prostor nujna. Vendar le takrat ko je potreba po novi cesti strokovno podprta in se zanjo poišče najprimernejša trasa.«

Dejal je, da so to napisali krajani, ki so bili neposredno prizadeti. Postavil bo vprašanja, ki so mu bila podana kot svetniku s strani VS Šmartno in s strani prizadetih krajanov. Mora povedati, da tudi sam kot svetnik mestne občine in krajan Šmartna ni do pred nekaj dnevi vedel, da se trasira in pripravlja nova trasa, se pravi Legenska obvoznica. Bil je zelo presenečen in krajani so ga vprašali kaj se dogaja, pa ni znal odgovoriti, ker s tem ni bil seznanjen. Protest bodo posredovali tudi na Mestno občino Slovenj Gradec in dobijo naj strokovni odgovor. Vprašal je v čem je smisel gradnje  Legenske obvoznice. Kdo je dal naročilo za odmere zemljišča na terenu brez predhodnega obveščanja lastnikov zemljišč. Namreč kaj se je zgodilo, prišli so geodeti na dvorišča lastnikov zemljišč in začeli izvajati meritve. Lastniki so jih vprašali kaj delajo in so rekli, da merijo za Legensko obvoznico. Nekateri lastniki so geodete nagnali iz svojega zemljišča in menil je, da upravičeno. Čez nekaj dni so se geodeti vrnili z dokazilom, da lahko nadaljujejo z meritvami. To je res žalitev, da o tem niso bili predhodno obveščeni. Naslednje, kdo je plačnik vseh teh aktivnosti. Zakaj sploh rabijo Legensko obvoznico, saj imajo dobro urejeno državno cesto, ki poteka iz Slovenj Gradca po Legnu do Kop. Preusmerili so tudi tovorni promet iz centra Šmartna in se morajo voziti po slovenjgraški in legenski cesti. Zakaj bi potem rabili še eno obvoznico sredi polj na Legen. Poleg tega so letos dokončali cesto skozi Šmartno na Krnice, ki se zopet navezuje na Legensko cesto. Kdo je opravil kakršnekoli strokovne študije in že zarisal to traso, ker so kmetje že dobili skice. Na podlagi česa so se brez kakršnekoli dogovorov lotili risanja te trase. Ali je sploh primerna lega za to obvoznico in zakaj je sploh potrebna. O vsem tem bi morali biti pravočasno obveščeni tudi lastniki zemljišč, VS Šmartno in tudi svetniki MO SG. Strokovne službe so dolžne ljudem odgovoriti in jim podati pojasnila kaj se dogaja.

Odgovor:

Na navedeni vprašanji je župan Tilen Klugler podal obsežen odgovor na novinarski konferenci, ki jo je sklical po 8. redni seji. V povzetku odgovora lahko zapišemo, da je MOSG pristopila k spremembam OPN, ki bodo šele po sprejetju sploh omogočile prostorsko umeščanje nove cestne in prometne infrastrukture v prostor, ki je bila namerno izvzeta iz leta 2017 sprejetega OPN, kar sedaj prinaša nemalo težav in stroškov. Za kakršnokoli prostorsko načrtovanje je najprej potrebno opraviti podroben geodetski posnetek terena, za kar se občanom zahvaljujemo za razumevanje. Vsakršno prejudiciranje poteka tras navezovalnih cest, ki so šele v fazi osnutka, pa je nesmiselno in preuranjeno. Podrobno si lahko bralci odgovor na to problematiko ogledajo v posnetku, ki je na voljo na naslovu https://bit.ly/2mqkDub.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je z izgradnjo krožišča Šmartno, ali je že res izbran izvajalec in kako je z izgradnjo mostu Daplast?

Odgovor:

Odgovor:

Izgradnja krožišča Šmartno je državni projekt in MOSG ni seznanjena z izborom izvajalcev njihovih investicij oz. nas o tem ne obveščajo.

 

Odgovor:

Za izgradnjo mostu Daplast bo drugi teden objavljen javni razpis, ko bo izbran izvajalec, bodo pričeli z deli.

Vprašanje:

- Silvo Gros je opozoril, da je skulptura med trgovino Konik proti Pamečam in picerijo Di Antonio v slabem stanju, zato je predlagal sanacijo le te.


Odgovor:

Obnovitvena dela bo še v tem letu izvedla Koroška galerija likovnih umetnosti.

Vprašanje:

- Silvo Gros je predlagal, da se na območju mesta Slovenj Gradec uredi pitnik vode. Predvsem kolesarji opozarjajo, da je problem, ker nikjer ni vode in je pitnik šele v Šmartnem.

Odgovor:

Ob kolesarskih stezah imamo naslednje pitnike:

  1. Motorični park v Turiški vasi
  2. Gasilski dom Tomaška vas
  3. Šmartno
  4. Skate park pri Mercatorju

 

Pitniki izven kolesarskih poti:

1.       Fitnes center pri toplarni

2.       Na Gmajni - vaško jedro

 

V kolikor se smatra, da je premalo lokacij, bi bilo smiselno postaviti še pitnik ob kolesarki pri počivališču pri mostu k Nierosu, kjer se začenja tudi pot na Rahtel.

V samem mestnem jedru pa predlagamo da se v sklopu projekta ureditve ulic v mestnem jedru in projekta trajnostne mobilnosti predvidijo tudi pitniki vode.

 

Vprašanje:

- Silvo Gros je opomnil, da je že nekaj sej nazaj opozoril na pločnik na Meškovi ulici. Bil je hiter odziv, saj so pristojne službe že naslednji dan opravile ogled in ugotovile, da je stanje res kritično. Sam ve, da se to ne da urediti čez noč, ampak ga k ponovnemu opozorili vzpodbudila nesreča starejšega gospoda,  ki je pred nekaj dnevi padel po tistem pločniku. Predlagal je, da Komunala odstrani najbolj kritične plošče in na to mesto položi asfalt.

Odgovor:

Sanacija dotrajanih plošč je bila izvedena v mesecu septembru.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je dejal, da je na prejšnji seji vprašal ali se je v okviru projektiranja projekta bazena sam projekt kaj spremenil, pa mu je bilo odgovorjeno, da se je projekt prevetril v smislu racionalizacije oziroma zmanjšanja stroškov gradnje. Zdaj ima pa konkretnejša vprašanja glede tega. Ali ta prevetritev projekta pomeni, da se je iz projekta umaknila izgradnja skakalnice oziroma skakalnega stolpa, ki pa po njegovem mnenju predstavlja eno izmed najatraktivnejših zadev tega bodočega bazenskega kompleksa. V kolikor to drži, potem sam takšnega zmanjševanja stroškov ne podpira, projekt je bil namreč potrjen s strani občinskega sveta in meni, da ga pristojne strokovne službe občine sedaj ne bi smele kar samoiniciativno spreminjati brez soglasja občinskega sveta. Kot vedo, bo bazen zgrajen z več kot 70 % evropskimi sredstvi, zato meni, da pomeni izgradnja skakalnic tako minimalen strošek v primerjavi z vrednostjo celotnega projekta, da v končnem obračunu dejansko sploh ne bo viden oziroma je umik gradnje iz projekta nesprejemljiv. Skakalnice so bile namreč največja atrakcija že prvotnega bazena Slovenj Gradca in bi pomenile dejansko ogromno dodano vrednost in s tem širšo čez regijsko privlačnost samega kompleksa. Verjetno je to poznano tudi vsem nekoliko starejšim svetnikom, ki so se v Slovenjgraškem bazenu kopali že v 60, 70 letih prejšnjega stoletja. Prosi torej za konkretno obrazložitev opisane spremembe projekta, če je do nje prišlo in za natančen popis oziroma oceno stroškov, ki bi naj bi bili s tem Mestni občini Slovenj Gradec prihranjeni.

Odgovor:

Vse  predvidene spremembe tako finančne, časovne, vsebinske bodo predstavljene v novelaciji Investicijskega programa.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da strokovne službe svetnikom in članom odborov predstavijo OPN in predvidene spremembe le tega. Tako bi lahko podali tudi svoje predloge in videnja glede načrtovanja prostorskih rešitev. Pri tem je omenil, da bo potrebno načrtovati tudi parkirišče pred avtocesto, kjer bodo ljudje lahko parkirali avtomobile in se skupaj z drugimi vozili naprej. Kot primer je navedel Arjo vas.

- Nadalje je omenil, da je pri Merkurju en del zemljišča, ki so ga pripravljeni prodati.

 

- Če želijo, da bo Slovenj Gradec lepo mesto, morajo imeti lepo urejene tudi brežine rek. Suhodolnica je bila lepo urejena, vendar se je drevored zarasel in se Suhodolnice ne vidi več. Upravljalec očitno nima interesa vzdrževati in predlagal je, da k temu pristopi mestna občina.


Odgovor:

Z upravljalcem je dogovorjeno, da še v jesenskem času uredijo brežino reke Suhodolnice.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da bilo smiselno urediti cesto oziroma dovozno pot za bazen, da bo avtobus lahko otroke pripeljal čim bližje k vhodu v bazen. Sicer je dostop mimo Druge osnovne šole, možno pa je še preko obrtne cone Uteksol. Znotraj OPN je treba to predvideti, da bodo čim prej to na nek način rešili.

Odgovor:Prometna rešitev je trenutno edina možna rešitev za dostop do bazena. Dostop do bazena je predviden s strani 2.OŠ Slovenj Gradec oz. s strani trgovskega centra Mercator, kjer bo tudi urejena intervencijska pot. Zaradi lastništva zemljišč, ki niso v lastni občine ta trenutek ne moremo zagotoviti drugih dovoznih 
Vprašanje:

- Simon Smolak je na zadnji seji podal pobudo, da zemljišče ob bazenu pridobijo vsaj za nasipanje zemljine in ne bo potrebno graditi zidu. Od župana je dobil odgovor, da bi  s tem znižali vrednost zemljišča. Glede na odgovor se boji, da ima župan slabe svetovalce. Če nasipajo zemljišče z zemljino, ki jo bodo dobili z izkopom pri bazenu, bodo kvečjemu zemljišče bolj utrjeno. Pri izkopu lahko pričakujejo gramoz, ki pa je gradbeni material, ki se ga da celo prodati. Če ga nasujejo na omenjeno zemljišče, bo boljša poplavna varnost, bolj bo utrjeno in bo nekdo lahko tam začel že kar graditi. Lastnico je treba na tak način prepričati.

Odgovor:

Lastnica zemljišča nasipanja zemljine na njenem zemljišču ne dovoli. Z njo so bili namreč o tem že opravljeni razgovori, nadaljujejo pa se še vedno v smeri odkupa zemljišča.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil hmeljarje in celo poletje so poslušali, da jih niso obveščali o škropljenju. Menil je, da je največji problem glede tega zaradi neznanja, zaradi neobveščenosti na obeh straneh. Tako pri hmeljarjih kot pri občanih. Vsako škropljenje ni tako nevarno in treba bi bilo organizirati izobraževanje v zvezi s tem kdaj je bolj nevarno in kako se v teh primerih obnašati in kdaj je manj nevarno.

Odgovor:

Pristojni inštituciji t.j. NIJZ smo poslali pobudo o organiziranju izobraževanja (seminarja) na omenjeno temo.

Vprašanje:

- Franjo Murko je dejal, da so se v novem mandatu do sedaj seznanjali z delom mestne občine, sedaj pa morajo zavihati rokave in sprejemati odločitve za naprej. Strinjal se je z vsemi razpravljalci in ugotavljal, da je izvirni greh velikega števila težav OPN. Nujno ga je potrebno čimprej začeti spreminjati. OPN ima veliko anomalij in napak iz preteklosti. Nihče mimo OPN ne more nič narediti v tej občini in svetniki so tisti, ki odločajo o vseh teh problemih, o katerih so danes slišali. Zato morajo biti informirani in se lotiti sistemsko teh problemov. OPN med drugim onemogoča tudi razširitev mostu proti Merkatorju.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da v mestu živi okrog 1500 ljudi, vedno več je starejših in nimajo delikatesne trgovine. Občina ima nekaj prostorov, kjer bi lahko naredili delikatesno trgovino in s pametnim pristopom naj pridobi franšizno trgovino enega od teh velikih trgovcev.

Odgovor:

Problema se zavedamo in intenzivno iščemo rešitve. Lastnih poslovnih prostorov nimamo na razpolago, bo pa v kratkem objavljen razpis, ki bo upamo privabil lastnike praznih lokalov, da pristopijo k oddaji lokalov za trgovino.

Vprašanje:

- Franjo Murko je podal informacijo, da bodo Slovenjgradčani po 45 letih zopet na poštni znamki Slovenije. 31.januarja 2020 bo Pošta Slovenije izdala znamko ob 160-letnici Huga Wolfa. Ponosni morajo biti na to in to bo fantastična promocija mesta Slovenj Gradec in 160-letnico Huga Wolfa morajo izkoristiti bolj, kot so znali izkoristiti 750 let mesta.

Odgovor:
Vprašanje:

 

- Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se mesecu oktobru 2019 sestanejo predsedniki četrtnih in vaških skupnosti ter pregledajo realizacijo letošnjega proračuna in podajo predloge za pripravo proračuna za leto 2020. To bi bil korak naprej, da bi četrtne in vaške skupnosti lahko vplivale na osnutek proračuna, na področju investicij in komunalno cestne infrastrukture bi ga bilo smiselno pripraviti za dve ali tri leta.

Odgovor:

Sestanki s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti so predvideni konec meseca septembra. Z vsakim predsednikom bomo imeli ločene sestanke in pripravili predloge investicij za leto 2020 in tudi program dela do leta 2023. Četrtne in vaške skupnosti bodo te predloge obravnavale na svojih sejah v mesecu oktobru in uskladile svoje programe. Strokovne službe bodo pripravile terminski plan sestankov.

Objavljeno:2019-10-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

7. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Franjo Murko je predlagal, da strokovne službe nemudoma pristopijo k izdelavi Lokalnega programa za kulturo in Strateškega razvojnega programa za področje turizma.

Odgovor:

Strateški razvoji program za področje turizma je že v pripravi in bo širši javnosti predstavljen v jesenskem času.  S pripravo Lokalnega načrta kulture pa bomo pričeli v kratkem.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da v Poslovni coni Ozare raste nova hala, investitor je podjetje Mihev. V pogovoru z direktorjem podjetja sta ugotovila, da v njihovem proizvodnem procesu nastaja precej odpadne toplote, ki jo odvajajo v okolico. V kolikor bi to odpadno toploto lahko porabila mestna občina, bi jo dali na razpolago brezplačno. Na Ravnah na Koroškem je podoben primer, saj v Železarni odpadno toploto porabijo za ogrevanje bazena. Predlagal je, da se strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in podjetja Mihev, sestanejo, ocenijo količino toplote in potrebno investicijo ter seveda tudi smotrnost take investicije.

Odgovor:

Na mestni občini bomo organizirali sestanek in ugotovili smotrnost predlagane investicije.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je že na eni prejšnjih sej predlagal, da bi bilo smiselno investicijo kotlarne izvesti v poslovni coni Ozare ali pri bivši Novi opremi, ker bi tu lahko našli sinergijo s podjetji in črpali odpadno toploto.

Odgovor:

Zakonodaja od distributerjev toplote zahteva uporabo obnovljivih virov. Kot najsprejemljivejši  za naš sistem se  je izkazala lesna biomasa. Verjetno ni potrebno posebej razlagati kakšni problemi z umestitvijo tega vira v bližino mestnega jedra bi se pojavili. V projektni nalogi je bila postavljena zahteva, da se v izdelavi študije preveri tudi ta rešitev.   V fazi izdelave študije je bila ta rešitev preučena. Območje na zahodnem delu Suhodolnice je plinificirano zaradi tega širitev  toplovodnega omrežja v to področje ni smiselna.

Vprašanje:

- Simon Smolak je podal tudi pobudo, da se strokovne službe do začetka izgradnje bazena dogovorijo z lastniki zemljišča ob bazenu, da se zemljina odlaga na njihovi parceli in v tem primeru načrtovanih škarp ne bo potrebno graditi. Projekt bazena morajo gledati dolgoročno glede razvoja in nadaljnje širitve parka urbanih športov. Seveda morajo pogledati kaj je po OPN na tej parceli predvideno in če bo potrebno, OPN tudi spremeniti. Bivši župan mu je dejal, da so bili ustno dogovorjeni za odlaganje materiala na tej parceli, zato sprašuje kakšno je stanje zdaj.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Lastnico zemljišča smo o tem povprašali in je povedala, da nikoli ni bilo dogovora, da bi lahko na tem zemljišču odlagali zemljino. To pa zato, ker s tem zmanjšamo vrednost njenega zemljišča in pa trdoto zgornjega sloja zemljišča. Strinjamo se, bi bilo najbolje, če bi to zemljišče odkupili, ker bi lahko razširili kompleks bazena in pa seveda prihranili pri sami izdelavi škarpe. Žal pa je cena zemljišča previsoka in do dogovora glede odkupa še ni prišlo. 

 

Odgovor glede OPN:

Parcela je vključena v enoto urejanja prostora SG-31, katere podrobnejša namenska raba prostora (pNRP) je CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec. Poleg splošnih in posebnih izvedbenih pogojev veljajo za to enoto še podrobnejši izvedbeni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati in ti so:

SG-31 - Center urbanih športov: CU

(1) Dopustne dejavnosti so gostinstvo, storitve, izobraževanje, zdravstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

(2) Dopustni objekti so:

12112 – Gostilne, restavracije in točilnice;

12650 – Stavbe za šport;

21 – Objekti prometne infrastrukture;

22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

24110 – Športna igrišča;

24121 – Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami, od tega samo oprema za plaže;

24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1.

(3) Dopustni so tudi naslednji nezahtevni in enostavni objekti:

– pomoli površine do vključno 20 m2;

– športna igrišča na prostem površine do vključno 10.000 m2;

– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje.

(4) Obstoječi protihrupni nasip je dopustno razširiti proti jugu in proti severu vzdolž državne ceste G1-4.

(5) Za zagotavljanje vodnega programa oziroma njegovo napajanje se lahko zajema tudi voda reke Mislinje.

(6) V severni del enote urejanja prostora se umesti urbani park s spremljajočo infrastrukturo. V osrednje območje EUP se umesti bazenski kompleks s ploščadjo, barom, igriščem in spremljajočo infrastrukturo. V južni del EUP se umesti biološki bazen s spremljajočo infrastrukturo.

(7) V kolikor je izkazan interes po drugačnih prostorskih ureditvah, je treba za obravnavano območje izvesti natečaj ali izdelati občinski podrobni prostorski načrt.

 

Poleg tega je za to parcelo potrebno upoštevati še omejitve, ki izhajajo iz 142. člena prej omenjenega odloka in se nanašajo na območje majhne poplavne nevarnosti in ti so:

Na območju majhne poplavne nevarnosti (Pm) so v mejah veljavnosti modela posegi v prostor dovoljeni ob upoštevanju pogojev iz vodnega soglasja. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pripravijo in upoštevajo omilitveni ukrepi (varovalni, varstveni in izravnalni ukrepi).

Pogoji in usmeritve za izvajanje dejavnosti na območju razreda majhne poplavne nevarnosti:

Prepovedane so dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže) ter dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (na primer: gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote).

 

Vprašanje:

- Simon Smolak je nadalje predlagal, da upravljalec športnih objektov JZ Spotur pripravi poslovni načrt za gospodarjenje z objekti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil podzemne garaže v novem bloku neprofitnih stanovanj in menil, da ti stanovalci verjetno ne bodo zainteresirani za plačevanje najemnine. Zato je podal pobudo, da se kletna etaža preuredi na način, da se lahko garaže prodajo ali dajo v najem drugim občanom.

Odgovor:

Garaže bomo najprej v najem ali v odkup ponudili stanovalcem tega bloka, v kolikor pa bi ostale nezasedene, jih bodo ponudili tudi drugim občanom.   

Vprašanje:

- Simon Smolak je v rebalansu zasledil, da bodo menjali pomivalni stroj v OŠ Podgorje in opomnil, da so v lanskem letu prenavljali kuhinjo na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. To so projekti, kjer ostaja oprema, ki še ima uporabno vrednost. V tehnični specifikaciji oziroma v popise del je treba obvezno vključiti tudi odkupe te opreme oziroma prodajo, da ne plačujejo odvoza na deponijo oziroma jo nekomu dajo zastonj.

Odgovor:

Odločitev sedanjega vodstva je, da mora biti pred vsako prenovo/investicijo imenovana strokovna popisna komisija, ki opremo popiše in oceno kaj nadalje z njo narediti (odpis, odvoz na deponijo, nadaljnja uporaba….)

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako so pogovori o ureditvi hudournika v Starem trgu, o čemer je razpravljal že na 3. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 13. 2. 2019 in na 4. seji občinskega sveta MO Slovenj Gradec dne, 20. 3. 2019;

Odgovor:

V podjetju VGP Drava bodo finančna sredstva za ureditev hudournika v Starem trgu zagotovili v proračunu za naslednje leto. V kolikor bi želeli hudournik urediti letošnje leto, bi morali finančna sredstva zagotovili v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec lastnik garaž na Partizanski poti (k.o. 850-SLOVENJ GRADEC, parcela: 1022, stavba: 918, 919, 920. Uporabniki in nekateri okoliški prebivalci opozarjajo na slabo vzdrževanost objektov (dotrajana vrata, salonitna kritina, neurejene fasade objektov, slabo urejena hortikultura, ...). Zanima jih, kdaj bo Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k sanaciji omenjenih objektov oz. kakšna je dolgoročna namera upravljavca oz. lastnika  teh objektov. Pred leti se je namreč govorilo tudi že o rušitvi le teh.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je lastnik 24 od skupno 29 garaž na navedeni lokaciji. Obnova garaž z zamenjavo strešne kritine in vrat je vsekakor nujen, a tudi drag projekt. Pred pripravo proračuna za leto 2020 bomo pripravili oceno potrebnih stroškov obnove in poskusili zagotoviti zadostna sredstva v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako je s spremembami OPN glede rabe prostora oz. z določitvijo rabe kmetijskih zemljišč (umeščanje trajnih nasadov) v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Župan Mestne občine Slovenj Gradec  je sprejel tri ločene sklepe o začetku postopka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1, SD OPN 2 in SD OPN3). Vse tri postopke vodimo na osnovi Zakona o prostorskem načrtovanju, kar nam omogoča hitrejši sprejem. Podrobno namensko rabo spreminjamo v točno določenih primerih in to je za umeščanje prometne infrastrukture (SD OPN 3) in  pa v postopku SD OPN 2 - spremembo namenske rabe prostora in sicer se na osnovi pobud občanov, da se stavbna zemljišča, kjer so izpolnjeni pogoji, uvrstijo med kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

Zakon, ki je podlaga za vodenje postopka določa naslednje vrste osnovnih namenskih rab in te so:  

-  stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja voda in območja drugih zemljišč.

Poleg osnovnih namenskih rab so predpisane še podrobnejše namenske rabe in te še podrobneje definirajo kmetijska zemljišča med K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča.

Posebnih namenskih rab za umeščanje trajnih nasadov zakon ne predpisuje, zato tudi ni zakonske podlage, da bi jih občinski prostorski načrti vsebovali.

Vprašanje:

- Boris Raj je spomnil, da je že na prejšnji sejo podal pobudo, da se na območju mesta Slovenj Gradec pristopi k načrtnemu urejanju okolice in pročelij zgradb. Nujno je potrebno obnoviti fasado nekdanje zgradbe policijske postaje, ki je v lasti občine. Ponovno je potrebno resno opozoriti in pozvati vodstvo Pošte, da uredijo pročelje njihove zgradbe, ki sedaj močno krni podobo starega mestnega jedra in sosednjega parka, v katerem je tudi spomenik M. Gandiju.

Povsem neprimerna je tudi sosednja (nasproti parka) pozidava nekakšnega zidu oz. »škarpe« iz navadnih betonskih zidakov, ki ne sodi v urejeno mestno središče. Pa tudi v samem mestnem jedru so zgradbe, ki imajo zanemarjena pročelja in je tudi v tej zvezi odločneje ukrepati v odnosu do lastnikov, da stanje izboljšajo. Menda imamo mestno menedžerko, glede katere ne vem kaj počne, vendar meni in predlaga, da bi bilo potrebno sistemizirati delovno mesto mestnega nadzornika, ki bi skrbel za red in urejenost mesta – tudi glede čistoče in urejenosti okrasnih nasadov.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pozvala lastnike k ureditvi pročelij zgradb. Obnovitev fasade na nekdanji zgradbi policijske postaje v načrtovana v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj se je sestal s skupino prebivalk in prebivalcev ČS Polje in so mu postavili vprašanje ali je možno, da glede na to, da je  zadnje leto obstoja sedanjega letnega bazena, znižajo ali ukinejo vstopnino, ki znaša 2 eur.

Odgovor:

To pobudo bomo prenesli  javnemu zavodu Spotur, ki je upravljalec letnega bazena in svet zavoda določa višino vstopnine.  Prvo leto, ko je JZ Spotur postal upravljalec, je bil vstop na bazen brezplačen in ni bilo najboljše. Zato so določili simbolično vstopnino dva eur za otroke in tri eur za odrasle.  Seveda pa bi bilo smiselno razmisliti na kakšen način plačevanja vstopnine, mogoče samo za en vstop dnevno.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal ali se bo nadaljevala rekonstrukcija druge faze ceste v Starem trgu.

Odgovor:

Druga faza rekonstrukcija ceste v Starem trgu se bo nadaljevala.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da je na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom eden od članov odbora izpostavil vprašanje kaj se dogaja s protipoplavnimi zaščitami, torej z ureditvijo brežine reke Mislinje. Izrazil je skrb, da se ne bi ta ureditev naredila tako, da bi dobili dva velika kanala in to ne bi bila sonaravna ureditev. To si nihče ne želi, zato so na odboru sprejeli sklep, da jim občina predstavi te projekte, ker se govori, da že zbirajo ponudbe za izvajalce. Sonaravna ureditev Mislinje to sicer ni del CTN projekta, se pa vsebinsko nanaša na CTN projekt. Parkovna ureditev brežin in sonaravna ureditev Mislinje v delu struge od Modula do Merkatorja bo obogatila to lokacijo, kjer predvidevajo park urbanih športov in bazen. Že v prejšnjem mandatu je bila narejena idejna zasnova in bi bilo zelo primerno, če se odboru ali pa vsem svetnikom predstavi ta študija. Direkcija za vode iz kohezijskega sklada za ta ukrep zagotavlja 2,5 mio eur in škoda bi bilo, da ne bi bila parkovna ureditev narejena na sodoben, moderen način, ker bodo dobili dodatne površine za zadrževanje ljudi, kjer bodo izkoriščali svoj prosti čas.

Odgovor:

Vodarjem bomo predlagali, da predstavijo načrt regulacije reke Mislinje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da sta ga dva kmeta v Šmartnem opozorila, da geodeti merijo njihovo zemljo z namenom trasiranja obvoznice proti Legnu. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Vsi rezervati cest so bili z zadnjo spremembo OPN izbrisani in v kolikor želijo dolgoročno umestiti kakršnokoli cesto, morajo pripraviti geodetske podlage in jih uvrstiti nazaj v OPN. Natančna trasa obvoznice pa še ni znana.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je zasebnik v mestu Slovenj Gradec odprl prenovljen gostinski objekt Vila Pohorje in v zvezi s tem izrekel veliko pohalo. Izrazil je prepričanje, da je to velika pridobitev za Slovenj Gradec.

Odgovor:
Vprašanje:

- Samo Januška je opomnil, da so na prejšnji seji sprejeli Strateški načrt dostopnosti za Mestno občino Slovenj Gradec, zato je podal priporočilo, da se za vse novo grajene objekte v mestni občini vključi komplet načrt dostopnosti že v osnovnih projektih. To bo zagotovo  v začetku nekoliko podražilo investicijo, vendar pa ne toliko, če bo potrebno naknadno izdelovati nove projekte, pa posegati v že izdelan projekt z rušenjem in ponovno izdelavo. Tu misli predvsem na dve novi veliki investiciji, park urbanih športov z bazenom, pa tudi blok neprofitnih stanovanj.

Odgovor:

Strinjamo se, da je v posamezne projekte potrebno vključiti določila Strateškega načrta dostopnosti za invalide in projekt za bazen bodo zagotovo dopolnili.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je opomnila, da je svetniška skupina SD podala dve pisni pobudi, eno skupaj s svetniško skupino Desus in vprašala na kakšen način bodo prejeli odgovor.

Odgovor:

Odgovori bodo posredovani v pisni obliki in objavljeni v SGlasniku.

Vprašanje:

Prehod za pešce pri Gimnaziji oz. na Partizanski cesti 1 (Šumejeva hiša) je lepo označen tako po njegovem mnenju in mnenju kar nekaj someščanov, vendar preblizu Gosposvetske ceste ter je kot tak nevaren predvsem za pešca s Partizanske ceste in voznika avtomobila, ki zavija z Gosposvetske na Partizansko cesto. Čeprav je oster ovinek in majhna hitrost je prehod preblizu ceste. Tam je tudi normalna ograja lastnikov hiše, ki pa onemogoča pregled voznika avtomobila in še šibkejšega pešca. Ob novi signalizaciji priporoča, da se prestavi vsaj za 5 do 8 m na Partizansko cesto. Verjame, da bodo ustrezne službe in tudi Svet za preventivo tudi prepoznali smiselnost prestavitve prehoda za pešce v duhu varnosti.

Odgovor:

Pristojne službe bodo na terenu preverile in pripravile ustrezne ukrepe.

Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD:

Predlagajo, da je vstop na letni bazen v letošnjem letu brez vstopnine, še posebej za otroke.


Odgovor:
Vprašanje:

- Svetniška skupina Socialnih demokratov Slovenj Gradec:

Občani na širšem območju Mestne občine Slovenj Gradec si želijo priklopa na optično omrežje. V občini imamo kar nekaj položenih cevi, ki so prazne in čakajo na položitev optičnega kabla (Roinova vas, Pohorska cesta, Legenska cesta, Kajuhova, Štibuh, Pameče…) Kdaj bo občina omogočila operaterjem, da priklopijo zaniteresirane uporabnike na optiko?

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je intenzivno pristopila k reševanju problematike optike, kar se tiče že položenih in praznih vodov, kot tudi izgradnje še manjkajočih.

Vprašanje:

- Svetniška skupina  Socialnih demokratov Slovenj Gradec – SD in svetniška skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenj Gradec – DESUS:

Mestno pokopališče v Starem trgu je sicer vizualno lepo urejeno. V zadnjih letih smo večja sredstva vložili v ureditev parkov, zanemarili pa funkcionalno ureditev pokopališča.

- Vežica je potrebna temeljite obnove. Streha pušča in ob dežju kaplja na poslovilne odre in zamaka električno inštalacijo,

- vežica nima urejenih ustreznih hladilnih in grelnih klimatskih naprav,

- ni ustreznih toaletnih prostorov,

- živa meja ob desni strani se vrašča v spomenike. Potrebno bi jo bilo zamenjati z zidno ograjo. To pa bi bila ustrezna rešitev tudi za stanovalce naselja.

- Še vedno ni urejen prostor za posip pepela pokojnika,

- prav tako bi bilo smiselno razmisliti o žarnem zidu.

Glede na nov zakon o pogrebni službi in glede na to, da umrle ne bodo več svojem izdajali v bolnišnici, temveč se bo uredil prostor v prostorih vežice, bi bilo smiselno pristopiti k temeljiti obnovi vežice.

 

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Komunala Slovenj Gradec upravlja s pokopališčem v Starem trgu. Povsem se strinjamo z ugotovitvami svetniških skupin, saj na te probleme predvsem na obnovo mrliške vežice tudi sami opozarjamo že vrsto let.

Na pokopališču v Starem trgu se je v preteklih letih vlagalo v širitev pokopališča, ureditev parkirišč, ureditev novih pokopnih polj za žarne in ostale grobove, ureditev spominskega otroškega parka, ena večjih investicij pa je bila izgradnja mostu preko Suhodolnice s celotno ureditvijo brežine in dostopa do pokopališča.

Naslednja prioriteta je seveda temeljita obnova mrliške vežice. Ob vsakem močnejšem dežju in vetru pride do poškodb kritine, katero smo že nekajkrat sanirali, kar se vidi v odtenkih kritine. Zadnji poseg v mrliški vežici je bil v letu 2018, kjer smo tudi zaradi zahtev Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur.l. RS, št. 62/16) in Pravilnika o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 42/17) uredili hladilnico in prostor za pripravo pokojnikov. Za trenutno rešitev hlajenja in ogrevanja smo letos montirali klimatsko napravo. Naše podjetje je izvajalec 24-urne dežurne službe, kar pomeni da opravljamo vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov v mrliški vežici. Ker je v našem mestu bolnica in dom starostnikov, je teh prevozov veliko, zato bo kakor je že v pobudi ugotovljeno z obnovo vežice potrebno povečati tudi prostor za pripravo pokojnikov in število hladilnih komor. Predlagamo, da se pristopi k celoviti obnovi in širitvi mrliške vežice, tako da bodo zagotovljeni vsi standardi od ogrevanja – hlajenja, sanitarnih prostorov, poslovilnega prostora, do ostalih pomožnih prostorov, kateri so nujni za pietetni proces pri pogrebnih storitvah. Predlagamo, da se čimprej pristopi k izdelavi projektne in ostale dokumentacije za obnovo in nato prednostno uvrsti v proračun občine.

Prostora za raztros pepela je skladno z projektno dokumentacijo ( ARH DEKO Arhitektura, Design, Koraca d.o.o.) načrtovan v območju brežine proti Suhodolnici. Ureditev prostora je povezana z ureditvijo dostopa (stopnišča) do novega mostu, kar pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj so na tem območju še zakopani odpadki nekdanjega odlagališča, katere je potrebno predhodno odstraniti. Predlagamo da se prostor za raztros pepela uredi v enem od nezasedenih polj na novem delu pokopališča, seveda pa je ureditev potrebno arhitekturno obdelati.

Živa meja ob desni strani pokopališča je moteča in že dela škodo na spomenikih. Rešitev je odstranitev in nadomestitev s fiksno ograjo. Vrsto ograje naj določi arhitekt, ocenjujemo da bo postavitev večji finančni zalogaj, zato se naj izvedba planira naslednja leta.

Strinjamo se tudi, da se v prihodnje pristopi k postavitvi žarnih zidov, kateri so zaradi vedno večjih prostorskih stisk nujni, ker optimalno izkoriščajo prostor. V letošnjem letu je v planu postavitev žarnega zidu na pokopališču v Pamečah.

 

Odgovor MOSG:

Mestna občina Slovenj Gradec bo še letos pristopila k izdelavi projektne dokumentacije.

 

Vprašanje:

- Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

 

Odgovor:

Na podlagi sklepa etažnih lastnikov stanovanjskega objekta Tomšičeva 45 se je na  njihovih parkiriščih, ki predstavljajo splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, postavila dvižna zapornica. V predmetni stavbi je 13 občinskih stanovanj, 8 stanovanj v lasti sklada in 8 stanovanj v zasebni lasti.

Na širšem območju se nahajajo javna parkirišča na katerih lahko parkirajo vsi občani.

Ureditev parkiranja na predmetnem območju bi bilo potrebno rešiti sistemsko, kajti kot je razvidno, posamezne večstanovanjske stavbe ne razpolagajo z funkcionalnimi zemljišči na katerih bi se lahko uredila parkirna mesta za posamezne etažne lastniki. Po drugi strani pa v skladu z današnjimi lastninsko pravnimi razmerji ni namen javnih parkirišč ,da zagotavljajo  parkiranje posameznim etažnim lastnikom.

Rešitev je potrebno poiskati v skladu z dogovorom z četrtno skupnostjo, etažnimi lastniki in MOSG v smeri parcelacije in prodaje dela občinskih zemljišč, del pa ohraniti  kot javna parkirišča.

Objavljeno:2019-08-07T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

6. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 - Boris Raj je podal pobudo, za ažurno in trajno rešitev problema parkiranja vozil stanovalcev bloka Tomšičeva u. 43, kateri so do pred kratkim uporabljali parkirišče med njihovim blokom in blokom Tomšičeva 45, ki pa se nahaja na funkcionalnem zemljišču bloka Tomšičeva 45. Ta primer je obravnaval tudi Svet ČS Polje, ki je svoje stališče zabeležil v zapisniku seje in ga posredoval občinski upravi.

Svet ČS je obravnaval nastalo problematiko pomanjkanja javnih parkirišč pri stanovanjskem bloku Tomšičeva 43, ki je nastala zaradi omejevanja uporabe parkirišč pri stanovanjskem bloku št. 45, katerega lastniki so tudi funkcionalni lastniki zemljišča, na katerem je MO uredila oz. izgradila parkirišča. Ta primer je edini v ČS Polje in tudi ni pojasnjeno kak dogovor je bil sklenjen med MO in funkcionalnimi lastniki, ki sedaj uveljavljajo lastninsko pravico in ne dovolijo uporabe parkirišč stanovalcem stan. bloka Tomšičeva 43, ki tako v oddaljenosti do 100m nimajo dostopnih javnih parkirišč – do katerih pa so upravičeni.

Mestni občini predlaga, da nemudoma izvede ustrezne aktivnosti za ureditev potrebnega javnega parkirišča v bližini stan. bloka Tomšičeva 43 - glede katerega so podane ustrezne možnosti na bližnji občinski površini.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Boris Raj je podal predlog, da strokovna služba poskrbi za obnovo talnih oznak, še posebej prehodov za pešce v naselju S-8.

Odgovor:

Prehodi za pešce bodo obnovljeni v sklopu rednega vzdrževanja talne signalizacije.

Vprašanje:

- Danica Repas je v imenu občana podala pobudo za ureditev kolesarske problematike v Slovenj Gradcu. Vsi meščani Mestne občine Slovenj Gradec lahko z zadovoljstvom opažajo porast kolesarjenja po naši lepi dolini in si želijo živeti v mestu, ki bi bilo kolesarjem prijazno. Kolesarske steze zagotavljajo maksimalno varnost za kolesarje, vendar jih žal ni povsod – izpostavila je poseben primer, ki je zaradi bližine trgovskega centra in stanovanjskega naselja še posebej pereč in nevaren. To je most čez reko Mislinjo iz naselja S8 proti trgovskemu centru po Ronkovi ulici, kjer se nahajajo trgovine kot so Mercator, Lidl, Elmaks. Projektant je naredil kolesarsko stezo do mostu, na mostu pa je le vozna površina za vozila in pločnik za pešce, tako da se za kolesarje pot slepo zapre in morajo vožnjo nadaljevati na že tako zoženo cestno površino na mostu, med tovornjaki, avtobusi in osebnimi vozili. Seveda se tam vozijo tudi otroci, zaradi trgovskega centra je promet izredno gost in omenjen most je za kolesarje izredno nevarna točka. Verjetno je le vprašanje časa, preden se bo kaj tragičnega pripetilo in zagotovo delijo mnenje, da bi bilo zato to smiselno urediti še pred tem, torej pravočasno, tako s koriščenjem sredstev iz EU kot tudi iz mestnega proračuna. Namreč, vsi prebivalci Soseske S8 in tamkajšnjih stanovanjskih hiš, pa tudi tisti, ki prebivajo v okolici toplarne – skupno gre za zagotovo več kot tisoč ljudi – uporabljajo za dostop do trgovine Ronkovo ulico in omenjen most čez Mislinjo. Zato je podala predlog, da je potrebno podaljšanje kolesarske steze s postavitvijo kolesarske brvi ob sedanjem mostu čez Mislinjo in dostop na že obstoječo kolesarsko stezo.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je predlagala, da se komunalni prispevek oprosti za vse tiste, ki se želijo priključiti na plinsko omrežje.

Odgovor:

Pobuda posredovana strokovnim službam.

Vprašanje:

- Danica Repas je vprašala kako je z izgradnjo južne obvoznice?

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je trenutno v fazi pridobivanja mnenj pri pristojnih institucijah, nato pa se bodo na podlagi le teh odločili za traso.

Vprašanje:

-Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala, če lahko v Podgorju v letu 2019 pričakujejo bankomat.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je za postavitev bankomata objavila javni razpis in pričakujemo, da se

bodo banke ne leta tudi prijavile.

Vprašanje:

 Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so bile strokovne službe na ogledu Osnovne šole Podgorje in jo zanimajo ugotovitve in če imajo v letošnjem letu kakšen plan aktivnosti v zvezi s šolo.

Odgovor:

Posebna skupina si je ogledala prostore vseh osnovnih šol v Mestni občini Slovenj Gradec in v kratkem bodo pripravili poročilo in na podlagi tega dogovorili vrstni red izvajanja investicij na posameznih šolah.

Vprašanje:

- Urško Štumpfl Prevorčič so zaskrbljeni vaščani opozorili,  da se bo zaradi izgradnje avtoceste v Podgorju povečal

promet tudi po stranskih cestah v bližini dovoza in izvoza v Podgorju. Večjo prometno

obremenjenost predstavlja tudi cesta skozi dvorišče kmetije Fele v Sredmah. Povečan promet

predstavlja tudi večjo nevarnost za otroke in ostale stanovalce, saj večkrat dnevno prečkajo

cesto. Lastnik kmetije prosi občino, da mu prisluhne in predlaga, da se cesta premakne na drugo

stran kmetije in s tem omogoči boljši položaj in večjo varnost. Lastnik je pripravljen ponuditi

zemljišče, za izvedbo ceste na drugi lokaciji.

 

Odgovor:

Pristojne službe morajo opraviti ogled na terenu in ugotoviti kakšna bi bila finančna vrednost

investicije.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da strokovne službe skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledajo Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilo stroška prevozov v Mestni občini Slovenj Gradec in pripravijo spremembe, v kolikor bo le to potrebno.

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in strokovne službe bodo pregledale navedeni Pravilnik.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal kako daleč je z izgradnjo krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

V letošnjem letu bo izbran izvajalec, odkupljena bodo vsa zemljišča, v letu 2019 naj bi bil tudi izbor oziroma pričetek gradnje tega krožišča.

Vprašanje:

Silvo Gros je podal pobudo:

Pločnik na Meškovi ulici od Upravne enote naprej proti cerkvi, med priključkom ceste na Poštno ulico in dovozom do tržnice (pred lokalom  Cool bar), je v katastrofalnem stanju. Veliko plošč je razbitih in odstopajo od površine, nekatere se pregibajo tudi za 5 centimetrov, kar pa je že nevarno za hojo oziroma za pešce, ki hodijo po pločniku. Vsakodnevno odlomljeni deli plošč ležijo naokoli, bodisi jih izruvajo pešci, ki nanje stopajo, ali avtomobili, ki se tudi vozijo po pločniku, tako, da jih vsak dan zlagamo nazaj v odprtine, kolikor pač gre. Velik problem za takšno stanje je tudi to, da mnogi avtomobili vozijo po pločniku ali ustavljajo avtomobile na njem. Glede na to, da gre za Meškovo ulico, ki bi naj bila za Glavnim trgom in Trgom svobode tretja najpomembnejša ulica v naše prelepem mestu, se mi zdi takšno stanje nevzdržno in meče slabo luč na »ugled« mesta, predvsem tudi iz tega vidika, ker je frekvenca ljudi na tem območju zelo velika in predvsem pri obiskovalcih od drugod ne daje najboljše slike. Komunalno podjetje je sicer pred nekaj dnevi odstranilo nekaj poškodovanih plošč in odprtine zamašilo z asfaltom, vendar takšna rešitev ni sprejemljiva. Je pa še vedno ostalo veliko polomljenih plošč. Če se malo pošali, lahko reče, da imamo na tem delu pločnika kar petdeset odtenkov sive, kar pa za center mesta Slovenj Gradec ne sprejemljivo. Sprašuje kdo je zadolžen za sanacijo tega pločnika ali se bo uredil tako kot je potrebno v celoti in kdaj, predvsem pa, da bo popravilo pločnika trajno?

 

Odgovor:

Predstavniki Komunale so skupaj s predstavniki mestne občine opravili ogled, na podlagi katerega je bilo dogovorjeno, da se ta del pločnika obnovi z granitnimi kockami zalitimi z epoksi fugirno maso, kot je to na Trgu svobode. Pridobili bomo ponudbo za ta dela, na podlagi katere se bo občina odločila za izvedbo.  

Objavljeno:2019-07-02T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

5. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 5. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je kot predsednik Statutarno pravne komisije povedal, da so na zadnji seji komisije sprejeli  predlog, da se nemudoma pristopi k pripravi sprememb in dopolnitev Statuta in Poslovnika OS MO SG, ker omenjena akta sedaj nista zakonsko ustrezno usklajena. 

Nadalje predlagajo, da se do konca naslednjega leta izvede strokovna analiza in razprava glede Odloka o določitvi volilnih enot v Mestni občini Slovenj Gradec in glede Odloka o določitvi volilnih enot v četrtnih in vaških skupnosti Mestne občine Slovenj Gradec.

V zvezi s tem so predlagali, da župan formira eno ali dve strokovni komisiji za reševanje obeh sklopov vprašanj in odprejo javno razpravo znotraj politike, pa tudi stroke in začnejo urejati oba sklopa dokumentov.

Odgovor:

Predlog je na mestu, pregledali bomo omenjene akte in občinskemu svetu predlagali spremembe, v kolikor bodo le te potrebne.

Vprašanje:

- Boris Raj je vprašal kdaj se bo pričela izgradnja novega mostu pri Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

OPN Mestne občine Slovenj Gradec ne dopušča novogradenj ali obnov mostov in bodo le to izvedli na podlagi lokacijske preveritve. Postopki bodo speljani do konca poletja in takrat bodo tudi pričeli z obnovo mostu pri Koroškem domu starostnikov.

Vprašanje:

- Boris Raj je tudi kdaj bodo nadaljevali obnovo stranskih cest - dvorišč na Kajuhovi ulici, s čimer so začeli v lanskem letu in kar so govorili tudi v proceduri sprejemanja letošnjega proračuna.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec skupaj s strokovnimi službami Komunale pripravljajo načrt investicij v letošnjem letu. Ko bo pripravljeno, bodo skupaj s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti pripravili prioritetni vrstni red izvajanja investicij in razporedili 236.000 eur, ki so v proračunu načrtovana za ta namen.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je želel pojasnilo glede izgradnje krožišča v Šmartnem in glede krožišča pri Zlatoperju, ki bi bilo navezava na Tretjo razvojno os. Povedal je, da so nastali problemi z lastniki zemljišč, hkrati se pojavlja veliko vprašanj glede omenjene izgradnje.  

Odgovor:

Izgradnja krožišča v Šmartnem je v rebalansu državnega proračuna izpadla v letošnjem letu, vendar na mestni občini vztrajamo, da se uvrsti nazaj. Z izvedbo tega projekta  so pristojne službe čakale tudi na odločitev DARS-a kje bo priključek južne obvoznice. Mnenje DARS-a je, da morajo južno obvoznico pripeljati na krožišče pri Zlatoperju, ki je znotraj DPN. Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa zemljišč in pa pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicija naj bi se še letos pričela in bo tudi zaključena v spomladanskem času. Trenutno je načrtovana izvedba štirikrakega krožišča, vse dokler ne bo dokončno dorečeno kaj bo s petim krakom in pa tudi usklajeno z lastnikom stavbe ob tem krožišču.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da strokovne službe občinski svet seznanijo koliko sej bo v letošnjem letu in kaj bo uvrščeno na dnevni red. Prav tako je predlagal, da na sejah svoja poročila podajo tudi javni zavodi. Strokovne službe naj svetnice in svetnike seznanijo s kom je Mestna občina Slovenj Gradec pobratena in v zvezi z aktivnostmi Asociacije Mest glasnikov miru ter kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Odgovor:

Nekatere vsebine, ki jih bo moral v letošnjem letu obravnavati občinski svet, so znane. Težko pa je zaradi različne tematike napovedati natančne dnevne rede.

Strinjamo pa se, da se na sejah predstavijo javni zavodi.

Prav tako bomo pripravili poročilo o mednarodnem sodelovanju Mestne občine Slovenj Gradec in podatke kaj se načrtuje v letošnjem letu.

Vprašanje:

- Zdravko Dornik se je dotaknil problematike Pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Kot vedo, imajo zelo uspešen pihalni orkester in že pred leti jim je bila obljubljena ustrezna dvorana za vadbo. Trenutno vadijo na Prvi osnovni šoli. Prostor ni primeren, zato je vprašal ali kaj delajo na tem, da bi dobili pridobili primeren prostor.

Odgovor:

Poznamo problematiko Pihalnega orkestra Slovenj Gradec in v mesecu maju bomo sklicali sestanek ter poskušali poiskati rešitve glede prostora.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je povedala, da VS Podgorje že vrsto let opozarja na nujnost ureditve objekta stara šola Podgorje, vendar se nič ne zgodi, objekt propada vsem na očeh, v centru vasi in poleg tega, da kazi podobo vasi, predstavlja tudi nevarnost in tveganje za pešce in tudi za avtomobile.  Opozorilna tabla, da pada strešna kritina in opozorilni trak sta velikokrat odstranjena ali poškodovana. Neposredno poleg objekta je cesta, pločnik in parkirišče, zato je ureditev nujna in ne more biti opozorilna tabla še naslednjih 20 let. Prosi za pojasnilo kakšni so načrti občine s tem objektom, ker na vprašanje vaške skupnosti odgovora ne dobijo. Prav tako prosi za podatek kdaj bo objekt urejen na način, da ne bo predstavljal tveganje za vaščane. V preteklih letih so večkrat dobili odgovor, da občina objekt aktivno prodaja, vendar kupca ne najde. Nikoli in nikjer pa niso zasledili nobene objave, razpisa, ali poziva potencialnih kupcev ali vlagateljem. Prosi za pojasnilo na kakšen način se išče kupce, če se jih sploh išče.

Odgovor:

Poznamo problematiko stare šole v Podgorju, vendar, trenutno še nimamo odgovora. Pobudo bomo akceptirali kot eno izmed bolj nujnih in ko bomo glede tega objekta sprejeli odločitev, jo bomo predstavili občinskemu svetu.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da na OŠ Podgorje uredijo nujne zadeve. Nujno potrebna je ureditev jedilnice, ker je sploh ni in otroci jedo na hodniku. Nadalje ureditev sanitarij, ker ne ustrezajo higienskim standardom in ureditev kuhinje. Veliko opreme je staro preko 30 let, odkar je bila šola zgrajena in nujno potrebna zamenjave. Predlagala je umestitev potrebnih finančnih sredstev za obnovo v plan v leto 2020 oziroma vsaj nekaj sredstev že v letošnjem letu. Predlagala je, da strokovne službe opravijo ogled.

Odgovor:

Strokovne službe načrtujejo ogled vseh osnovnih šol, da pregledajo stanje. Tudi na OŠ Podgorje se bodo s tem seznanili in v kolikor bo potrebno tudi zagotovili finančna sredstva. Za letošnje leto je rešitev rebalans, če ne, pa bodo finančna sredstva zagotovili v proračunu za leto 2020.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je že na prejšnji seji povedala, da si vaščani Podgorja želijo predstavitev projekta Tretje razvojne osi in predlagala, če se le to lahko izvede do konca aprila oz. vsaj do sredine maja.

Odgovor:

Pobudo krajanov Podgorja bomo posredovali DARSU-u in le ti bodo določili datum predstavitve projekta Tretje razvojne osi. 

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da v tem pomladnem času vidijo kaj se dogaja v naši dolini na področju umeščanja trajnih nasadov. Številne občanke in občane skrbi oziroma se sprašujejo kaj jim bo prinesla naslednja sezona v ohranjanju okolja v zagotavljanju zdravega bivalnega okolja, seveda v mislih ima povečano porabo fitofarmacevtskih sredstev v hmeljiščih. Kar nekaj občank in občanov se je v preteklih sezonah začasno izselilo iz svojih domov v okolje, kjer je ta varnost in pa življenje bolj znosno. Dobro, da imajo možnost iti tja, kjer nimajo težav z negativnimi vplivi fitofarmacevtskih sredstev. Številni so tudi trajno opustili vrtičkarstvo in svoje sadovnjake v okolici hiš. Vedo, da so pred dvema letoma sprejeli OPN, kar pa se je izkazalo, da ima številne pomanjkljivosti. Omenili so že, da po tem OPN ne morejo graditi mostov in tudi ni umeščena cestna infrastruktura. Za reševanje področja umeščanja trajnih nasadov je zdaj menda OPN odprt, tudi za umeščanje infrastrukture, ob tem pa je predlagal, da se OPN odpre tudi na področju individualne  zazidave. To je na pobudo posameznikov, ki bi si zaradi neposredne bližine hmeljišč ob svojih stanovanjskih objektih, želeli zagotoviti rezervno lokacijo. Imajo določena zemljišča, kjer bi se počutili varne, niso pa ta zemljišča zazidljiva. Menil je, da je prav, da občinski svet kot najvišji organ Mestne občine Slovenj Gradec prisluhne tej pobudi, odpre OPN na tem področju in proučijo možnosti upravičenosti spremembe namembnosti in pa možnost zazidave na lokacijah, ki jih ti posamezniki imajo, da s tem rešijo sebe pred temi negativnimi vplivi in pa slabim občutkom.  Prav tako predlaga, da se vloge za spremembo namembnosti, za katero je predpisana določena taksa, razbremenijo te takse v prid občankam in občanom in postane njihovo življenje kolikor toliko normalno v razmerah, ki jih imajo v Mislinjski dolini.

Odgovor:

V začetku meseca maja bo na Mestni občini Slovenj Gradec sestanek z hmeljarji in želijo, da bi dorekli glede umeščanja novih hmeljišč in ravnanja z obstoječimi hmeljišči.  

V OPN trenutno res ni možnosti gradnje določene komunalne infrastrukture in tudi izgradnja južne obvoznice je bila izbrisana iz OPN. Prav tako ne morejo graditi mostov in verjetno je res šlo za napako pri pripravi OPN. Ravno na to temo so odprte tri točke popravka OPN še po starem zakonu in morajo za te napake, ki so bile potrjene, nameniti kar nekaj finančnih sredstev, da jih bodo odpravili. Glede novih pobud za spremembo OPN je povedal, da se bodo spreminjale po novem zakonu, po katerem so drugi postopki. Čim prej je treba odpreti in ga smiselno popraviti.

Vprašanje:

- Samo Januška se je navezal na pobudo s strani krajanov Podgorja, Šmiklavža in Graške gore ter dejal, da so pohvalili sanacijo plazišča na cesti Šmiklavž - Graška gora. Na cesti tik pred cerkvijo v smeri Graške gore je bilo eno konveksno ogledalo, ki je zelo pomagalo pri varni vožnji. Tega so odstranili in krajani prosijo, če ga je možno namestiti nazaj. Nadalje je omenil, da se je nadomestna obvozna makadamska cesta v tem času vzorno vzdrževala, zdaj pa je na tej cesti nekaj poškodb in krajani prosijo, če lahko to cesto sanirajo.

Odgovor:

Cesto v Jenini smo sanirali zadnji teden v aprilu, v mesecu maju pa bomo izvedli še grediranje.

Vprašanje:

- Samo Januška je predlagal, da se na pokopališču na Selah postavi svečomat.

Odgovor:

Zaradi vse večjih problemov z odpadnimi svečami (kopičenje embalaže) in trajnostne politike v podjetju, nismo naklonjeni k postavitvi svečomatov; postavitev le teh tudi spodbuja k večji uporabi sveč.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se v tem trenutku dogaja s projektoma izgradnja bloka socialnih stanovanj in letno-zimskega bazena. Zadnje mesece niso prejeli v zvezi s tem nobene informacije, zato je prosil za kratko poročilo. Poleg tega ga zanima ali sta oba projekta še vedno načrtovana v takem obsegu, kot sta bila tudi potrjena, ali se je v zvezi s tem kaj spremenilo.

Odgovor:

Obe investiciji za blok neprofitnih stanovanj in letno zimskega bazena sta še v isti obliki, kot sta bila potrjena. Za izgradnjo bloka je zaključen javni razpis in je v fazi preverbe prispelih ponudb. Upamo, da bomo lahko čimprej podpisali pogodbo z izvajalcem. Projekt za bazen so morali delno spremeniti, zaradi tega, ker niso kupili zemljišča med Merkatorjem in bazenom. Projekt je že spremenjen in bo v kratkem javni razpis za izbor izvajalca.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se načrtuje kakršnakoli prenovitev sli sprememba prometnega režima na Maistrovi ulici mimo vrtca. O tem so se že pogovarjali na občinskem svetu, zgodilo pa se ni še nič. Ta režim je nekoliko zgrešen in ovira promet ob konicah prevoza otrok v vrtec in so nezadovoljni tako stanovalci kot starši.

Odgovor:

Maistrova ulica je bila že pred leti uvrščena v plan investicij glede celovite prenove, tako komunalnih vodov, povečanja parkirnih prostorov, rešitve dostopa vozil za VVZ, ki pa se žal ni izvedla, saj določen odstotek stanovalcev na Maistrovi ni želelo odstopiti zemljišča, ki so v lasti stanovalcev (funkcionalno zemljišče bloka). Pri dovozu otrok v VVZ ob konicah nastajajo težave, ker ni dovolj parkirnih prostorov, ki bi bili namenjeni zgolj staršem, ki dovažajo otroke v vrtec. Starši lahko pri dovozu in odvozu otrok koristijo tudi parkirne prostore pri stari komunali.

Vprašanje:

 

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z investicijo izgradnje kotlarne na biosekance. Na seji ČS Štibuh so bili namreč seznanjeni, da bi se naj izgradnja izvedla prej kot bo zgrajena južna obvoznica. Obljubljeno pa je bilo, da se bo najprej zgradila obvoznica, nato pa šele kotlarna. Stanovalci Štibuha so namreč zelo zaskrbljeni, saj obstoječa infrastruktura ni primerna za vsakodnevno vožnjo tovornjakov s sekanci do Toplarne.

Odgovor:

Strokovne službe iščejo rešitev, saj je cesta iz obeh strani neprimerna za vožnjo tovornjakov.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z KD Podgorje in v njem gostujočem KDT, slišal je, da je prišlo do nekaterih nesoglasij med KD SG in tem teatrom kot najemnikom v zvezi z nadaljevanjem najemnega razmerja oziroma sodelovanja.

Odgovor:

Že nekaj časa rešujemo problematiko, da pridejo do soglasja med KD Slovenj Gradec in Koroškim deželnim teatrom. Pogodba še žal ni podpisana.  

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da ČS Polje glede ureditve prometnega režima in nasploh Maistrove ulice že pet let zaporedoma posreduje na Mestno občini Slovenj Gradec kot prioriteto in tako je tudi v letošnjem letu. Njihov predlog in stališče je, da je potrebno za Maistrovo ulico novo projektiranje, ker so dokumenti z urbanistično ureditvijo iz preteklosti neprimerni in jih je treba obnoviti. Enako so pa že tudi razpravljali o tem na Svetu za preventivno in vzgojo v cestnem prometu kar  nekajkrat. Vendar ureditev v tem obstoječem stanju na Maistrovi ulici terja poglobljeno analizo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal kako je s projektom, regulacije reke Mislinje, Barbare in Meže ter kako je z mostom pri podjetju Kopur, ki bi se moral vključiti pri projektu.

 

Odgovor:

Regulacija reke Mislinje, Barbare in Meže je državni projekt, ki ga izvajajo vodarji. Koliko smo seznanjeni, je problem pri določitvi služnosti na tistem območju.

Vprašanje:

- Franjo Murko je podal pobudo za zaščito drevja v mestu Slovenj Gradec. Vsaj dva drevesa v mestu bi morala biti zaščitena, pa vprašanje če sta. To je češnja, ki so jo mestni občini podarili Japonci in pa osamosvojitvena lipa pred Upravno enoto. 

Odgovor:

Župan je pred kratkim imenoval hortikulturno komisijo in bomo ta predlog posredovali tej komisiji.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je dejala, da so se stanovalci naselja pod Toplarno nanjo obrnili zaradi pešpoti med Tomšičevo ulico in naseljem pod Toplarno. Omenjena pešpot je potekala po travniku, od blokov na Tomšičevi do Homšnice. Zdaj je ta pešpot zaprta med dvema hišama, ker so postavili lesene prepreke. Zanima jih zakaj se je to postavilo, saj so pot uporabljali od kdaj pomnijo. Na mesto , kjer je postavljena pregrada je po podatkih izpisov občinska parcela št. 975/ 5 k.o. Slovenj Gradec. Prosijo za odgovor.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je bila seznanjena s postavitvijo pregrade na delu zemljišča s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec in smo zadevo dne 3. 4. 2019 prijavili Medobčinskemu inšpektoratu Koroške. Sporno pregrado je postavil mejaš zemljišča, ki je na občino po prijavi naslovil dopis z nekaj zahtevki, ki so še v fazi preverjanja.

Dejstvo pa je, da je zemljišče s parc. št. 975/5 k.o. Slovenj Gradec grajeno javno dobro lokalnega pomena in ni bilo nikoli predmet prodaje ali najema, zato gre za nezakonit poseg v zemljišče, in smo o tem tudi obvestili pristojni inšpektorat.

Vprašanje:

 

- Jerneja Bošnik je podala pobudo, da na pokopališču v Starem trgu uredijo protiprašno zaščito in sicer na delu parkirišča, ki ni asfaltiran, še posebej na dovozni poti proti spodnjemu delu parkirišča v smeri proti Suhodolnici.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je podala tudi pobudo, da občina oziroma Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec kot upravljalec parkirišč na območju MO SG pristopi k načrtovanju in izgradnji garažne hiše v Slovenj Gradcu. Kot uporabnica parkirišča pri Upravni enoti lahko pove, da je parkirišče med tednom zasedeno do te mere, da parkiranje ni mogoče. Prav tako je znano, da se bo ukinilo parkirišče pri Elektru Celje, saj se bo gradila stanovanjska stavba. Tam parkirajo zaposleni ter uporabniki storitev sodišča in sosednjih stavb. Spraševala se je kam bodo parkirali vsa ta vozila. Daje pobudo, da Komunala pristopi k izgradnji parkirne hiše, jo financira iz lastnih sredstev in odplačuje kredite iz naslova pobiranja parkirnin. Naj se pripravi dober finančni načrt. Nekoč je bilo govora o garažni hiši pred upravno enoto, kar je lokacijsko odločno zastavljeno, saj bi s tem rešili problem parkiranja stanovalcev Glavnega trga, Meškove ulice, zaposlenih in uporabnikov storitev upravne enote in nenazadnje tudi zaposlenih in uporabnikov zaposlitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Odgovor:

Vsi se zavedajo, da je velika problematika parkiranja v mestnem jedru. Ponovno se pogovarjajo s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec,  da bi garažna hiša bila  pri bolnišnici in v zvezi s tem je načrtovan sestanek v mesecu maju.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da je parcela, ki jo je omenila svetnica Jerneja Bošnik v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. To je pot me dvema privatnima parcelama in na koncu te javne lastnine je eden od sosedov zabil lesene količke in zaprl prehod. Točno do tistih količkov naprej je zasebna lastnina od drugega lastnika, torej kmeta in ni javne poti in nikoli ni bilo neke uporabniške poti, da bi lahko v smislu pravnih definicij rekli, da je priposestvovana. Vendar tisti, ki je pravi lastnik tega ni zaprl, pač pa tisti, ki ni lastnik. Tozadevno so bili pri pristojnih organih, ki so predstavili stanje v formalnem smislu in so bili pri tistih, ki lahko ukrepajo. Pristojni nadzorni inšpekcijski organ je o tem obveščen in bo stopil na licu mesta.

Odgovor:
Vprašanje:

- Janez Potočnik se je zahvalil direktorici, da je danes podala informacijo kaj se dogaja glede prenove in koriščenja sredstev za prenovitev mestnega jedra. Pred njim je že kolega Niko R. Kolar povedal, da so se ob prejšnjem sklicu intenzivno skozi vsak štiri leta ukvarjali s tem problemom in tudi kandidirali za sredstva, s katerimi bi rešili prometni problem mestnega jedra, ob tem pa tudi vizualni problem mestnega jedra. Ideji, ki so jo zagovarjali, nihče ni nasprotoval, se mu zdi škoda, da se ne bo izvedla. Namreč prvič iz rešitve prometnega vprašanja jedra, kar je najpomembnejše in estetskega. Prepričan je, da če bi sledili idejnemu projektu, približno takšnem kot ga je naredilo podjetje Stiria, da bi Slovenj Gradec definitivno postal Koroška prestolnica. Če bodo ta sredstva izkoristili je tudi v redu, se mu pa zdi, da je menjava tlakov na teh stranskih ulicah projekt, ki ga zmorejo sami narediti, brez teh evropskih sredstev.

 

- Nadalje je omenil južno obvoznico in dejal, da so se že celo preteklo mandatno obdobje ukvarjali s tem vprašanjem. Angažirani so bili najboljši projektanti, dve vodilni projektantski hiši, ki delata za DARS in ti dve hiši sta pravzaprav ovrednotili traso. Po teh parametrih je bila južna obvoznica ovrednotena kot daleč najboljša pred ostalimi. Vsi pogovori, na občinskem svetu so to potrdili, so potekali z DAARS-om in drugimi soglasodajalci, z Ministrstvom za okolje in prostor in Direkcijo za infrastrukturo. Sam ima zapisnik od sestanka v mesecu juliju v lanskem letu, ki ga je sklical DARS. Na njem so bili predstavniki mestne občine, Ministrstva za okolje in Direkcija za infrastrukturo. DARS ni niti enkrat oporekal tej že izbrani s strani občinskega sveta in projektantov južni obvoznici,  ampak je vedno narekoval kaj je treba še narediti z tehničnega vidika in to so vedno tudi naredili. DARS je ta dopis potem poslal vsem udeležencem in po tej diskusiji 29.8.2018 so bili takšni sklepi:

Sklep št. 1: Občina SG čimprej pristopi k pripravi sprememb in dopolnitve OPN  za južno obvoznico Slovenj Gradec. Izdelovalec strokovnih podlag za južno obvoznico sodeluje z DARS oz. s projektantom na tretji razvojni osi na tem odseku Velenje Slovenj Gradec.

Sklep št. 2: DARS bo angažiral projektanta da bo sodeloval s projektantom MOSG.

Sklep št. 3: MO SG pošlje na DARS v zvezi s prekinjenimi povezavami na območju med Homcem in Slovenj Gradcem.

Torej še lani avgusta je DARS sodeloval z mestno občino in jim svetoval, kaj naj pripravi, da bo ta priključek mogoč in zdaj čez noč DARS pravi, da naše zahteve niso sprejemljive zaradi varnosti in sam razume, da je vse skupaj iskanje dlake v jajcu. Kar pa razkriva pravi razlog, ki je najbrž v pobiranju cestnin. Manj vozil bo na tretji razvojni osi, ko bodo pobirali cestnino in vinjet ne bo več. Še vedno trdi, da morajo zagovarjati svoje interese, ne DARS-ove. Naši interesi pa so, da očuvajo kmetijska zemljišča, zdaj pa bo trasa preko šmarškega polja. Tisti kmetje tam niti za tretjo razvojno os ne bodo dali soglasja in se bodo pustili razlastiti. Tudi mestni občini ne bodo kar tako dali zemljišča. Dali se bodo razlastiti in to bo postopke podaljšalo za precej časa, pa ne samo to, menil je, da tudi Ministrstvo za okolje ne bo podalo soglasja za novo traso čez kmetijska polja. Zato si ne smejo zapirati vrat, pustiti morajo odprte dve možnosti, eno na trasi proti Šmartnemu in možnost čez polje.

 

Odgovor:

V prejšnjem mandatu je bilo podano načelno soglasje prenove mestnega jedra. Pod mestno jedro spadajo tudi stranske ulice, ne samo Glavni trg. Organizirali so razširjen sestanek s predsedniki četrtnih skupnosti ravno na to tematiko ali bi bilo bolj smiselno urediti Glavni trg ali stranske ulice. Sredstva so namenjena in jih je možno črpati za oboje, časovno se tudi vse izide. Smo pa slišali na zadnji javni tribuni, da vsaj deležniki v mestnem jedru tisti rešitvi, ki sicer takrat ni bila predstavljena, niso bili najbolj naklonjeni. Ravno iz tega vidika iščejo druge rešitve, ki jih bodo tudi prikazali.  Tu ne bo šlo samo za asfaltno preplastitev, ampak za lepo parterno ureditev teh ulic, da jim bodo v ponos. Absolutno bodo predstavili obe rešitvi, tako mestnega jedra kot stranskih ulic in se bodo odločali kateri DIIP bodo sprejeli in oddali. Seveda je pa želja mestne občine ravno ta, da si vzamejo čas za mestno jedro in v tej novi finančni perspektivi, ki prihaja, obnovijo Glavni trg in gredo v prenovo preko javnega razpisa. Zbrali bi več predlogov, predebatirali z občinskim svetom in z vsemi občankami in občani, najemniki in lastniki lokalov, stanovalci in skupaj pripravili en dober predlog.

Škoda je, glede na to, da je bilo vse zmenjeno v zvezi z južno obvoznico in če je bila trasa potrjena, da ni občina v prejšnjem sestavu pridobila soglasje za to traso. To isto traso, ki je bila predlagana še iz prejšnjega mandata, so dali naprej na DARS v mesecu januarju. Ampak ta trasa je bila s strani DARS-a zavrnjena. Tri mesece so čakali, dvakrat so se dobili tam, poskušali, da gredo s to traso po obronkih Dobrave, ampak je bila zavrnjena. Mestna občina ni tista, ki lahko reče katera je prava trasa in kateri priključek je pravi. Tudi trasa južne obvoznice še ni določena in se bodo o njej pogovarjali na sestanku 27. aprila 2019. Še nekaj se morajo zavedati, ali hočejo južno obvoznico, ki bo v pravem pomenu besede tudi za Slovenjgradčane, ali hočejo tranzitno cesto, ki bo peljala Mežiško dolino mimo Slovenj Gradca. Seveda je ena od možnosti preko tega polja, gre za hektar in pol kmetijskih zemljišč, ki bi jih ta trasa vzela, kar pa tudi je možnost, da se nadomestijo drugje. Škoda, da  trasa ni bila sprejeta v zadnjem OPN, ampak je bila celo zbrisana. Če bi imeli s strani DARS-a pozitivno mnenje in potrjeno v OPN bi bilo veliko lažje.  Tako pa morajo narediti vse, da dobijo soglasje s strani DARS-a in da začnejo postopek umeščanja te trase v prostor. Tu je še veliko deležnikov, ki bodo morali dati soglasja in enostavno nimajo časa, da bi vztrajali na trasi, ki so jo dobili zavrnjeno s strani strokovnih podlag. Narediti morajo vse, da pridejo do južne obvoznice, zaradi tega, da razbremenijo strnjena naselja kot je Podgorje in Celjska cesta, ker bo drugače res kaos. Če ima kdo tu drugačno mnenje, da bi se kakorkoli postavil tudi z imenom in priimkom, da ne nadaljujejo s tem, da izgubijo možnost tretje razvojne osi, da izgubijo finančna sredstva v višini 2,4 mio, potem naj zdaj to tudi javno pove.

 

 

Vprašanje:

- Jani Potočnik se je spraševal ali želijo obvoznico ali želijo nekaj drugega, prijazno cesto Slovenjgradčanom. Ta obvoznica je nujno potrebna za celo Koroško in tisti, ki se bodo želeli v Slovenj Gradcu ustaviti, bodo v Starem trgu na krožišču zavili v mesto. Ni se treba peljati na šmarško polje. Povedal je še, zakaj niso rešili tega problema že v prejšnjem sklicu, ker je DARS postavljal pogoje in jih peljal žejne čez vodo. Skratka dovolj trdi pogajalci so bili, ampak je zmanjkalo časa. Trd pogajalec moraš biti do konca in menil je, da ne more DARS diktirati mestni občini okoljske politike.

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da se načeloma strinja s predhodnikom in ni prav, da jim kdorkoli diktira stvari. Nadalje pa je dejal, da ni bilo tako kot se zdaj polaga v usta. Južna obvoznica kot varianta je imela podporo in bivši župan ga je povabil kot predstavnika ČS Polje pod nujno na sestanek 10. julija 2018. Nujno odločanje ali pa razpravljanje o variantah južne obvoznice. Seveda so rekli, da dajejo podporo izbrani varianti, ki je tekla od križišča pa v smer Mislinjske Dobrave, s pojasnilom, da imajo zagotovilo, da se bo tam lahko priključila na hitro cesto. Nikoli občinski svet ni potrdil in izbral izbrane variante,  je pa dal podporo in zeleno luč, ker ni bilo vprašanje ali se strinjate in jo spremite, pač pa je bilo vprašanje bivšega župana ali mi date podporo, da se pogajam za to varianto. To je bila ves čas debata in si lahko pogledajo zapisnike sej občinskega sveta. Tudi vprašanje svetu ČS Polje je bilo takšno ali me podpirate da se le lahko tudi na vas referiram, smo rekli, lahko se tudi na nas sklicuješ. Nikoli ni bil sprejet sklep, da občinski svet potrjuje to varianto, nikoli ni bil sprejet sklep o umeščanju južne obvoznice na našem območju, ker tako daleč niso bili. V že sprejetem prostorskem načrtu je idejno bila zarisana varianta, pri kateri so bili svetniki pred sprejemom OPN, ki zdaj velja, samo obveščeni, da ni bila sprejeta kot predlog. Nič niso debatirali o njej. Seznanjeni so bili, da je bila zavrnjena kot možnost, tako, da morajo biti realni pri tem ko govorijo kaj je bilo v zgodovini. Enaka slika je bila pa pri mestnem jedru, nikoli ni bil zapisan in sprejet sklep, mestni svet sprejme to varianto in jo morajo narediti. Enako je bila predstavljena kako bi to zgledalo in so bili sproti seznanjeni kam bi naj ta projekt šel, nikoli pa niso o njem glasovali in ga sprejeli.

Odgovor:
Vprašanje:

- Jani Potočnik se je strinjal s predhodnikom glede prenove mestnega jedra, nikoli niso sprejeli kakršnega koli sklepa, bili so seznanjeni s potekom dogodkov.

Glede južne obvoznice pa je prebral sklep, ki ga je sprejel občinski svet na seji 4. julija 2018:

»Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec ne spreminja odločitve o izbiri variantne rešitve trase južne obvoznice. Trasa  J1, ki se priključuje na tretjo os med pokritim vkopom Homec in počivališčem Podgorje,  je bila izbrana na podlagi izdelanih strokovnih podlag ( Prometna študija, PNZ 2013, Študija variant JO, ZUM 2014). Opredeljena je v strateškem delu OPN,  ki je bil sprejet na podlagi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, tudi DARS in MzI. ».

Odgovor:
Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da je v strateškem dokumentu bilo tako napisano, vendar strateški dokument ni dobil veljave v takem besedilu. Enako je bilo zapisano tako, da je lahko župan s tem pojasnilom hodil na pogajanja, na pogovore v Ljubljano. Na koncu niso glasovali in niso sprejeli  te variante.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar se je pridružil glede z izgradnjo garažne hiše na lokaciji v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ta pobuda ima svoj smisel. To temo so zelo natančno in temeljito predelali okrog izgradnje garažne hiše, skupaj s svetom bolnišnice in tudi z občinskim svetom. Prišli so do skupnega stališča, da se ta garažna hiša na tej lokaciji lahko zgradi. Ampak v neposrednih razgovorih z ministrstvom za zdravje, ki mora dati soglasje tej izgradnji kot lastnik zemljišča na tej lokaciji, se je zaustavilo z razlogom da ne bodo podpirali javno zasebnega partnerstva. V tej igri so res imeli zasebnega partnerja, ki bi bil investitor. Ampak ko so jih oni seznanili, da to ni mogoč, je sam v teh neposrednih razgovorih kot predsednik sveta in kot zastopnik občinskega sveta v Ljubljani omenjal možnost, da se pa vendarle dogovorili z Komunalo, so rekli to je pa mogoče in ta verzija še danes velja. Na zadnji seji sveta splošne bolnišnice je slišal za verzijo, ki jo je direktor navrgel, da je tudi bolnišnica zainteresirana v tem današnjem času, za tako iz izgradnjo in ta pobuda, ki jo je župan akceptiral ima svoj smisel in predlagal je, da jo podprejo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal  kako je z monitoringom glede hmelja, ali se ta projekt nadaljuje, ali se bodo izvedle meritve.

 

- Nadalje je dejal, da je v celostni prometni strategiji zapisano, da bo ARSO v okviru projekta izvedel meritve oz. izdelal monitoring PM delcev za občino. Že na prejšnji seji je vprašal o načrtu za zagotavljanje kakovosti zraka in dobil odgovor, da niso s strani države prava občina, da bi lahko to naredili. Vseeno je menil, da nek načrt o zagotavljanju kakovosti zraka kljub temu, da v državnem načrtu nismo upravičeni, lahko realizirajo v neki obliki in na tak način omejijo rabo fitofarmacevtskih sredstev na tistem območju, kjer so dejansko stanovanjske hiše.

Odgovor:

Finančna sredstva za monitoring so rezervirana in bo tudi izveden. Na ARSO smo postavili vprašanje kdo ga izvaja in kdo je plačnik, vendar odgovora še nismo prejeli. ARSO je naše vprašanje posredoval na Ministrstvo za okolje, ki so menda ustrezen sogovornik. Njihov odgovor še čakamo.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da so na Četrtni skupnosti Štibuh obravnavali spodjedanje Suhodolnice in dobili so odgovor, da Komunala ni zato pristojna. Vprašal je ali je  občina upravljalca te Suhodolnice obvestila o tem in kdaj bo pristopil k sanaciji.

Odgovor:

Pobuda je predana vodarjem in zagotovili so, da bodo pristopili k reševanje tega problema.

Vprašanje:

-  Simon Smolak je še omenil ureditev mestnega jedra in opozoril, da se upošteva trajnostna mobilnost. Razmisliti morajo tudi o namestitvi polnilcev za električna kolesa, nadalje o izposoji koles, kot je to možno v večjih občinah.

Odgovor:
Objavljeno:2019-05-09T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

4. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je omenil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev semaforskega sistema na križišču v Starem trgu pri trgovini Zadruga. Dobil je odgovor, vendar z njim ni zadovoljen. Podoben odgovor je dobil že pred leti in sicer, da so to križišče uredili že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Če želijo na stranskih smereh postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek Mestne občine Slovenj Gradec in ocenjujejo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 €. Dejal je, da je o tem sam že seznanjen. Še enkrat daje pobudo, da strokovne službe ponovno pri pristojnih organih sprožijo vse postopke, da se to križišče ustrezno uredi. Naključje je, da tu ni prometnih nesreč in žrtev. To pa zaradi tega, ker starši otroke peljejo v šolo in nazaj, se izogibajo temu križišču in hodijo po nemogočih robovih. Še enkrat poudarja, da je to »butalsko križišče«.

Odgovor:

Pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo smo ponovno preverili dejstvo ali je sprememba prometnega režima z dopolnitvijo semaforizacije na stranskih smereh strošek občine, kar so nam potrdili, ker gre za semaforizirano križišče v naselju. Mestna občina Slovenj Gradec bo v letošnjem letu naročil projektno dokumentacijo za dopolnitev semaforizacije na stranskih smereh.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal, da so na Celjski cesti v zadnjem času neki incidenti in tudi prometne nesreče. Nedolgo nazaj so ponovno povozili pešca na prehodu za pešce pri samopostrežni TUŠ in ima tudi informacije o tem koliko pešcev se je pa temu izognilo po sreči. Zato daje pobudo, da strokovne službe pobudo za preureditev tega prehoda za pešce posredujejo pristojnim organom. O tem so se pogovarjali tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. To, da so omenjen prehod pobarvali z modro barvo, ni prava rešitev. Potreben bi bil podhod ali nadhod oziroma ta prehod vsaj dvigniti, da bo kot fizična ovira. Dejal je, da pričakuje odgovor o začetku aktivnosti za preureditev tega prehoda.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- Boris Raj  je nadalje vprašal kaj bo z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole, ko bodo pričeli z gradnjo bazena. Interes šole je, da se ta ohrani, vendar ga morajo prestaviti na drugo ustrezno lokacijo, ki bo dostopna dejavnosti in aktivnosti šole v okviru čebelarskih in drugih naravoslovnih krožkov. Vprašal je kdaj in kam bodo to prestavili.

Odgovor:

Čebelarski učni center se bo za čas gradnje prestavil na primerno lokacijo, katero bomo skupaj določili z Čebelarskim učnim centrom Druge osnovne šole Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Boris Raj je še omenil, da imajo v ČS Polje kar precej zelenih površin, ki so precej onesnažene, še zlasti po zimskem obdobju. Zdaj je začelo zeleneti in vključno z igriščem, bi jih bilo nujno potrebno očistiti. Po možnosti vse zelene površine v tem strnjenem naselju, ker se otroci igrajo. 

Odgovor:

Po zimskem obdobju pristopimo k urejevanju - čiščenju zelenic za letno vzdrževanje. V tednu seje občinskega sveta smo tudi na teh površinah pričeli z deli.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je podprl pobudo Borisa Raja glede ureditve križišča v Starem trgu pri trgovini Zadruga.

Odgovor:
Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik se je strinjal, da je potrebno drugače urediti tudi prehod za pešce pri Tušu na Celjski cesti in predlagal, da se le ta dvigne in uredi nadnivojski prehod. Ta ukrep bi vsaj začasno bistveno povečal varnost udeležencev v cestnem prometu.

Odgovor:

Grbin ali ploščadi na cestah I. reda ni dovoljeno postavljati, bo pa Mestna občina Slovenj Gradec pripravila predloge rešitev za povečanje prometne varnosti na navedenem prehodu, ki jih po posredovala v obravnavo Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljalec ceste. Predloge ureditve bomo predhodno podali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil, da je  pri Prvi osnovni šoli oziroma pri Tretji osnovni šoli bilo v teh obdobjih že izpostavljeno nujno potrebno obračališče. Kjer so mladi vsakodnevni udeleženci v cestnem prometu, je na kritičnih točkah potrebno narediti korak naprej.

Odgovor:

Prometno zagato pri Prvi osnovni šoli bomo poskušali rešiti do meseca septembra in sicer na način, da bodo uredili dodatna parkirna mesta in drugačen režim parkiranja, ker tako učitelji, kot dijaki srednje šole ter obiskovalci nimajo zadosti parkirnih prostorov. 

Vprašanje:

- dr. Peter Pungartnik je omenil projekt izgradnje pri Toplarni. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se o tem  pogovarjali, saj med ljudmi, ki živijo na tem območju, prihaja do vprašanj glede prometne ureditve ob izgradnji nove kotlarne na biomaso, saj se bojijo povečanega tovornega prometa. Predlagal je, da pripravijo analizo prometne ureditve na tem območju.

Odgovor:

Na mestni občini je ta problematika poznana in je tudi res otežkočen dostop tovornih vozil z ene in z druge strani. Zato je tu edina rešitev čim prejšnja izgradnja južne obvoznice.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v SGlasniku zasledil informacijo, da je župan ustanovil strokovno skupino za ohranitev zelenih kmetijskih površin. Zanima ga kakšni so cilji ter kompetence te skupine in kakšne strokovne reference so potrebne, da si član te skupine.

Odgovor:

Strokovna komisija za ohranitev zelenih kmetijskih površin ni uperjena proti širitvi hmeljišč. Je komisija, ki želi ohraniti kmetijska zemljišča in spodbuditi kmetovalce k ekološkemu kmetovanju na določenih območjih. V tej komisiji je predstavnik kmetov, občinski svetnik, zaposlen na občinski upravi, razvijalci prostora in pa tudi pospeševalci kmetijstva s pospeševalne službe. Na področju kmetijstva želimo narediti korak naprej, da bodo tudi kmetje v Mestni občini Slovenj Gradec začeli razmišljati o ekološki predelavi in bi za to pridobili tudi sofinanciranje.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je nadalje vprašal zakaj so ustavili dražbo za zemljišče pri starem MKC in kaj se zdaj tam dogaja. Glede na to, da je za dražbe občinski svet sprejel sklepe, je vprašal ali so ti sklepi razveljavljeni.

Odgovor:

Dražba pri starem MKC je bila ustavljena, ker je bil onemogočen normalen dostop do parcele, ki je bila predmet prodaje. Dražbo so ustavili za to, da so z investitorjem dosegli konsenz in nemoten dostop do tega zemljišča. Odločajo se še kakšna bo strategija gradnje stanovanj, nato pa bo o nadaljnjem postopku o tem seznanjen občinski svet.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina plačala študijo o prenovi mestnega jedra in slišal je, da so jo predstavili četrtnim in vaškim skupnostim. Predlagal je, da se le ta predstavi tudi svetnikom in pa mogoče širši javnosti.

Odgovor:

Občinskemu svetu lahko predstavimo omenjeno študijo. Odločili smo se, da na rok v mesecu maju še ne prijavljamo obnove mestnega jedra. Drugi poziv bo v mesecu septembru pod popolnoma enakimi pogoji. Imenovali bomo komisijo, ki bo proučila prenovo mestnega jedra. Na predstavitev so bili povabljeni predsedniki četrtnih skupnosti, ki bodo o vsebini prijave še dorekli. Do takrat bodo izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal kakšne so aktivnosti občine glede razraščanja novih hmeljišč. V kratkem času je v letu 2019 nastalo nekaj novih hmeljišč. Vprašal je ali Civoz še deluje oziroma se je razpustil. 

Odgovor:

Župan je že opravil razgovore s predstavniki Civoz-a in le ti so posredovali njihove potrebe, želje in pa predloge. Na sestanek je poklical tudi tri hmeljarje, ki so trenutno s svojo lokacijo zemljišč najbolj aktualni in imajo hmeljišča v neposredni bližini S8 in v neposredni bližini vrtca v Šmartnem. Na žalost se ta dva, ki imata hmeljišča na območju S8 sestanka nista udeležila. S lastnikom nasada pri OŠ Šmartno pa so doseli konsenz, da bo obveščal šolo, vrtec in javnost o škropljenju in ravnanju s tem hmeljiščem. Župan bo v kratkem poklical na sestanek vse hmeljarje. Na mestni občini niso nasprotni širjenju hmeljišč, so pa nasprotni in bodo naredili vse, da nova hmeljišča v strnjenih naseljih in predvsem ob šolah ne bi nastajala. Strokovna služba že pelje določene aktivnosti in tu so postopki malenkost bolj dolgotrajni in ne morejo to narediti čez noč. Izrazil je upanje, da bodo hmeljarji temu tudi prisluhnili in se dejavnost ne bo širila v neposredni bližini strnjenih naselij. Tudi menjava zemljišč ne bi bila napačna odločitev, v kolikor se že odločijo za tovrstno širitev in tega ne bi smeli širiti tam, kjer dejansko to ne paše, pa naj si bo to iz zdravstvenih razlogov oziroma tudi iz krajinskega vidika.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je v županovi razpravi zasledil, da je DARS poslal odgovor na vprašanje mestne občine ali je možna opustitev izgradnje priključka Podgorje. Sam ga je temeljito prebral in nikjer decidirano ne piše, da opustitev izgradnje tega priključka ni možna. DARS samo navaja o čem govori uredba, DPN in tudi razloge zaradi česar je bil le ta načrtovan. Vsi ti razlogi so po vseh teh letih že malo zastareli. Glavni razlog je, da občina načrtuje na tem območju neke gospodarske dejavnosti. Vsi vedo, da gospodarskih dejavnosti tam ne bo, vsaj ne tako megalomanske, kot so bile zamišljene. Mogoče v nekem manjšem obsegu in neke druge vsebine. Zatorej ta razlog dostopa iz hitre ceste s tem priključkom je pravzaprav nerelevanten.  Le ta se navezuje na krajane Mislinje, pa vsi vedo, da je od Mislinje do Šmartna 9 km, iz Mislinje do Šmiklavža je 11 km. To ne vzdrži. Govoriti, da če se bodo razburjali, bodo ob tretjo razvojno os, je čista neumnost. To je približno tako, ko dobiš načrt za hišo, pa imaš po projektu tri vhode in se odločiš, da boš imel dva dovolj, pač enega ne narediš. Tudi tu projektiranje še ni zaključeno. Projektiranje je v polnem teku in ni potrebno, da se sprojektira ta izvoz ali pa se naj sprojektira fazno oz. se zgradi fazno. Če bodo hkrati začelo delati, bo kaos v Podgorju in popolnoma razume krajane, da se temu upirajo. Mestna občina Slovenj Gradec je prva dobila umestitev DPN, ker seveda ni komplicirala in je dosegla neke optimizacije, nikoli pa ni komplicirala tako kot na drugih odsekih. Tisti, ki pač vztraja, dobi boljše rešitve.

Odgovor:

Postopki o začetku gradnje tretje razvoje osi so tik pred tem, da se začne gradnja na tem območju. Sprašujemo se zakaj ni že prejšnje vodstvo ukrepalo, glede na to, da je bil takrat razgrnjen DPN in ob tej javni razgrnitvi naredilo vse, da bi se ta priključek Podgorje ukinil. Takrat s strani občine ni bilo podane nobene pobude, bila je pa podana pobuda s strani krajanov Podgorja in je bila že takrat kot neustrezna zavržena. Seveda zdaj tik pred gradnjo razpravljati o tem, je malenkost težavno. Na mestni občini nismo nasprotni, da bi se priključek v Podgorju ukinil, pa tudi razumemo krajane Podgorja za neko skrb, vendar pa so prejeli od državne sekretarke ministrstva, članov uprave Darsa in tudi od Direkcije za ceste, da v tej fazi enostavno priključka ni več možno ukiniti. Oziroma ga je možno samo s spremembo DPN, kar pa vedo, da jim zamakne gradnjo vsaj za 10 let. Mestna občina apelira na strpnost krajanov Podgorja in naredili bodo vse, da bo Podgorje od države pridobilo največ, kar se da pridobiti. To je pločnik, obnovo sedanjih cest, pa še mogoče kaj drugega. Strokovne službe mestne občine bomo naredile vse, da sočasno pride do gradnje južne obvoznice, da ne bo šel ves promet iz Mežiške doline skozi Podgorje ali pa po Celjski cesti.   

Vprašanje:

- Janez Potočnik  je dejal, da prejšnje vodstvo ali občinski svet tega ni naredil, ker so takrat veljali drugi argumenti za ta izvoz. To je izgradnja term. Dejal je še, da ne verjame, da se v primeru ukinitve izgradnje tega priključka začetke gradnje podaljša za 10 let. Menil je, da se pač za izgradnjo ne bo izdalo gradbeno dovoljenje.

Odgovor:

Projekt term je še vedno aktualen, mogoče čez nekaj let. Naselje Podgorje se tudi širi in s tem se povečuje promet. Ta priključek je bil argumentiran tudi za to, ker je Tretja razvojna os nerentabilna in ni stroškovno upravičena. Tudi zaradi tega je toliko več priključkov, da  spravijo ves lokalni promet na tretjo razvojno os. Postopek za spremembo DPN zagotovo traja več let.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Šmartna pri Slovenj Gradcu zanima, kdaj se bo pričela gradnja krožišča v Šmartnem. Nazadnje je bilo obljubljeno, da se gradnja pričela v začetku letošnje gradbene sezone, ki pa se je dejansko že začela. Polega tega pa prebivalce naselja Nadhomec zanima kako je s priključkom na to krožišče, o katerem je nazadnje tekla polemika o tem ali ga sploh graditi ali ne. Po projektu je bila namreč predstavljena možna rešitev, da bi se prebivalcem Nadhomca v prvi fazi omogočilo zgolj zavijanje v desno proti Mislinji, kar pa je zanje nesprejemljivo in neživljenjsko. V zvezi s tem je treba povedati, da izkušnje kažejo, da se navadno po zaključku prve faze takšnih projektov v drugih fazi le redko izvedejo. Prebivalci Nadhomca torej pričakujejo odgovor v zvezi z načrtovanjem kraka za Nadhomec, na kakšen način in kdaj se pričakuje izvedba tega kraka, če ne že ob prvi fazi gradnje tega krožišča in kaj iz tega vidika se dogaja s Štrucevo hišo, ki naj bi se v ta namen odkupila.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je trenutno v fazi odkupa  zemljišč. Kot je bilo že povedano, je 1. aprila 2019, sestanek na Direkciji za ceste, kjer nas bodo seznanili kako daleč je izgradnja krožišče Šmartno. Za nadvoz Nadhomec je bil res načrtovan polovični priključek, torej izvoz iz Velenja proti Šmartnemu in pa priključek na krožišče Šmartno in pa uvoz proti Velenju s strani Mežiške doline. Na tak način je bila podana tudi ta pobuda na DARS. Krožišče pri Zlatoperju je že znotraj DPN, kjer se tudi zaključuje, kjer pa bo začasni dvojni uvoz na to trejo razvojno os. S tretjo fazo DPN gradnje tretje razvojne osi, pa pride še eno krožišče, ki pa bo pri Zlatoperju na drugi strani proti veterinarski postaji in bo uvozno krožišče iz druge strani.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je nadalje vprašal zakaj se zmanjšujejo finančna sredstva za obnovo Tretje OŠ, kjer je bila obljubljena celovita obnova oz. adaptacija. Šola je namreč v katastrofalnem stanju.

Odgovor:

V letu 2019 bodo izdelali idejno študijo prenove Tretje osnovne šole. Šola je absolutno prioritetna za rekonstrukcijo, vendar v letošnjem proračunu ni na razpolago dovolj finančnih sredstev. Letošnje leto bodo proučili ali gredo v novogradnjo ali v rekonstrukcijo, da bodo lahko v naslednjem proračunu zagotovili finančna sredstva.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kaj je s protiprašnimi zaščitami, zakaj je načrtovanih sredstev manj kot preteklo leto, kljub obljubam, da se bodo v prihodnosti financirala v celoti.

Odgovor:

Finančna sredstva za protiprašne zaščite niso načrtovana zaradi tega, ker moramo sprejeti oz. spremeniti pravilnik o sofinanciranju. Ko bodo potrjene spremembe pravilnika, bomo dodatna finančna sredstva zagotovili z rebalansom. Če bo s strani občinskega sveta potrjeno 100 % sofinanciranje, bo temu sledil tudi občinski proračun.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil cesto Škof Anželak in vprašal kdaj je načrtovana rekonstrukcija te ceste. Lansko leto je bilo namreč  obljubljeno, da bi se naj to zgodilo letos.

Odgovor:

Cesta Škof Anželak in cesta Arne sta v prvi fazi bili zaključeni. Za cesto Škof Anželak so načrtovana finančna sredstva okrog 120. tisoč, vendar so še težave z zemljišči. V programu VS Gradišče je evidentirana in to sta dve cesti, ki jih bodo morali prioritetno zaključiti.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je prav tako omenil krožišče Šmartno. V ponedeljek so lahko v Koroških novicah prebrali, da bi se naj krožišče začelo graditi meseca junija tega leta. Takšnih obljub so v Šmartnem že navajeni in tudi vedo, da poteka odkup zemljišč. Vprašal je kaj sledi, če se z krajani za odkup zemljišča ne bodo mogli dogovoriti. Vprašal je ali se lahko z deli prične ali vse obstoji in pade v vodo. Drugo vprašanje pa je peti krak. Lani so imeli predstavitev v Gasilskem domu Šmartno in peti krak je tisti, ki povzroča rušitev Štruceve hiše. Zaenkrat naj bi gradili štiri krake. Peti krak je naveza na hitro cesto. Imeli so tudi problem, da bi se naj krajani Nadhomca najprej za izvoz obrnili proti Velenju in se potem obrnili proti Slovenj Gradcu, pa so jim pristojni v gasilskem domu obljubili, da bo ta rešitev narejena že pri sami izgradnji štirih krakov in teh problemov naj ne bi imeli. Najbolj pomembno pa je vprašanje kdo dela na tem projektu, kdo ga spremlja in če se direkcija z lastniki zemljišč ne bo dogovorila, kaj bopotem.

Odgovor:

To je tematika o kateri bodo na sestanku 1. aprila 2019 konkretneje govorili. V kolikor z lastniki zemljišč ne bodo dosegli dogovora, je še možnost razlastitve. Upamo, da bo država našla konsenz z lastniki in se tudi uspela dogovoriti o ceni in o odkupu. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi v zvezi z odkupom na terenu bili kakšni problemi.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da je na prejšnji seji podal pobudo glede reševanja hudournika pod gradom v Starem trgu in dobil odgovor, da za to ni Komunala pristojna. Sam to ve in pričakoval je, da bodo občinske službe podale vprašanje na pravi naslov in prosi, da do naslednje seje dobi odgovor, da lahko zainteresiranim pove kako bodo reševali ta hudournik.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se je oglasil predstavnik VGP Drava in pogovarjali so se o namerah in vlaganjih v to vodno infrastrukturo. V letošnjem letu imajo v načrtu regualcijo potoka v Janini, regulacijo nekaterih delov  Selčnice in pa vzdrževalno pot Podgorje. Predstavili smo jim tudi ta problem omenjenega hudournika in predstavnik VGP Drava je dejal, da je za ureditev le tega v večjem delu pristojna mestna občina. Dogovorili so se, da v naslednjih dneh na terenu pogledajo to problematiko in dorečejo kaj bo uredila mestna občina in kaj VGP   Drava.

Vprašanje:

- Peter Cesar je nadalje omenil, da občinski svet večkrat sprejema oz. sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Nekateri predstavniki vaških skupnosti menijo, da bi morali imeti pristojnost odločanja o tem. Vse parcele javnega dobrega, ki niso več v funkciji nekih aktivnih cest, so pomembne kot pešpoti in druge poti, zato bi mogoče res dali pristojnost, da vaške skupnosti glede izvzema razpravljajo o tem izvzemu iz javnega dobra in o prodaji nekaterih parcel.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Strokovne službe bodo podale odgovor glede pristojnosti vaških skupnosti glede izvzema iz javnega dobra, zagotovo pa ni nič narobe, če so vaške skupnosti s temi postopki seznanjene.

 

Odgovor:

Pristojnost odločanja o izvzemu oziroma ukinitvi statusa javnega dobra ima, v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), le občinski svet. Zakon za postopek prenehanja statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena napotuje na smiselno uporabo določbe 245. člena ZUrep-2 (postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra). Na podlagi navedenega se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičnini izbriše z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta, po uradni dolžnosti, izda občinska uprava. Občinski svet izda sklep na zahtevo, ki jo lahko vloži župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta zemljišča, objekta oziroma njegovega dela izgubi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano, in izpis iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali katastra gospodarske javne infrastrukture. Status grajenega javnega dobra preneha, če je zemljišče, objekt oziroma njegov del v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba. Enako lahko preneha tudi, če se uredi zemljišče ali zgradi drug objekt z enakim namenom splošne rabe, zaradi česar se status na prvotnem lahko odvzame. V večini primerov, ki jih obravnava občinski svet gre za opuščene trase lokalnih cest, ki so zaradi izgradnje nove cestne infrastrukture z enakim ali celo boljšim namenom splošne rabe, izgubile pomen oziroma funkcijo javnega dobra oziroma so te trase nekdanjih cest že opuščene do takšne mere, da jih ni mogoče več obnoviti (zaraščene trase). Na podlagi navedenega tako podajamo odgovor, da vaške skupnosti nimajo pristojnosti odločati v postopkih pridobitve/prenehanja statusa grajenega javnega dobra, saj zakon jasno in nedvoumno to pristojnost daje le občinskemu svetu. Tako vaške skupnosti kot vsi ostali občani pa so o posamezni dodelitvi oziroma prenehanju javnega dobra na posameznih nepremičninah seznanjeni z javno objavo ugotovitvene odločbe na oglasni deski občine.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil cesto Škof Anželak in se strinjal, da ta odcep čim prej rešijo in tudi ta zaselek oz. te stanovanjske hiše, ki jih ni tako malo na tem odcepu, za zemljišče dobijo dostojno ceno in naj se poravna dolg iz preteklosti.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da se OPN dopolni oz. spremeni v delu, kjer opredeljuje število parkirnih mest na stanovanje. Po elektronski pošti je priložil tudi dva primera in predlagal, da zadolžijo občinsko upravo, da pripravi analizo parkirnim mest. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je v fazi izdelave osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta SDOPN-1 povečala zahtevo po zagotovitvi števila parkirišč  v posameznih enotah EUP-ja. Tako smo v osnutku SD OPN, ki je že pripravljen, pri eno in dvo stanovanjskih objektih  namesto prej enega, sedaj podali zahtevo po zagotoviti 1,5 PM na stanovanjsko enoto (kar znese 1,5 PM pri eno stanovanjski hiši in 3 PM pri dvostanovanjski hiši). Tudi pri tri in več stanovanjskih hišah smo povečali število PM na stanovanjsko enoto. Tudi tam je v osnutku SD OPN predlagano 1,5 PM na stanovanjsko enoto. Dopolnjen osnutek SD odloka OPN bo tudi javno razgrnjen in v sklopu javne razgrnitve bo tudi javna obravnava, katere se lahko udeleži zainteresirana javnost. V času javne razgrnitve bo možno podati tudi pripombe in predloge, ki se bodo proučile in se bo do njih zavzelo stališče.

Na področju prometa, kot tudi mirujočega prometa ima Mestna občina Slovenj Gradec izdelanih kar nekaj študij in analiz. Zadnje so bile izdelane v okviru izdelave Celostne prometne strategije, ki se je izdelovala leta 2016 in 2017 (vmesno poročilo II. Faza, dostopno na internetni strani MOSG), pri čemer se je izvedla tudi študija po namembnosti potovanj in prometnih sredstvih (modal split).

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu in povedal, da je videl lepo rešitev v Grosupljem,  kar se tiče umirjenega prometa. Tam imajo radar, ki pokaže hitrost in ko nekdo prekorači hitrost, dobi rdečo luč na semaforju in mora zavirati. Ko se ljudje navadijo na to,  ne vozijo prehitro.

Odgovor:
Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil promet do Kotlarne in edina rešitev je južna obvoznica. Sam je pisno zaprosil in dobil odgovor od direktorja Komunale. V analizi ni bila obdelana selitev kotlovnice. Če delajo novo kotlarno na lesno biomaso, praktično od stare nič ne ostane, ampak se čisto nova dogradi zraven. V razmislek je predlagal, da bi to kotlarno zgradili v obrtni coni na Ozarah.

Odgovor:

Glede kotlarne je načrtovana rešitev na obstoječi lokaciji in rešitev za dostop je južna obvoznica.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil prenovo mestnega jedra in menil, da je zagotovo največji problem parkiranje. Zato je treba parkirišča načrtovati pravilno, na tak način, da dnevni migranti, ki se vozijo v službo, enostavno v mestnem jedru ne morejo parkirati. Za njih je treba urediti  parkirišče zunaj mestnega jedra. Potem imajo stanovalce in obiskovalce mestnega jedra, ki pa si želijo parkirati v mestnem jedru.

Odgovor:

Glede parkirnih mest bomo naredili analizo. Strinjamo se s pobudo, da je treba je urediti parkirni režim in pa parkirne prostore v mestnem jedru. Tudi na tem aktivno delamo.

Vprašanje:

- Zdravko  Dornik je predlagal, da se od Levovnikove hiše proti Glasbeni šoli omeji promet in sicer z dvižno zapornico. Dostop bi omogočili samo stanovalcem, zaposlenim na banki in tistim, ki imajo parkirna mesta, da pridejo do tja. Vsi ostali lahko uporabljajo parkirišče pod Rotenturnom.

Odgovor:

Strinjamo da bi bilo ulico smiselno preurediti na način, da bi bila prijaznejša do pešcev in kolesarjev. Za ulico bi bil najbolj primeren način ureditve v skupni prometni prostor (shared space).

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je mestna pasaža, ki je povezava med Glavnim trgom in občinsko upravo, zelo neugledna, neprimerno vzdrževana. Na to opozarja veliko občanov in zanima jo kako so urejena razmerja soupravljanja, vzdrževanja z lastniki lokalov. Ali bi se dalo ta prehod urediti zanimivejše in poskrbeti za redno čiščenje.

 

Odgovor:

Komunala pasažo čisti iz naslova vzdrževanja javnih površin enkrat tedensko ob vikendih. Strinjajo se s pobudo za intenzivnejše čiščenje pasaže v sodelovanju z lastniki lokalov. Predlagajo, da mestna občina skupaj z vsemi deležniki pristopi k rešitvi za čisto in "prijaznejšo" mestno pasažo.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je vprašala ali bo mestna občina letos sodelovala pri organizaciji srečanja krajanov na Kremžarici za 1. maj.

Odgovor:

1. maja 2019 bo prireditev na Kremžarici in pogovori glede organizacije in prireditve že potekajo.

Vprašanje:

- Urška Štumplf Prevorčič se je dotaknila priključka na Tretjo razvojno os  v Podgorju in predlagala, da bi krajanom Podgorja predstavili predlog izgradnje Tretje razvojne osi. Tako bi pridobili več informacij kdaj se bo začela gradnja, kako bo potekala in podobno, kot je bila izvedena predstavitev ceste za obnovo Podgorje - Slovenj Gradec v kulturnem domu. Krajanom Podgorja bi to bilo  zelo všeč in si tega tudi želijo. Na prejšnji seji občinskega sveta, ki je bila 13. februarja 2019, je gospa Rozalija Lužnik podala informacijo, da je mestna občina prejela odgovor DARS-a ravno na dan seje. Zdaj pa so ugotovili, da je pisni odgovor prišel kasneje in očitno ni bila predana pravna informacija. Vprašala je s kakšnim namenom je bila podana napačna informacija.  V odgovoru DARS-a je eden od razlogov tudi zakaj bi bilo dobro, da je priključek v Podgorju in sicer piše zaradi povečanja varnosti prometa v Podgorju. Vaščani Podgorja menijo, da je potrebno pred začetkom gradnje zagotoviti varnost prometa, varno pot v šolo in varen kolesarski promet. Na to opozarjajo že vrsto let, o tem so obvestili mestno občino, Policijsko postajo in Direkcijo za ceste, vendar lahko reče, da jim še nihče ni prisluhnil. Varna pot v šolo v Podgorju ni zagotovljena. V Podgorju nimajo niti enega prehoda za pešce in vedno dobijo odgovor, da je to državna cesta in se pri gostilni Rogina nič ne more narediti. Če primerjajo s križiščem na  Selah, je prehod za pešce zavarovan z opozorilni znaki, da so otroci na cesti in zmanjšanje hitrosti. Tudi na križišču v Starem trgu pri Zadrugi je semafor in prehod za pešce. Vsaj pred gostilno Rogina bi moral biti prehod za pešce in opozorilni znak otroci na cesti. Šola usmerja vse otroke, ki hodijo peš domov, čez kolovozno pot od Legnarja do Breznikove kapele in tudi tam bi moral biti prehod in trikotnik pozor otroci na cesti. To je najmanj kar se lahko zagotovi, pred izgradnjo nove ceste s pločnikom.

Odgovor:

Vsekakor je možno, da v Podgorju za krajane pripravimo predstavite izgradnje Tretje razvojne ose.  Odgovora DARS-a je bil Rozaliji Lužnik podan po telefonu, drugače pa je bil v podpisu dejansko tri tedne odgovor. Neuradno smo ga potem prejeli po elektronski pošti, uradno je prišel šele danes.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je imela pobudo o spremembi odloka za izračun komunalnega prispevka za gradnjo objektov v občini Slovenj Gradec. Menila je, da je komunalni prispevek previsok, predvsem za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni pod osnovne objekte. Menila je, da bi morali biti posebej kategorizirani, pod posebno točko kmetijski objekti.

Odgovor:

Komunalni prispevek za gradnjo objektov se v Mestni občini Slovenj Gradec obračunava po določbah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. list RS, št. 9/16, 40/16 in 50/18). V prvotno objavljenem odloku v Ur. listu RS, št. 9/16 z dne 12.2.2016 sta bili opredeljeni dve vrsti objektov, in sicer objekti za individualno stanovanjsko gradnjo, za katere je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za obračunsko območje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave 0,1, za vsa ostala obračunska območja ostalih vrst komunalne opreme pa 0,5 ter vse ostale vrste objektov (med njimi seveda tudi kmetijski objekti), za katere pa je veljalo, da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) za vsa obračunska območja za vse vrste komunalne opreme 1.

Z zadnjo predlagano spremembo odloka, ki je bila sprejeta na 40. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dne 4.7.2018 in objavljena v Ur. listu RS, št. 50/18 z dne 20.7.2018, pa je bil spremenjen ravno drugi odstavek 13. člena, ki je posebej opredelil pojem »nestanovanjske kmetijske stavbe«, za katere se je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) znižal iz prejšnjih 1 na 0,01, kar v praksi pomeni, da se v izračunu komunalnega prispevka pri neto tlorisni površini objekta upošteva namesto celotne površine le 1% površine. Površina parcele za izračun komunalnega prispevka je pa pri vseh vrstah objektov enaka. Natančnejši primeri izračunov komunalnega prispevka za kmetijske objekte so bili podani tudi Odboru za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da je imela mestna občina pred kratkim objavljen javni razpis za prosto delovno mesto urbanista in tik preden je ta javni razpis potekel, se je podaljšal. Po neuradnih informacijah, naj bi se v prvem roku že prijavilo nekaj kandidatov, ki naj bi izpolnjevali pogoje. Zdaj pa ljudi zanima zakaj se je ta razpis podaljšal.

Odgovor:

Javni razpis za urbanista so podaljšali predvsem iz širšega spektra naborov. Res je bilo nekaj prijav, vendar podaljšanje ni bilo podano za kogarkoli. Celo so prijavljeni, ki izpolnjujejo pogoje, že bili prijavljeni v prvem roku. Podaljšali smo zato, ker smo želeli čim bolj širok spekter prijavljenih. V kratkem bodo opravili razgovore in se verjetno odločili za enega izmed teh, ki izpolnjujejo pogoje.

Vprašanje:

– Urška Štumpfl Prevorčič je iznesla še pobudo s strani krajanov glede ceste Podgorje – Umek. To cesto naj bi obnavljali takrat, ko bodo obnavljali vodovod. Krajani predlagajo, da ne bi samo preplastili asfalt, ampak bi na nevarnih odsekih pred Umekom razširili cesto.

Odgovor:

Za razširitev te ceste je potreben večji projekt in tak poseg v letošnjem letu ne bo možen glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Se pa strinjamo, da so nekateri odseki res nevarni in bo v prihodnje potrebno razmisliti o rekonstrukciji te ceste.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je opomnil, da so v proračunu potrdili ureditev ceste Slovenj Gradec – Dolič in ta odcep, ki je v Mislinjski Dobravi pri bencinski črpali. Tam pride tudi kanalizacija iz zgornjega dela in vprašal je ali je možno, da bi istočasno uredili vse skupaj.

Odgovor:

V sklopu podboja ceste so se hkrati položile tudi kanalizacijske cevi in jaški.

Vprašanje:

- Albert Kotnik je vprašal če je že kakšen odgovor za probleme VS Legen.

Odgovor:

Za VS Legen še nimamo konkretnih odgovorov.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je povedal, da so občanke in občani od Komunale prejeli obvestila, da bo treba nekatere odpadke odvažati na ekološke otoke in to je spet breme občanov in občank. Vprašal je ali se bo to mogoče poznalo na položnicah oziroma bodo zaradi tega nižje.

Odgovor:

Na Komunali smo uvedli novi režim zbiranja komunalnih odpadkov in sicer iz obstoječega suhi odpadki/mokri odpadki v sistem odpadna komunalna embalaža/ mešani komunalni odpadki, in sicer na način kot ga določa Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS 33/17 in 60/18). Posode za mokre odpadke smo prelepili z nalepkami mešani komunalni odpadki, na posode za suhe odpadke pa smo nalepili nalepke odpadna komunalna embalaža. V Uredbi je tudi predpisano, da se med odpadno komunalno embalažo ne odlaga papir in papirna embalaža, karton in kartonska embalaža, in steklena embalaža, ampak se zbira na ekoloških otokih in zbirnih centrih.

Za podjetje Komunala Slovenj Gradec kot izvajalca zbiranja in odvoza odpadkov, kar se tiče stroškov ne bo sprememb, saj bomo tudi v novem sistemu opravili enako število prevozov in dolžino poti kot doslej, nekoliko se bo povečala pogostost odvoza iz ekoloških otokov.

Bo pa lahko nov način zbiranja odpadkov vplival na predelavo odpadkov; če bodo odpadki na izvoru ločeni skladno s predpisi, bo manj stroškov s predelavo, kar pa bo lahko imelo vpliv tudi na ceno. Predelavo odpadkov izvaja družba KOCEROD d.o.o.

Vprašanje:

- Marjan Žvikart je nadalje predlagal, da se za socialne namene, predvsem za otroke, članice in člani občinskega sveta odrečejo 10 % sejnine.

Odgovor:
Vprašanje:

- Niko R. Kolar je predlagal, da z označbami oziroma z napisi opremijo javne spomenike, skulpture po Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Pri tem je izpostavil skulpturo Gandija,  Muhoviča, Valente in še kaj bi lahko oddal. Na to je opozarjal že v prejšnjem mandatu, pa se to ni zgodilo. Naj se to uredi v najkrajšem možnem času, predvsem zaradi tega, ker imajo v mestni občini kar dosti obiskovalcev od drugod. V javnih zavodih zaposlujejo cca 30 do 40 ljudi in te ustanove so v stanju to urediti.

Odgovor:

Na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec je Koroški pokrajinski muzej v letu 2016 pristopil k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov v Mestni občini Slovenj Gradec. Projekt bo zaključen do konca leta. Predlog označitve javnih spomenikov bi lahko bil nadaljevanje tega projekta. Predlagamo, da tako kot smo celovito pristopili k projektu označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov, pristopimo, ob sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem tudi pri označitvi javnih spomenikov in skulptur in zadevo celovito obravnavamo in tudi rešimo. Za predlagano pobudo se svetniku Niku R. Kolarj zahvaljujemo in trudili se bomo, da bodo tudi javni spomeniki in skulpture dobili primerne in enotne označbe tako po vsebini kot tudi po obliki.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je omenil,  da se ves čas soočajo z dotrajanimi fasadami na Glavnem trgu. Na začetku vhoda na Glavni trg jih negativno preseneča fasada Rojnikove hiše. Vedo kdo so lastniki, da je pa ta fasada katastrofalna, je v veliko sramoto mesta in seveda tudi ožjega jedra. Še vedno nimajo razrešeno vprašanje zaščite ali obnove Mersijeve hiše. Tudi Pošta je potrebna temeljite obnove fasade, upravnik  nima moči in predlaga, da mestna občina z nekimi podporami pritisne na centralo v Mariboru, da bi prišlo do obnove te fasade, ki je v zelo slabem stanju. Vsak čas bodo doživeli obnovo bivšega hotela Pohorje, ki se bo imenoval Vila Pohorje, v bližini je pa res v zelo slabem stanju Slemenikova hiša. Predlagal je, da strokovne službe najdejo način in se z lastnikom dogovorijo in razrešijo funkcionalnost tega objekta. Ta objekt jim dela veliko sramoto, tako, da prosi, da se še to poskuša razrešiti. Predlagal je še, da se fasada uredi tudi na objektu za brezdomce.

Odgovor:

Strinjamo se, da so nekatere fasade res potrebne obnove in bomo morali pristopiti k reševanju te problematike.

Vprašanje:

- Helena Breznik je prisotne seznanila, da bodo v Podgorju dobili novo hmeljišče in to na območju, kjer so vkopane cevi za vodo, ki priteka iz Suhega dola. Izrazila je skrb, kaj če se karkoli zgodi, kakšno vodo bodo pili v Slovenj Gradcu.

Odgovor:
Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala kdaj se bo odprla cesta na Graško goro. Nato je izrekla pohvalo,  da Komunala zelo dobro vzdržuje cesto Mrzovški grabn, ki služi kot obvoznica na Graško goro.

Odgovor:

O natančnem datumu kdaj bo ponovno odprta cesta na Graško goro na Mestni občini Slovenj Gradec nismo seznanjeni, se bomo pa o tem pozanimali pri pristojnih službah.

Vprašanje:

- Helena Breznik je vprašala je tudi ali res mestna občina od vsakega kubika pripeljanega lesa dobi denar. Če je to res jo zanima, kam se ta denar izteka. Namenjen bi naj bil za ceste.

Odgovor:

Zakon o cestah določa, da lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Ta pristojbina je določena z  uredbo in je na slovenskem nivoju približno 2. mio na razpolago iz tega naslova. To je prihodek občin in Mestna občina Slovenj Gradec je leta 2017 dobila iz tega naslova 51.331,93 eur, v letošnjem proračunu je načrtovanih 50. tisoč eur. Ta denar namensko porabijo za vzdrževanje gozdnih cest, seveda pa k temu dodajo še okrog 200 tisoč eur.

Vprašanje:

- Helena Breznik je povedala, da je v Spodnji vasi Podgorja, to je od Vrbotna do Strmčnika, strnjeno naselje, kjer so hiše trdo ob cesti. Tam živijo predvsem mlade družine in vsaka hiša ima otroke. Po tisti cesti se vozijo večinoma zelo hitro. Opozorjena je bila od teh mladih družin, če je možno, da se naredijo hitrostne ovire.

Odgovor:

Omejitev hitrosti na navedeni cesti je 50 km/h, cesta v naselju, ki spada med nizko prometne ceste. Na navedeni cesti ni zaznanih večjih prometno varnostnih težav. Cesta se uporablja večinoma za lokalni promet stanovalcev v tem okolju. Verjamemo, da se občasno pojavljajo kršitve nespoštovanja upoštevanja hitrosti vozil, zato bi bilo smiselno občasno izvesti nadzor nad spoštovanjem omejitve hitrosti.

Vprašanje:

- Silvo Gros je menil, da v kolikor se bodo odločili, da nekaj denarja od sejnin namenijo za socialne transfere, je potrebno tudi pogledati, da bo le ta namenjen pravim osebam.

Odgovor:
Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da so danes slišali za problematiko Tretje razvojne osi, južne obvoznice, krožišča Šmartno. Glede na to, da so na začetku mandata, morajo imeti etapne cilje in pa generalni cilj. Če bodo v teh mesecih dobro zastavili delo, bodo veliko naredili. Zato je informiranje občanov in medsebojna komunikacija med županom, občinsko upravo in občinskih svetom, osnova za zaupanje. Zaupanje morajo ustvariti pri občanih, da jim bodo zaupali, da bodo tisto kar sklenejo, tudi realizirali. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

- Franjo Murko je omenil, da ob obnovi Tretje osnovne šole ne smejo pozabiti na Park miru, ki je ob Tretji osnovni šoli. Park miru je dragocenost mesta Slovenj Gradec, za katerega marsikdo ne ve, da obstaja. V tem parku je tudi kip Meštroviča, hrvaškega kiparja, edini v Sloveniji. Daje apel županu, da si pristojne službe ta park ogledajo in ga primerno vzdržujejo.

Odgovor:

V teku je ustanavljanje Hortikulturne komisije, ki bo skrbela za primerno vzdrževanje vseh občinskih parkov.

Vprašanje:

- Boris Raj je repliciral svetniku Janezu Potočniku, ki je omenjal Civoz in njega kot člana Civoza. Zelo ga veseli in ga je pozitivno presenetil, da ga tako skrbi ali Civoz še živi. Vendar ni izkoristil možnosti, da bi ga kdaj poklical in to vprašal. Udeležil se je pa prvega ustanovnega sestanka Civoz, vendar ni želel podpisati prisotne izjave. Nadalje je dejal, da Civoz ali njegovi podporniki nikoli niso delili kakšnih letakov v okviru predvolilne kampanje, kjer so menda bile celo narisane mrtvaške glave. Trdno je prepričan, da jih ni delil Civoz. Civoz še živi, tisti, ki jih podpirajo, imajo z njimi zelo pozitivno komunikacijo tako občanke in občani kot župan in strokovne službe, predstavniki državnih institucij, ministrstev in ostalih, zelo dobro vedo, da delajo. Zelo je zadovoljen, da je vodstvo mestne občine v zelo dobri komunikaciji z civilno iniciativo, ki ni sovražnik ljudstva, ki ni sovražnik hmeljarjev. So pa tisti, ki skrbijo kot civilna družba, da bi občanke in občani imeli zdravo življenjsko okolje.

Odgovor:
Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejme Odlok o kakovosti zraka na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

MOSG ne izpolnjuje pogojev o vsebnosti mikrodelcev v zraku, ki so predvideni na podlagi sprejete vladne Uredbe o načrtu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS št. 9/11), zato menimo da ni smiselno sprejeti Odloka na občinski ravni za namen npr. upravičenosti subvencioniranja toplotnih črpalk.

Vprašanje:

Zdravko Krajnc je podal pisno pobudo. Krajan Bošnik Drago- pd.Grobelnik se je oglasil pri njemu in mu predstavil svoje težave. Cesta vodi mimo hleva in hiše, tako da so Bošnikovi s dveh strani popolnoma obdani s cesto, po kateri vsak dan vozi več kot 50 osebnih vozil, nekaj tovornih vozil s priklopniki in domačini z traktorji. Z njim živi sin z družino. Otroci so še mali in nevarno je, da bi stekli na cesto. Ne ve, kako bo, ko bodo mimo vozili tovornjaki. Verjetno se tega še ne zavedajo, je dejal. Postaviti bo treba znak za omejitev hitrosti  na 30 km. Na drugi strani imajo v hlevu živino in ovce.  Zato je potrebno čim prej urediti to zadevo in omogočiti varnost tej družini.

Odgovor:

Strokovna služba je v tem delu že opravila ogled in postavila ustrezno prometno signalizacijo.

Objavljeno:2019-04-12T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 3. seja občinskega sveta, 13. 2. 2019
Vprašanje:

Danica Repas je povedala, da so se nanjo obrnili prebivalci ČS Štibuh in opozorili, da se na obrežju Suhodolnice precej kruši kamenje. Predlagajo, da se brežina Suhodolnice čim prej uredi.

Odgovor:

Vsa ta vprašanja, ki so jih postavili Danica Repas, Peter Cesar, Albert Kotnik in Zvonka Marhat se nanašajo na vodotoke, katerih upravljalec je podjetje VGP Drava Ptuj.

Predlagamo pa, da se v vsa vprašanja in pobude glede vodotokov zberejo in pošljejo v obravnavo na direkcijo za vode.

Posegi v vodotoke brez soglasja direkcije, oz. upravljavca niso dovoljeni in tudi kaznivi.

Vprašanje:

Danica Repas je nadalje povedala, da prebivalci ČS Štibuh predlagajo tudi, da se na ulici Pot ob Suhodolnici uredi območje »umirjenega prometa«. V prejšnjem mandatu so le to uredili na Muratovi ulici, niso ga pa podaljšali na Pot ob Suhodolnici.

Odgovor:

V skladu s postavljeno prometno signalizacijo na Muratovi ulici in delu ceste od KGZ  do mostu čez Suhodolnico, ki je opredeljeno kot »CONA 30«, v to območje po predpisih spada tudi Pot ob Suhodolnici.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da pri reševanju hudournikov ne smejo pozabiti na hudournik v Starem trgu, to je jarek izpod gradu, kjer se spirajo brežine in je že ogrožen znameniti križev pot. Obstaja potencialna nevarnost, ko bo hudournik narasel, da pride tudi do naplavin. Tudi pri gasilskem domu gre jarek v cevi. Skratka, da bi se izognili poškodbam križevega pota in naplavinam ter zalitju tega območja, bi prosil, da občinske službe to proučijo. Projekt je že izdelan, zagotoviti bi bilo potrebno samo še njegovo izvedbo.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da sta Kajuhova ulica in Ronkova ulica v zelo slabem stanju. Obnova le teh je nujno potrebna.

Odgovor:

Na podlagi razpoložljivih sredstev, ki bodo v proračunu 2019, se bodo sredstva prerazporedila po ČS in VS. Kajuhova in Ronkova ulica sta bili z vaše strani predlagani tudi v predlogu investicij za leto 2019 – v prilogi.

Na podlagi ocene določenih investicij in sredstev, ki bodo na voljo za ČS Polje, bo izvedena tudi posamezna investicija v letu 2019.

Vprašanje:

Boris Raj je prav tako opozoril na slabo stanje Kajuhove in Ronkove ulice.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan in strokovne službe pristopijo k reorganizaciji občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec bomo pristopili k reorganizaciji občinske uprave in svetnicam ter svetnikom v razpravo in potrditev predvidoma že na prihodnji seji predložili nov odlok. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da bi bilo potrebno drugače urediti križišče pri Zadrugi v Starem trgu. To križišče je nevarno, saj je semafor samo z dveh strani, zato bi bilo nujno potrebno pristopiti k načrtovanju gradnje krožišča.

Odgovor:

Križišče pri Zadrugi je bilo urejeno že pred leti hkrati z obnovo državne ceste R1/227. Navedeno križišče je uredila takratna Direkcija RS za infrastrukturo v skladu s projektno dokumentacijo obnove Podgorske ceste (državna cesta R1/227). V primeru, da želimo na stranskih smereh (priključek dveh občinskih cest v naselju) postaviti dodatne semaforje, je to celotni strošek MOSG. Ocenjujemo, da bi za izvedbo potrebovali med 50.000 in 70.000 € (projektna dokumentacija, gradbena dela s postavitvijo dodatnih semaforjev, oprema za krmiljenje semaforja glede na prometni tok, nova krmilna omara z ustreznimi programi ipd.).  Za izgradnjo krožišča pa v tem delu obstaja bolj malo možnosti glede na samo prostorsko omejitev, razen večjih odkupov zemljišč oz. tudi kakšnega objekta.

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo za spremembe in dopolnitve Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so mu jo posredovali iz Društva upokojencev Slovenj Gradec. Seznanili so ga s problematiko izvajanja 7. člena pravilnika.  Opažajo namreč, da na javnem razpisu prejmejo finančna sredstva izvajalci socialnih programov iz cele Slovenije, tudi tisti, ki v Mestni občini Slovenj Gradec ne izvajajo socialno varstvenih programov. Pridobijo jih zaradi tega, ker je pravilnik tako napisan. Podal je pobudo, da se ta člen spremeni in uredi na način, da bo vezan samo na tiste, ki imajo sedež na območju mestne občine ali tiste, ki delujejo na tem območju.

 

Odgovor:

7. člen Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Mestni občini Slovenj Gradec določa, da morajo izvajalci izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
a) imajo sedež v občini ali izvajajo dejavnost na območju občine ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Mestne občine Slovenj Gradec,
b) so registrirani in delujejo najmanj eno leto na področju socialno varstvenih dejavnosti,
c) imajo urejeno evidenco članstva,
d) imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov,
e) se povezujejo in sodelujejo z drugimi sorodnimi organizacijami na izbranem področju,
f) v svojih aktih imajo jasno opredeljeno delovanje na področju, na katerega se prijavljajo v okviru socialno varstvenega razpisa.

Pri pripravi pravilnika smo prijaviteljem želeli  ponuditi enake možnosti za sodelovanje za pridobitev razpisnih sredstev, ne glede na to, ali imajo svoj sedež na področju Mestne občine Slovenj Gradec ali ne. Vodilo komisije za izbor programov, ki bodo sofinancirani na tem področju, se tako nanaša na dejstvo

-          ali izvajalec izvaja programe na področju Mestne občine Slovenj Gradec,

-          ali so v program vključeni občani oziroma občanke Mestne občine Slovenj Gradec.

V kolikor sta izpolnjena oba pogoja, kar izvajalci dodatno dokazujejo tudi naknadno s podanim zaključnim poročilom za izvedene programe, sedež izvajalca v občini po mnenju strokovnih služb ni bistvenega pomena za dodelitev sredstev, ampak dejstvo, da se programi izvajajo za občanke in občane Mestne občine Slovenj Gradec ter na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal s kakšnim namenom je Mestna občina  Slovenj Gradec umaknila dražbo zemljišč, ki so bila predvidena za stanovanjsko gradnjo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je umaknila dve dražbi zemljišč, eno na območju stare Komunale in eno  na območju starega MKC. Območje stare Komunale bi želeli v OPN opredeliti za športno infrastrukturo, saj je to edina možnost, kamor se lahko širi športni center in ni ravno primerno, da bi tam zgradili stanovanjski objekt. Na območju pri starem MKC pa so ugotovili, da je po izdelani urbanistični zasnovi te parcele onemogočen dostop do parcel, ki bi bile za prodajo. Ko bodo to območje urbanistično drugače uredili, bodo opravili dražbo.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je zasledil, da so v podjetju Styria pripravili idejno zasnovo prenove mestnega jedra, zato je predlagal, da bi le to predstavili Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec in Četrtni skupnosti Center.

Odgovor:

V podjetju Styria so pripravili predlog prenove mestnega jedra in je načrtovana zelo moderno. Vendar so strokovne službe mestne občine ugotovile, da bo potrebno v kratkem času v mestnem jedru zamenjati tudi kanalizacijske vode, ki pa v tem projektu niso vključeni. Zato je potrebno projekt dobro proučiti. Odločili so se, da se bodo prijavili na drugi poziv v mesecu septembru 2019. Pred tem pa bodo opravili razgovor tudi s predsedniki četrtnih skupnosti in skupaj ugotovili kateri del mestnega jedra bi bilo najbolj smiselno prenoviti.  

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da Komunala na Brdah pri Šertlovem mostu poglobili rečno strugo. Občani strugo čistijo tudi sami, vendar nimajo strojev in dovoljenja, da bi le to tudi poglobili. Težave s poplavljanjem v spomladanskem času imajo pa že vrsto let.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo pobudo posredovala Direkciji za vode, ki je pristojna za tovrstna dela.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako daleč je s prodajo bivšega trgovskega centra Zipo in z ureditvijo tega objekta ter okolice.

Odgovor:Območje starega Zipo centra je še vedno v lasti družbe Poslovni sistem Mercator d. d.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal kako je z ureditvijo križišča pri gostilni Murko in izgradnjo krožišča pri TC Špar na Francetovi ulici.

Odgovor:

Križišče Murko je zajeto v projektno nalogo obnove državne ceste G1/4 na odseku od križišča Murko do Otiškega vrha. Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSI), ki bo na podlagi projektne naloge naročila tudi projektno dokumentacijo za celotno obnovo odseka, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo krožišča Pameče.

Po nam znanih podatkih DRSI ne načrtuje izgradnje krožišča pri TC Spar. Ob razširitvi TC Spar je bila želja MOSG, da bi lastnik TC Spar, katerega obiskovalci generirajo največ prometa v križišču, del investicije namenil tudi za preureditev križišča in prenovo mostu (podobno kot Merkator, Merkur, Hofer), vendar so lastniki TC Spar to možnost pred leti zavrnili. Namenili so zgolj okoli 6.000 € za preureditev krmilnih programov za semaforizacijo. V tem delu MOSG načrtuje dograditev kolesarskih poti z izgradnjo dodatne brvi za kolesarje in pešce.

Vprašanje:

Branko Smrtnik je opozoril, da na Legnu po Pohorski cesti avtomobili vozijo z veliko hitrostjo, kar je zelo nevarno predvsem za otroke. Predlagal je, da s prometnim znakom omejijo hitrost vožnje oziroma namestijo talne ovire.

Odgovor:

Na Pohorski cesti je omejitev hitrosti 50 km/h, cesta v naselju. V lanskem letu so se dogradile še dodatne površine za pešce, ki povečujejo varnost najšibkejših udeležencev v prometu. Na seji SPV bomo izpostavili navedeno vprašanje, tudi glede možnosti nadzora hitrosti s strani Policije.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila problematiko ceste Slovenj Gradec – Podgorje. Pred približno tremi meseci so imeli v Podgorju predstavitev obnove te ceste in gradbeno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno v letu 2019. Želi povratno informacijo kako projekt poteka, ker se odkup zemljišč še ni pričel in v Podgorju jih skrbi, da bi se spremenil terminski plan.

Odgovor:

Gre za državno cesto, ki je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo, ki tudi vodi celoten postopek investicije. V dogovoru z DRSI in željo MOSG, da se čimprej izvede rekonstrukcija ceste z ureditvijo površin za pešce, na odseku od križišča Raduše do Rogina, je MOSG naročila projektno dokumentacijo. Trenutno na cesti poteka parcelacija za potrebe odkupa zemljišč. Na podlagi izdelane parcelacije, ki naj bi bila končana predvidoma v drugi polovici meseca marca 2019, se bodo pričeli postopki odkupa zemljišč. 

 

Vprašanje:

Albert Kotnik je dodatno pojasnil, da mimo Šertla na Brdah priteče potok iz Pohorja in vsako leto poplavlja. Nujno bi ga bilo potrebno poglobiti.

Odgovor:

Odgovor podan pri vprašanju svetnice Danice Repas.

Vprašanje:

Simon Smolak je zasledil, da je eden izmed članov Državnega sveta podal pobudo, da bi za gasilska vozila bili oproščeni DDV. Predlagal je, da se le to preveri.

Odgovor:

Informacija drži. Vodja interesne skupine g. Milan Ozimič je dne 23.1.2019 predsedniku Državnega sveta g. Alojzu Kovšci poslal »Pobudo v zvezi z oprostitvijo plačila davka na dodano vrednost za nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme za prostovoljna gasilska društva«, ki naj bi se naslovila na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za obrambo.

 

Odgovor Ministrstva za finance z dne 6.2.2019 vam posredujemo v celoti.

 

Zadeva: Odgovor na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov za oprostitev DDV na gasilsko zaščitno in reševalno opremo za prostovoljna gasilska društva

 

Spoštovani,

v zvezi s prispelo pobudo za oprostitev davka na dodano vrednost za nakup namenskih vozil in opreme, namenjene za gašenje in reševanje ljudi in premoženja, ki bi bila namenjena prostovoljnim gasilskim društvom, posredujemo naslednje pojasnilo.

Najprej je potrebno izpostaviti, da Slovenija ne more prosto uveljavljati posebnih oprostitev davka na dodano vrednost, ampak je pri tem omejena z evropsko zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Direktiva predlagane oprostitve DDV ne omogoča. Gasilska oprema namreč ni vključena v seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III k direktivi, za katere države članice EU lahko uporabljajo znižano stopnjo DDV.

Po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj EU in uvoz blaga. Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne dejavnosti (kamor sodi tudi gasilstvo kot humanitarna dejavnost po zakonu, ki ureja status, organizacijo in naloge gasilstva) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve, niso predmet DDV.

Trenutno je v Sloveniji uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22 % in nižja, 9,5 % stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov (hrana, voda, zdravila, medicinski pripomočki, socialna stanovanja), dobave nekaterih drugih javno pomembnih dobrin (javni prevoz potnikov, dobave knjig in časopisov, vstopnine za kulturne in športne dogodke, avtorske pravice književnikov, skladateljev in izvajalskih umetnikov, kratkotrajni najem hotelskih in počitniških zmogljivosti, uporaba športnih objektov, pogrebne storitve, storitve javne higiene, storitve za uporabo v kmetijstvu) ter nekatere delovno intenzivne storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni (manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, obnova in popravila zasebnih stanovanj, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, frizerske storitve), vključno s pripravo jedi v gostinski dejavnosti ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. Ob tem poudarjamo, da je (nižja) stopnja DDV v skladu z evropsko zakonodajo sistemsko vezana na vrsto blaga ali storitve, ter ne na to, kdo (katera skupina ljudi, organizacija) določeno blago ali storitev nabavlja, oziroma uporablja. Ukrep je tako splošen, namenjen širši javnosti - vsem potrošnikom in ne postavlja v davčno ugodnejši položaj posebne skupine ljudi.

Poleg nižje stopnje so v zakonu (in glede na ureditev v Direktivi o DDV) predvidene nekatere oprostitve plačila DDV za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu. Za gasilske organizacije sta tako (glede na to, da je gasilstvo humanitarna dejavnost in pod pogojem, da ni verjetno, da bi taka obravnava vodila k izkrivljanju konkurence) predvideni oprostitev plačila DDV za storitve, ki jih te organizacije opravijo svojim članom kot povračilo za članarino in oprostitev za dobave blaga in storitev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev ter izključno v svojo lastno korist.

Zaradi splošnih značilnosti delovanja sistema DDV ni mogoče zagotoviti, da bi se gasilska oprema gasilskim organizacijam dobavljala z oprostitvijo DDV, saj bi se s takšno posebno davčno obravnavo na podlagi tega kdo je prejemnik blaga rušilo temeljno načelo davčne nevtralnosti in enake obravnave davčnih zavezancev v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti na trgu, v konkretnem primeru dobaviteljev gasilske opreme, ki v okviru oproščenih dobav ne bi mogli uveljavljati odbitka vstopnega DDV.

Na podlagi navedenih razlogov predlagani pobudi ne moremo ugoditi.

 S spoštovanjem,  Natalija Kovač Jereb

Vprašanje:

Martina Šisernik je potrdila, da na Pohorski cesti na Legnu vozijo zelo hitro. O tem so razpravljali na Četrtni skupnosti Legen že v prejšnjem mandatu in našli rešitev z zgraditvijo pločnika še na drugi strani, s prehodom za pešce in osvetlitvijo in tako na ta način poskušali problem oblažiti.

Odgovor:

Odgovor je podan pri vprašanju svetnika Branka Smrtnika.

Vprašanje:

- Samo Januška je podal pobudo za osvetlitev pešpoti med cerkvijo Sv. Elizabete in Gimnazijo  Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Za osvetlitev med gimnazijo in cerkvijo se bo preučila možnost postavitve JR.

Vprašanje:

Franjo Murko je opozoril, da na Trgu svobode ne gori 90 % luči.

Odgovor:

Na Trgu svobode gorijo vse luči, verjetno pa je g. Murko imel v mislih luči talne razsvetljave, te so res poškodovane in jih bomo zamenjali. Menjava je že v teku.

Objavljeno:2019-03-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 17. 1. 2019
Vprašanje:

Boris Raj je omenil dogajanja o vprašanju tretje razvojne osi in dejal, da sliši mnogo informacij, ki prihajajo s strani ministrstva, DARS-a in drugih.   Sam opaža, da je neka prelomnica, kažejo se pozitivni znaki in volja tistih, ki odločajo.  Predlagal je, da se v ta proces aktivno vključi tudi Mestna občina Slovenj Gradec. Postopki in aktivnosti tako glede izgradnje tretje razvojne osi kot južne obvoznice pa naj strokovne službe predstavijo na seji občinskega sveta, ki mora k temu podati podporo. 

Odgovor:

Župan je v kratkem predstavil aktivnosti in postopke in zagotovil, da bodo le to obravnavali na prihodnji seji občinskega sveta.

Objavljeno:2019-02-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 1. seja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, 18. 12. 2018
Vprašanje:

Na 1. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki je bila dne 18. decembra 2018, ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2019-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

43. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 43. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 43. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo podanih pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2018-11-22T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

42. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 42. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je bila pred kratkim v Trobljah na relaciji od picerije DiAntonio proti Škofu do polovice klanca izvedena rekonstrukcija ceste. Cesta naprej proti Serušniku pa je še vedno potrebna korenite obnove. Zato so predstavniki tamkajšnje vaške skupnosti izrazili željo, da bi se v tem delu v nadaljevanju obnove najprej rekonstruiral ter obnovil tisti del cestišča, ki je v tem trenutku v najslabšem, še makadamskem stanju, ker je bil tam asfalt posnet zaradi dotrajanosti. To je v dolžini 600 m. Nato pa še ta vmesni del, ki bo ostal. Predstavniki vaške skupnosti so sporočili, da so tak sklep sprejeli in že posredovali občinski upravi, sedaj pa želijo, da se jih uvrsti v proračun za naslednje leto, kar bi naj že bilo delno usklajeno tudi z občinsko upravo.

Odgovor:

Na mestni občini smo že imeli sestanek s predsedniki četrtnih in vaških skupnosti in stališče VS Gradišče je takšno, da se prioritetno dela na omenjenem odseku. Na mestni občini vedno sledimo tovrstnim predlogom vaških skupnosti in v proračunu 2019 bo to tudi upoštevano.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da ima odločbo, s katero je enemu od občanov, ki se ukvarja s kmetijstvom, bila zavrnjena nezahtevna in enostavna gradnja. Obrazložitev Upravne enote je takšna, da občinski podroben prostorski načrt v tem delu ne omenja teh objektov. Se pravi, ta objekt, ki ga je ta kmet želel postaviti, ni naštet v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za njegovo območje, če tudi priloga 1 OPN-ja to omogoča in po logiki  bi ta objekt tja pasal. Verjetno je takih problemov na terenu več in vprašal je kako bodo to reševali.

Odgovor:

Na mestni občini smo zaznali več težav z izvajanjem OPN. Na to nas Upravna enota večkrat opozarja in pogosto pride do drugačnega tolmačenja našega odloka. Omenjena zadeva je ena izmed pomanjkljivosti na kmetijskih zemljiščih, kadar gre za nezahtevne objekte, ki se po zakonu lahko gradijo. Upravna enota v odloku to bere tako, da ne dovoli te gradnje. Razlog je v enem od stavkov, ki je v odloku in se je prikradel v odlok po tem, ko smo dopolnjen osnutek poslali v končna mnenja nosilcem urejanja prostora. Izvajalec pač sedaj pojasnjuje zakaj je do tega prišlo, češ, da je besedilo urejeval in krajšal, da bi ga naredil preprostejšega in jasnejšega. Ampak ravno to je sedaj vzrok za določene težave. Take stvari bodo reševali v postopku sprememb in dopolnitev po skrajšanem postopku. Naročili smo že strokovno podlago. Opravičujemo se občanom za vse težave, ki jih OPN povzroča.  Podobne težave imajo tudi v drugih občinah, ki imajo nov OPN. Zakonodaja je pač prinesla drugačne rešitve, ki smo jih morali zapisati v odlok.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da ponekod prihaja do odmer cest, ampak v bližini teh cest so še služnostne poti, ki so stare 30, 40 ali pa celo 50 let in ne služijo svojemu namenu. Smiselno bi bilo, da se to hkrati ureja. Če nekdo želi staro služnostno pot izbrisati, mora sam vložiti zadevo v proceduro. To je nesmiselno, da je na travniku ali na njivi vrisana služnostna pot, dejansko pa gre cesta mimo te stare služnostne poti. Predlagal je, da se v takim primerih naredi menjava zemljišča, kjer je še to možno.

Odgovor:

Strokovne službe imajo tako praksa, da poskušajo z zamenjavo zemljišč, kjer je to možno.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se v javnosti zadnje čase pojavlja nezadovoljstvo glede parkiranja tistih, ki prihajajo v bolnišnico ali v Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Vprašal je, če so že kdaj razmišljali o tem, da bi v bližini bolnišnice in zdravstvenega doma bila brezplačna parkirana mesta za na primer dve uri, ki se seveda ne bi smela zlorabljati, pač pa bi bila namenjena res tistim, ki jih nujno potrebujejo. Prav tako je predlagal,  da bi bila parkirišča za invalide brezplačna. 

Odgovor:
Vprašanje:Ivan Vranjek je dejal, da je tudi njemu stranka prinesla negativno mnenje glede skladnosti, ki jo je dobila od Mestne občine Slovenj Gradec, gre pa za navadno garažo sredi vasi v velikosti 31 m2.  Stranka je dobila obrazložitev, da se fasada vizualno ne prilagaja osnovnemu objektu in so zato zavrnili vlogo. Menil je, da bi strokovne službe morale to obrazložiti in če je v neskladju samo fasada, naj se uredi, ne pa da stranki pošljejo negativno mnenje o skladnosti. Menil je, da so strokovni sodelavci zaposleni zato, da pomagajo in ne zato, da enostavno rečejo občanom, 
Odgovor:

Nov Zakon o urejanju prostora prinaša to novost, da lokalna skupnost podaja mnenja k vsem gradbenim dovoljenjem na Upravni enoti. Po eni strani je to dobro, ker v postopku lahko vplivajo na dogajanje v prostoru. Po drugi strani je pa seveda to dvojno delo In dvojna odgovornost.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil Komisijo za ceste. V tem obdobju je opravila svoje delo, opozorila na probleme in predlagal je, ko se bodo formalni postopki osnutka proračuna za leto 2019 končali, da se komisija sestane ter poda mnenja in predloge. Zdi se mu, da bi vendarle bilo potrebno v okviru te skupine nekaj besed spregovoriti. Ta skupina je pripravila vizijo za naslednje leto in lahko bi pripravila še dodatne predloge. Omenil je, da so v tem mandatu probleme, ki so se pojavljali občankam in občanom, reševali ažurno. Menil je, da je bila ta komisija imenovana utemeljeno in se je njena vrednost pokazala tudi pri pripravi proračunov.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-10-25T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

41. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 41. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da imajo v investicijskem planu za ČS Polje za letošnje leto načrtovane tri investicije. Do sedaj ni zasledil nobenih aktivnosti in se že sprašujejo ali bo to ugasnilo, ker se približujejo volitve. Želel bi odgovor ali bodo začeli z izgradnjo mostu pri Domu starostnikov, ali bodo začeli s preplastitvijo ceste na Kajuhovi ulici in ali bodo izdelali  en meter široko pešpot, za katero so se dogovorili.

Odgovor:

Vse investicije, ki so načrtovane v proračunu, se bodo v letošnjem letu izvedle, je pa res, da so nekatere v zamiku. Tako tudi navedene investicije predhodnika.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril , da je za težje gibljive ljudi dostop do vhoda Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu precej otežen. Zdaj je potrebno prositi varnostnika, da odpre zapornico in se lahko z avtomobilom peljejo do vhoda. Pred glavnim vhodom je pa vedno gneča. Tam so reševalna služba in tudi drugi ljudje. Menil je, da bi le to bilo potrebno urediti drugače in predlagal, da se o tem dogovorijo s Splošno bolnišnico.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil, da so imeli precejšnje deževje in zopet so na nekaterih cestah zamašeni propusti in kanali. Te stvari bi morala Komunala sproti odpravljati. Komunala bi morala imeti pregledno službo, ki bi to urejala. Pri vsakem naslednjem deževju voda teče preko cestišča in odnaša pesek. Tisti pesek je denar in to proračunski.

Odgovor:

Komunala Slovenj Gradec se trudi, da pravočasno – preventivno propuste in kanale, se pa zgodi, da nastopi ponovno deževje že pred posegi, trudili se bomo, da do tega ne bo prihajalo.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je s postopkom za izgradnjo pločnika proti Podgorju.

Odgovor:

Investicijo vodi Direkcija RS za infrastrukturo. Po zadnjih informacijah je projektna dokumentacija v postopku recenzije, hkrati pa je v teku postopek javnega naročila za izbiro geodetske službe, ki naj bi pričeli z urejanjem katastra glede mej in postopnega odkupa zemljišč. Dogovorjena je tudi javna predstavitev projekta v Podgorju, predvidoma dne 24.10.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nato omenil, da se v Plešivcu pod Uršljo goro prodaja objekt, v katerem prebivajo ljudje. Od zunaj imajo zložena drva, rože so na oknu, iz dimnika se kadi, zvečer gori luč. Vprašal je kakšne obveznosti ima mestna občina do teh stanovalcev.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil prevoz lesa iz območja Uršlje gore. Po tej cesti vsak dan pelje več kot 12 težkih kamionov. Vprašal je kdo bo popravil te ceste, ker so zelo uničene, saj je vsak dan na njih ogromna obremenitev. Vprašal je ali so se strokovne službe pogovarjale z Direkcijo za ceste, da bi s finančnimi sredstvi pomagali sanirati te ceste.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so podale intervencijo na Zavod za gozdove RS, ki je največji lastnik teh gozdov pod Uršljo goro. Največ kamionov odvaža njihov les, so pa na tem območju seveda še tudi drugi zasebni lastniki. To področje je slabo urejeno in glavno breme za vzdrževanje je na mestni občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal kakšna je zasedenost in prodaja parcel ter predvidene dejavnosti v obrtni coni Ozare. Prav je, da tako svetnice in svetniki kot tudi občanke in občani vedo kaj se dogaja v neposredni bližini Slovenj Gradca.

Odgovor:

V obrtni coni Ozare ni več prostih parcel. Gre za poslovno-storitvene in proizvodne dejavnosti posameznih kupcev oz. novih lastnikov zemljišč. Lastniki parcel v Poslovni coni Ozare so: Hemine Wech d.o.o., Troia d.o.o., Abc Breznik d.o.o., Labelprofi d.o.o., Modul d.o.o., Avto Vornšek d.o.o.,  Miheu tehnologije d.o.o., Gams Aleš, NIG d.o.o. in Perger 1757 d.o.o., Medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo, ki je nazadnje kupil parcelo.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga opozorili, da so ob kolesarski poti nasproti Industrijske cone Pameče večje površine porasle z japonskim dresnikom, menda tudi z ambrozijo. Predlagal je, da strokovne službe opravijo ogled in primerno ukrepajo.

Odgovor:

Japonski dresnik je dolžan odstranjevati na svojem zemljišču vsak lastnik. Komunala redno kosi na javnih površinah, na brežinah pa ga je dolžan odstranjevati koncesionar, v tem primeru VGP Drava.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje povedal, se stanovalci Sejmiške ceste pritožujejo zaradi hitrosti na tej cesti oziroma neupoštevanja omejitev 30km/h. Nenazadnje je tam tudi šolska pot, ki je opredeljena kot varna.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali PP Slovenj Gradec.

Vprašanje:Bojan Navodnik je vprašal kako je z rekonstrukcijo lokalne ceste na Gradišču, s smeri od Škofa do Anželaka. Tam so se začela neka dela, potrem je vse obstalo in je sedaj neurejeno stanje. 
Odgovor:

Velik problem glede prevoznosti omenjene ceste je nastajal ob zimski zmrzali, zato smo na posameznih delih ceste (v sredini med kolesnicami) posneli grbino z asfaltom in ga nadomestili s mletim. Je pa cesta potrebna rekonstrukcije, katero naj VS uvrsti v prioriteto pri letnemu planiranju občine.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje omenil rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi in vprašal zakaj se ne dela v celotni dolžini do grada.

Odgovor:

Za celotno rekonstrukcijo ceste na Grajski vasi ni možno zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Rekonstrukcijo bodo začeli izvajati v mesecu septembru.

Vprašanje:

Jože Krevh je omenil, da se na Krnicah pospešeno gradi pločnik. Verjetno bodo uredili tudi javno razsvetljavo in ob vznožju pločnika živi občan, ki se ukvarja z astronomijo. Verjetno so na občini že dobili njegov dopis,  saj njegov astronomski observatorij leži tik ob omenjenem pločniku in bo neuporaben, če bo razsvetljava tako blizu. Občan prosi,  da bi se od 23. do 5. ure zjutraj ugašale luči.

Odgovor:

Na mestni občini poznamo to pobudo in jo tudi podpiramo. Javno razsvetljavo bomo uredili tako, da jo bo možno izklapljati.

Vprašanje:

Danica Repas je omenila, da je na Podgorski cesti, od odcepa na Muratovi ulici do odcepa proti Starem trgu do Kmetijske zadruge, zelo široka živa meja, ki sega na pločnik. Pešci se težko srečajo, zato je predlagala, da se le to uredi.

Odgovor:

Predlog je posredovan na Medobčinski inšpektorat Koroške.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da si krajani na Brdah na križišču pri Ribiču želijo mini krožišče po zgledu v Podgorju in v Tomaški vasi. Tam je nepregledno križišče in bi le to pripomoglo k bolj počasnemu prometu. Predlagal je, da strokovne službe proučijo možnost ureditve krožišča.

Odgovor:

Križišče kot takšno iz prometno varnostnega vidika ni problematično. Glede predloga o ureditvi v mini krožišče bi bilo zadevo potrebno projektno preveriti, kaj to pomeni glede umestitve v prostor in iz prometnega vidika ter zadevo vključiti v plan investicij.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje ponovno izpostavil odstranitev droga nedelujoče telefonije v Šmiklavžu.

Odgovor:

Lastnika opuščenega droga bomo pozvali, da odstrani drog.

Objavljeno:2018-10-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

40. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 40. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je najprej postavil vprašanje glede delovanja komisije v zvezi s problematiko s hmeljem. Vprašal je ali bo še kakšen sestanek te komisije. V časopisu je prebral, da je sklep o odprtju občinskega prostorskega načrta objavljen, pa ni prepričan, da je temu tako. Če je tako, potem bi bilo prav, da so o tem seznanjeni člani te komisije. Sicer pa mora glede te problematike spregovoriti nekaj stavkov na način, da kot svetnik in predlagatelj te teme za obravnavo na občinskem svetu, protestira proti pisanju nekaterih, ki se pač imenujejo, da so hmeljarji. V javnih medijih in tudi sicer po spletu kroži pismo, v katerem izražajo grožnje svetnikom in ostalim, ki bi kakorkoli posegli v to. Zlasti ga pa moti omaleževanje posameznikov in članov civilne iniciative. V tej zvezi mora izraziti svoj protest, nestrinjanje v zvezi s takimi nastopi. Potrebno je vedeti, da ne sam kot občinski svetnik in kot predsednik Četrtne skupnosti Polje ter ne drugi, ki so se zavzemali in se še zavzemajo za ureditev teh vprašanj, ne nastopajo na primitiven ali pa žaljiv način do kogar koli in bodo tak nivo diskusije držali tudi v prihodnje. Tudi ne delajo v privaten interes kogarkoli, pač pa delajo v interesu in s podporo velikega števila občanov.

Odgovor:

Župan se je strinjal s predhodnikom glede nivoja dialoga, ki mu težko rečejo dialog, ampak bolj govorjenje eden mimo drugega in je pravzaprav sam tisti, na katerega leti največ neopravičenih očitkov. Tako je pač stanje javnega diskurza na družbenih omrežjih. Sam ne prispeva k temu, da bi koga spodbujal k zaostrovanju pogovora. Glede dela omenjene komisije, je pa v dilemi. Člane komisije ne obremenjuje s sestankom, ker še nimajo rezultatov monitoringa, nimajo še konkretnih predlogov glede sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Izvedena pa je bila okrogla miza. Dejal je, da načrtuje sestanek z Civilno iniciativo, kjer bi se dogovoriti kdo naj pripravi strokovno podlago za spremembe prostorskega načrta. Naročilo za izvedbo meritev ostankov pesticidov pa je tudi v teku. Strokovne službe mestne občine se dogovarjajo z akreditiranimi laboratoriji in izbran izvajalec se bo sestal z Civilno iniciativo in naj skupaj odločijo lokacijo jemanja vzorcev. Predstavniki Civilne iniciative naj bodo prisotni tudi pri sami izvedbi meritev.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje dejal, da je glede na diskusijo na prejšnji seji in glede na debate v zvezi z delovanjem Doma starostnikov Slovenj Gradec, v četrtni skupnosti že prejel vprašanja, če se bo kaj zgodilo z enoto Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Sam si upa trditi, da se ne bo zgodilo in tudi nimajo namenov, da bi se kakorkoli spremenilo. Še enkrat je poudaril svojo oceno, ki jo je podal že na prejšnjem zasedanju občinskega sveta, da ta dom po svoji vsebini deluje zelo dobro. Predlagal je, da na naslednjo sejo občinskega sveta povabijo  direktorja Koroškega doma starostnikov in ga pozovejo, da predstavi svoje delo.

Odgovor:

Strinjamo se, da na eni izmed naslednjih sej občinskega sveta direktor Doma starostnikov Črneče predstavi delovanje Enote Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil tudi most čez Homšnico, ki je načrtovana tudi v proračunu. To so obravnavali tudi na svetu Četrtne skupnosti Polje in o tem seznanili občanke in občane. Vprašal je kdaj se bo začela gradnja tega mostu, ker je to v interesu vseh, da se to zgodi čimprej. 

 

Odgovor:

Most Homšnica je še brez gradbenega dovoljenja in je v fazi pridobivanja.

Vprašanje:Franc Pečovnik je vprašal kdaj se bo pričela izvajati rekonstrukcija reke Mislinje, glede na to, da občani že podpisujejo pogodbe za odstope zemljišč
Odgovor:

Projekt se bo pričel izvajati v letošnjem letu, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da se kot občinski svetnik, kot član CIVOZ-a in pa kot občan pridružuje pobudi, ki jo je podal svetnik Boris Raj glede umestitev hmeljišč. Nadalje pa je apeliral, da bi pa v tem času pristopili k ozelenitvi oz. zasaditvi drevja. Čas je primeren in to bi občina lahko storila do jeseni oziroma v letošnji vegetacijski dobi.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje je opozoril na neurejene brežine ob reki Suhodolnici, predvsem na del brežine pod pokopališčem, ki je resnično zaraščen, predvsem pa je zaraščen tisti del, kjer je zasajeno in lahko vse skupaj propade. Skratka neurejene so brežine v neposredni bližini novega mostu v Starem trgu. Prav tako je bil opozorjen na spodkopavanje kamnite obloge struge Suhodolnice na tem delu. Predlagal je, da vodarji to pogledajo, da ne bo nastala večja škoda.

 

Odgovor:Pristojne službe si bodo ogledale in uredile nabrežine ob reku Suhodolnici. 
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil tudi, da so prodali nekaj parcel na Ozarah. Kot mestnega svetnika in kot občana ga zanima, kaj vse bo na Ozarah. Vprašal je katere parcele so prodali in pa kakšne dejavnosti bodo na tem območju, ob dejstvu, da je tam obrtna cona. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da je že na začetku mandata opozoril, da je še cel kup opuščenih telefonskih kablov po terenu, tako po gozdovih kot tudi po kmetijskih površinah. Ampak v tem času Telekom oz. kdor je pač lastnik na tem področju ni naredil praktično nič. Ponovno je predlagal, da mestna občina  apelira na lastnika teh omrežij, da te kable odstrani.

Odgovor:
Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju.
Odgovor:

Odkupi zemljišč za izgradnjo pločnika proti Podgorju so naročeni in jih že izvajajo. Pričetek del naj bi bil v letu 2019.

Vprašanje:

Ivan Gams je v imenu Vaške skupnosti Legen povedal, da so veseli, ker se pripravljajo protipoplavni ukrepi na reki Mislinji in Homšnici. Istočasno pa opozarjajo, da so problem tudi lokalni hudourniški vodotoki, predvsem ob intenzivnih padavinah. Domačini, ki ob teh potokih živijo, poznajo ta ozka grla, te šibke točke, kjer bi se dalo preventivno ukrepat, da ti mali potočki ne bi več delali velike škode. Zanima na koga se naj obrnejo, ali obstajajo kakšna finančna sredstva, da bi to uredili.

 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo organizirala sestanek s pristojno službo in dogovorili se bodo kakšne so možne rešitve.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so svetniki po elektronski pošti prejeli pismo Civilne iniciative Civoza-a, kjer jim predsednik sporoča, da bosta na seji stališča predstavila svetnika Peter Cesar in Boris Raj. Tudi sam je velik nasprotnik postavljanja hmeljišč, sploh v bližini naselij. Ampak diskurz javnih razprav na družabnih omrežjih je res na nizkem nivoju. Vprašati se morajo, če morda k temu ne prispevajo tudi sami. Namreč v tem dopisu piše, da je generalna ugotovitev te iniciative, da mestni svet absolutno nič ne naredi in večina puščic in žaljenj je uperjena v župana. Kaj pa je on kriv, če je zakonodaja takšna in če rešitev ni možno doseči čez noč. Vprašati bi se morali kaj je čigava dolžnost in kako zaustaviti in spremeniti ta javni diskurz, ki je res na nizkem nivoju.

 

Odgovor:

Župan je zavrnil očitke, ki so podani v dopisu Civilne iniciative in dejal, da bo predsedniku posredoval tudi odgovor.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je najprej dejal, da ni pristaš tovrstnih pisanj, ki jih prejemajo zadnje čase, še posebej ob dejstvu, ker nimajo dokazil. Drugo pa je, da v kolikor bi se hotel nekdo resnično pogovarjati z občinskim svetom in jim izrekati raznorazna opažanja in mnenja, je najbrž rešitev, da tematiko uvrstijo na dnevni red. Razna natolcevanja brez argumentiranja ne sprejema in se mu ne zdi smiselno, da na njih bom na takšen način odgovarjajo.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je povedal tudi, da so na Vaški skupnosti Sele-Vrhe že večkrat obravnavali zahtevo občana Petra Hartmana za regulacijo potoka Selčnica. V bistvu na tistem dela ta potok odnaša njegovo zemljišče. Pred leti so se pogovarjali o mostu, vendar so ugotovili, da ni investitorja, po drugi strani pa ni  potrebe vaške skupnosti po še enem dodatnem mostu v razdalji dobrih 40m. Predlagal je ogled z vodnim gospodarstvom in ugotovijo kakšna bi bila rešitev.

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je nadalje omenil kolesarsko stezo Šmartnem. V zadnjem obdobju opaža, da se pojavljajo kritike v zvezi z vzdrževanjem sadnega drevja, ki je tam nasajeno in glede košnje trave. Zdi se mu, da to ni neko veliko delo, ki bi ga bilo potrebno opraviti, da bo urejeno tako kot mora biti. Predlagal je, da se urgira in uredi.

Odgovor:

Ni smiselno, da kosijo 10 m na vsako stran kolesarke, temveč za širino mulčerja ob kolesarki. Ostale površine se obdelujejo kot visoki travniki in kosijo 2-3 krat letno. S tem ohranjamo večjo rastlinsko pestrost in habitate za koristne žuželke.

Vprašanje:

Peter Cesar je podal še kratko repliko v zvezi z hmeljišči. Prav je, da aktivnosti komisije oživijo in se začnejo in da to ni kar neko stopicanje na mestu. Nenazadnje so kot mestni svetniki, kot predstavniki najvišjega organa MOSG dolžni reševati probleme, ki nastajajo v MOSG. Sam vedno zagovarja strpen dialog, pogovor in pa dogovor in to bo zagovarjal tudi naprej. Veseli ga, če so bo reševanje teh problemov malo pospešilo in šlo v neko obojestransko zadovoljstvo oz. širše zadovoljstvo v MOSG.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik se je oglasil v zvezi z kolesarko potjo in košnjo ob tej poti. Sam je imel pred leti pomisleke, da se to drevje ob kolesarski poti nasadi. V Šmartnem so imeli načrt tudi z šolo, da se naredi učni center, kjer bi bilo vse v enem delu, tako vrt, kot sadno drevje. Že takrat so nekateri opozarjali, da se bodo pojavili problemi pri čiščenju, košnji in tudi pri samemu sadju. Preden je bilo posajeno sadno drevje, so kmetje kosili do kolesarske steze in je bil red. Zdaj kmetje več tega ne morejo in je nastal ta problem. Ljudje pa so nezadovoljni in kritizirajo župana ter Komunalo.  Predlagal je, da tisti, ki so bili tako zavzeti za to, da se to drevje posedi, naj tudi čistijo. Problemi pa bodo še čez leta, ko bodo na teh drevesih sadeži in bodo padali na kolesarsko stezo.  

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ob kolesarski stezi v Šmartnem nihče teh sadnih dreves ni sadil na lastno roko in brez vednosti Mestne občine Slovenj Gradec. Zasaditev dreves je potekala načrtno, ob pomoči mestne občine in je potekala v duhu prispevka lepšanja okolja. Ko so imeli komisijo, ki jim je dodelila visoko priznanje, so se tudi s tem pohvalil. Zato ne sprejema te teze, da naj pobudnik te akcije kosi travo in pobira sadeže. Pač pa je potrebno znotraj mestne občine najti en dogovor, kaj bodo  s tem nasadom počeli v prihodnje. Prepričan je, da se lahko dogovorijo za nek sistem gospodarjenja s tem sadovnjakom. Marsikdo od udeležencev na tej trasi pa pohvali kak lep nasad imajo in prepričan je, če ga bodo vzdrževali, da bo še lepši.

 

Odgovor:
Objavljeno:2018-09-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

39. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 39. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da ga zanima ali Mestna občina Slovenj Gradec Koroškemu domu starostnikov poleg subvencij, ki jih daje in jih izračunava Center za socialno delo, nakazuje še kakšna druga finančna sredstva. Če so, ga zanima za kakšne obveznosti gre in na podlagi česa.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je nadalje je izrazil nestrinjanje s pojavom podiranja dreves v urbanem okolju, pa ne bo posebej omenjal primera ob obnovi bivšega hotela na Glavnem trgu, glede katerega je precej polemik. Tak primer ali še slabši je bil tudi na Tomšičevi ulici, kjer imamo 40 let star drevored od Tomšičeve pa do Maistrove ulice. Skupina posameznikov je prinesla žage, zaprla promet na ulici in porušila del drevoreda. Sam je poklical Boštjana Temnikerja, ki je član Komisije za hortikulturo in vprašal ali imajo dovoljenje. Govoril je tudi z nekaterimi drugimi  člani Komisije za hortikulturo in ugotovil, da ta, ki je na Tomšičevi podiral drevesa, ni imel dovoljenja in je rušil občinsko last. Drevorede je zasadila pred 40 leti lokalna skupnost.

Zato je predlagal, da občina prevetri delo te komisije, ki v nobenem od teh dveh primerov v potrebni sestavi ni bila na ogledu. Eden je dobil dovoljenje, drugi pa je dobil negativno in je bilo rečeno, da bo celo svet četrtne skupnosti o tem razpravljal, pa je bil prepozen, ker so  prej podrli drevesa. Nadalje je predlagal, da se nemudoma pristopi k izdelav hortikulturne karte z katastrom vseh dreves, ki pomenijo neko uradno zasaditev, vsaj v urbanem delu mesta, torej v mestu Slovenj Gradec in se potem jasno določi kdo in po kakšnih merilih sme podirati drevesa in kdo in po kakšnih merilih sme na takih mestih saditi drevesa in spreminjati hortikulturo.

 


Odgovor:
Vprašanje:

 

Boris Raj je nato povedal, da je že pred časom postavil vprašanje glede ureditve nabrežja Homšnice pri mostu Šolarček in se od takrat naprej, torej zdaj bo že eno leto, ni zgodilo nič. Z predstavnikom VGP Drava Ptuj sta bila dogovorjena, da si bodo to ogledali, vendar do tistega sestanka ni prišlo. Danes je pa po naraslih voda bistveno slabše in gre bistveno še na slabše. Počasi se bosta povezala Šolarček in ta nov most, ki se bo v bodočnosti gradil pri domu starostnikov in v tej zvezi še enkrat daje pobudo, da tisti, ki so odgovorni zato, pridejo tja in zadevo sanirajo.

 

Odgovor:

Ureditev je v pristojnosti upravljalca vodotoka VGP Drava Ptuj. Pristojne bomo obvestili o pobudi in organizirali sestanek.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je nekaj sej nazaj opozoril na problem okrog nasadov dreves, ki jih ob urejenih poteh sadi mestna občina. Takrat so občani izrazili skrb zakaj ne zasadijo domačih dreves, bolj taka avtohtona, z katerih si lahko mimoidoči naberejo kakšen sadež. Zdaj je zgleda neka reakcija prišla od tega in so ga občani in občanke obvestili, da so prijetno presenečeni, da so nasadili nova drevesa proti mostu ob Suhodolnici in sicer gre za vrsto oreh in se zahvaljujejo za to potezo.

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je nadalje povedal na družabnih omrežjih za sosednje občine lahko opazi, da ponujajo na lepih lokacijah komunalno urejene parcele. Tudi Mestna občina Slovenj Gradec ima lepe lokacije in vprašal je zakaj ne objavljajo na svoji spletni strani.

 

Odgovor:

Tudi Mestna občina Slovenj Gradec se pri prodaji svojih komunalno opremljenih zemljišč ali ostalih nepremičnin poslužuje objav na spletu, konkretno na svoji spletni strani http://www.slovenjgradec.si/Naročila-in-objave/Javne-dražbe V zadnjem letu vse dražbe objavljamo tudi v občinskem mesečniku Sglasnik.  Pobuda, da bi v nabor oglaševanja vključili še družbena omrežja,  je vsekakor na mestu in bomo o njeni implementaciji v strokovnih službah uprave MOSG resno razmislili.   

   MOSG oglašuje še:

Na spletnih straneh RE-MAX, nepremicnine.net, Bolha nepremicnine, Salamonov oglasnik in tudi v časniku Večer Koroška.

 

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172037

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172197

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172171

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172423

https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6172425

 

Ponovljeni oglasi pa so še na Bolha nepremičnine in Salamonovem oglasniku.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da se je na cesti iz Podgorja proti Spodnjemu Razborju, v smeri Rdečnika,  tam ko je odcep gozdne poti oziroma traktorske poti na travnik in stoji ena tabla na kateri piše prepovedano odlaganje smeti, ugreznila cesta. O tem je že lansko leto razpravljal. Predlagal je, da si strokovne službe to ogledajo,  da ne bo prišlo do kakega zdrsa.

 

Odgovor:

Za poškodovani odsek je podjetje Gprocom d.o.o. (Danilo Muhič) izdelalo PZI sanacije (št. proj. 1907/2018). Predvidena je vkopana kamnita zložba – kamen v betonu. Predlagamo, da se izvedba planira v proračunu MO za leto 2019.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se čim prej sestanek Komisija za komunalno cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan.

 

Odgovor:

Sestanek komisije za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo, je sklican za dne 20.6.2018, ob 15.30 uri, v pisarni župana.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil, da je bil sestanek na Direkciji za ceste glede hitre ceste, pa ga zanima kako daleč je projekt izgradnje krožišča v Šmartnem.

 

Odgovor:

19. junija 2018 bo v GD Šmartno javna predstavitev projekta krožišče. Projekt je končan, je že tudi recenziran in Direkcija gre v razpis za izvajalca. Če na javnem razpisu ne bo zapletov, se bo gradnja začela izvajati v jesenskem času. Na javni razgrnitvi bo možno dobiti vse odgovore.

 

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila,  da so prejeli protestno pismo glede postavitve spominskega obeležja v Šmartnem in jo zanima ali so dobili odgovor na to in kakšen je ta odgovor.

Odgovor:

Veterani vojne za Slovenijo in Društvo častnikov Mislinjske doline so vložili pobudo za postavitev spominskega obeležja ob 50-letnici ustanovitvi Teritorialne obrambe Slovenije. Ta pobuda je bila obravnavana na vaški skupnosti, kjer so jo podprli in sicer gre za postavitev muzejskega topa v Šmartnem. Učitelji na Osnovni šoli Šmartno se s tem ne strinjajo, da bi na tem osrednjem prostoru, kjer je avtobusna postaja, vrtec in šola stalo orožje, ker ima negativno konutacijo, pa čeprav gre za obeležje, ki pravzaprav govori proti vojni. Župan je sklical zbor krajanov, ker je želel dobiti mnenje vseh krajanov in tudi soočiti mnenje s tistimi, ki so izrazili nasprotovanje temu. Razprava je bila burna in prišlo je  do protestnega odhoda enega dela krajanov. Potem so prišli do rešitve, da postavijo to obeležje na privatno zemljišče in se s tem izognejo vsem zapletom. Dogodek se bo odvil 22. junija 2018, ob 17. uri.

Vprašanje:

Jože Krevh je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec prekinila pogodbo o upravljanju počitniškega doma v Fiesi s Centrom za socialno delo Slovenj Gradec.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja kot solastnici Počitniškega doma v Fiesi sta do roka, ki je v pogodbi določen, to je do 1. maja v tekočem letu, odpovedali najem za naslednje leto. To pomeni, da bo naslednjo sezono v letu 2019 objekt predan v upravljanje drugemu upravljalcu, to je JZ SPOTUR.

 

Objavljeno:2018-07-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

38. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 38. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na odgovore, ki so jih prejeli na pobude in vprašanja, podane na 37. seji občinskega sveta. V svojem izvajanju je priporočal oziroma predlagal, da bi mestna občina izdelala analizo odseljevanja občanov izven mestne občine ter  hkrati o dotoku ljudi v mestno občino in sicer po starostni ter po izobrazbeni strukturi. To se mu zdi pomemben podatek za bodoči razvoj Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Analizo bomo povzeli iz uradnih statističnih podatkov in jo pripravili do ene prihodnjih sej občinskega sveta.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da so na 14. dopisni seji potrjevali Dokument identifikacije investicijskega projekta »Površina za pešce in kolesarje na območju Druge osnovne šole Slovenj Gradec in Športnega centra Vinko Cajnko.«  Predlog je podprl,  posredoval pa je tudi predloge, ampak ni dobil odgovora. Omenil je traso in kjer je predvidena kolesarska pot in pešpot, so že položeni betonski tlakovci. Predlagal je, da jih deponirajo na občinskem depoju in se ponovno porabijo pri kakem drugem projektu. V zvezi s tem bi želel odgovor.

 

Odgovor:

Investicijo bomo izvajali v letu 2019 in bomo vsekakor vgrajene tlakovce hranili na deponiji Javnega komunalnega podjetja za morebitno kasnejšo uporabo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je bilo 3. aprila 2018 na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec objavljeno obvestilo, da se bo v Slovenj Gradcu odprla info točka. To je domena Ministrstva za okolje in prostor in je namenjena za starejše občane. Kasneje pa je videl vabilo in se tudi seznanil, da je info točka bila odprta na Ravnah na Koroškem. V obvestilu pa je pisalo, da se bodo te točke odprle v vseh mestnih občinah. Ker je Slovenj Gradec mestna občina in edina na Koroškem, je pričakoval, da bo to res v Slovenj Gradcu. Vprašal je kako se je to zgodilo, kdo je prispeval k temu, da se je to zgodilo tako kot se je oziroma zakaj je niso odprli v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Projekt za postavitev info točke je bil zastavljen tako, da se postavi v vseh mestnih občinah in so ga v Mestni občini Slovenj Gradec tudi predstavili. Kasneje pa je prišlo do tega, da se je info točka odprla v medgeneracijskem centru na Ravnah na Koroškem. Mestna občina je sekretarki, ki je odgovorna za projekt »Sobivanje«, na Ministrstvu za okolje in prostor, poslala dopis, da sicer pozdravljamo, da so odprli info točko tudi na Ravnah na Koroškem, ampak čakamo, da v skladu s projektom, kot so ga  zastavili, le to odprejo tudi v Slovenj Gradcu.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje vprašal, ali lahko občani, ki so do sedaj imeli vrtičke na območju bodočega urbanega parka pri letnem bazenu, letos še sejejo in sadijo, ob dejstvu, da bodo z načrtovano investicijo pričeli v prihodnjem letu.  V kolikor lahko, je potrebno občane o tem obvestiti. Nadalje pa je predlagal, da na mestni občini razmislijo tudi o nadomestnih zemljiščih za vrtove.

 

Odgovor:

Občane bomo obvestili, da v letošnjem letu na omenjenem območju še lahko opravljajo dejavnost vrtnarjenja.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je že v lanskem letu opozoril, da na Osnovni šoli Razbor pušča obroba na dimniku. Ponovno so ga opozorili, da le ta še vedno ni ustrezno sanirana. Ne želi pisnega odgovor, temveč je to potrebno popraviti do naslednje seje. Če ne, bo potrebno nekoga prijavili, da dela škodo na občinskem premoženju.

Nadalje je omenil stranska vrata na Osnovni šoli Razbor. Pred tremi leti so menjali stavbno pohištvo, na stranska vrata pa so pozabili.  Obenem je ta vrata vhod za stanovalce in pa zasilni izhod iz šole. Predlagal je, da ta vrata čim prej popravijo.

Odgovor:

Na Podružnični osnovni šoli Razbor je naročena sanacija vhoda z zamenjavo vrat. Dela bodo zaključena predvidoma do 30.6.2018.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil, da v Razborju proti kmetiji Sovinc pripravljajo cesto za asfaltiranje v dolžini 750 metrov. V proračunu je za to namenjeno 80. tisoč eur. Na terenu so ugotovili, da bo ostalo neasfaltiranih 150 metrov do križišča pri kmetiji Sovinc. Lastnik te kmetije ima željo, da se cesta prestavi in za to so bili narejeni tudi projekti. Projekt bi zaradi tega podražilo, na vaški skupnosti so se dogovorili, da bi se to uredilo, zdaj je pa kar naenkrat slišati, da ne. Dejal je, da želi informacijo kako je s tem. Lastnik kmetije upravičeno predlagala prestavitev ceste, saj je to križišče, kjer se na dvorišču stekajo štiri ceste. Po eni od teh, ki gre v smeri Uršlje gore, bodo letos mimo zvozili več kot 20. tisoč m3 lesa. Za širino ene ceste bi jo prestavili, da bi kmetija imela več prostora na svojem zemljišču oziroma dvorišču.

Odgovor:

V letošnjem letu se bo projekt končal tako kot je bil zastavljen. Dela so oddana, razpis je bil narejen na dolžino 750 m in ga žal ni možno spremeniti. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je prav tako v lanskem letu predlagal, da na tem dvorišču uredijo javno razsvetljavo. Tudi tega niso uredili. V temi je to zelo neugodno, ker cesta gre skozi dvorišče v obliki črke S in je zelo nevarno.

Odgovor:

Možnost postavitve javne razsvetljave na tem dvorišču bomo proučili.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje je povedal, da v Velunji sanirajo asfalt in se pri Anžejevi žagi lastnik pritožuje, da se mu vedno, ko se sanira, cesta dviguje napram objektu. V žago spravlja hlode, če je cesta vedno višja, je več možnosti, da pride do delovne nesreče. Nekako mu bodo morali iti nasproti, saj bodo čez kakšno leto tudi ta odsek proti Velunji asfaltirali, pa je veliko gre po njegovem zemljišču in bo treba pridobiti njegovo soglasje.


Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri občani, ki jih zanima kdaj bo možno izvesti na pokopališču v Starem trgu raztros pepela oziroma kako daleč je s tem projektom. 

Odgovor:

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o. vodi projekt glede ureditve pokopališča v Starem trgu in v letošnjem letu naj bi se le to tudi uredilo.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje dejal, da so ga občani opozorili na del mestnega obzidja, to je med sedanjo gostilno Ančka in pa Ozko ulico, ta pešpot. Tam je mestno obzidje res v slabem stanju in menil je, da bi ga bilo potrebno sanirati.

Odgovor:

Od 4.5.2018 do 4.6.2018 je v teku Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, v skladu s katerim lahko upravičeni prijavitelji podajo vloge za ta razpis (lastniki, solastniki ali pooblaščeni upravljavci objektov in območij kulturne dediščine, ki imajo sami status kulturnega spomenika in so locirani na območju Mestne občine Slovenj Gradec ali pa so locirani znotraj urbanističnega spomenika starega mestnega jedra Slovenj Gradec).

 

Celotno  staro mestno jedro Slovenj  Gradca  je  urbanistični spomenik in je kot tak pod neposredno spomeniško zaščito. Zato je potrebno v historičnem mestnem tkivu varovati vse sestavine,  ki kakorkoli prispevajo k njegovi spomeniški podobi in obenem eksistirajo kot avtentične priče preteklosti. Na podlagi odloka je za ohranitev spomeniškega izgleda starega jedra potrebno brezpogojno varovati gabarite  in  fasade. Varstveni režimi za te elemente so podani za vsako zgradbo  posebej.  Pri mestnem jedru kot celoti pa je treba poudariti, da se skladno z odlokom  mesto kot celota varuje v celoti, torej tudi njegova vedutna podoba, zato je potrebno soglasje spomeniške službe tudi pri  morebitnih adaptacijah ali nadgradnjah stavb, ki niso neposredno  pod spomeniško zaščito.

 

Cilj razpisa je podpreti in spodbuditi naložbe v varovanje kulturnih vsebin nepremične kulturne dediščine, obenem pa zagotavljati dostopnost kulturne dediščine najširšemu krogu uporabnikov ter spodbujati vlogo kulturnih spomenikov v javnem dogajanju. Dolgoročni cilj je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine in razvijanje njenega potenciala.

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal tudi, da je pred nekaj dnevi, tako kot tudi župan, prejel elektronsko pošto v zvezi z namestitvijo pitnika pri Sv. Juriju. Župan je podal odgovor, da bi v okviru sanacije oziroma ureditve pešpoti  tudi ta pitnik lahko uredili. Predlagal je, da bi pitnike namestili še na nekaterih drugih lokacijah, na primer na prostoru ob kolesarski stezi pri gostilni Murko in še kje drugje v Mestni občini Slovenj Gradec, da bi imeli ljudje na razpolago vodo tam, kjer jo potrebujejo.

 

Odgovor:

Pitnike lahko uredijo tam, kjer je v bližini pitna voda, na vseh željenih lokacijah pa le to najbrž ne bo možno.

Vprašanje:Peter Cesar je vprašal tudi kako je s prodajo stavbe v Plešivcu, vedo, da je bil razpis in javna dražba. 
Odgovor:

Za nakup stavbe v Plešivcu ni bilo nobenega interesa.

 

Objavljeno:2018-06-01T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

37. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 37. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je v gradivu za Investicijski projekt »Blok neprofitnih stanovanj Polje« zasledil različne statistične podatke za Mestno občino Slovenj Gradec in presenetilo ga je, da se dejansko stanje števila prebivalcev zmanjšuje. Od leta 2012 do leta 2016 je 146 občank in občanov  manj, samo od leta 2016 do leta 2017 pa je ta številka že 199. Jasno je viden trend upadanja števila prebivalstva v Mestni občini Slovenj Gradec in ne samo upadanja, pač pa tudi staranja. Skupina v starosti od 0 do 14 let se počasi zmanjšuje kar pomeni, da lahko v bodoče trend negativno vpliva na vpis v osnovnošolski izobraževalni sistem. Na drugi stran je aktivna populacija od 15 do 64 let, ki se tudi zmanjšuje skoraj za 500 ljudi in to v enem letu. Na drugi strani pa se povečuje populacija nad 65 let, kar je tudi normalno. Dejal je, da ga zanima kako je z zasedenostjo kapacitet v novih vrtcih, ali so zasedeni oziroma imajo rezerve. Priporočal je, da bi na nivoju mestne občine izdelali analizo o odhajanju občanov mestne občine  izven občine, o dotoku drugih ljudi v občino, tako po izobrazbeni kot po starostni strukturi, da bi na koncu prišli do podatka oziroma do vizije kaj lahko v Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo čez 20, 30 ali 40 let. Vedo, da mladina v veliki meri, ko gre na študij v Ljubljano, tam tudi ostane, kar je zaskrbljujoče za mestno občino, vprašanje pa je kakšna populacija prihaja v mestno občino.

 

Odgovor:

Demografska slika se tako kot povsod po državi in tudi po svetu, spreminja tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. V mestni občini izvajamo ukrepe in sicer gradimo stanovanja, privabljamo investitorje, izboljšujemo infrastrukturo itd., saj je potrebno izboljševati pogoje bivanja v občini.

Vprašanje:

Peter Cesar je nadalje omenil, da na stari lokaciji zavetišča za brezdomce po večerih vidi luč in ga  zanima ali so se vsi brezdomci preselili na novo lokacijo.

Odgovor:

V tem objektu živi še ena oseba, vendar objekt ni več v lasti Mestne občine Slovenj Gradec. S prenosom lastninske pravice na Republiko Slovenijo, so prenesli tudi lastninsko pravico na tem objektu. Strokovne službe so pristojnemu ministrstvu že predlagale, da naredijo primopredajo objekta, ampak zaenkrat še z njihove strani ni bilo odziva.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prišla pomlad in v ČS Polje bi bilo potrebno angažirati Komunalo, da si ogleda in počisti zelenice ter okolico, zlasti pri igriščih, kjer se že zdaj nahajajo najmanjši otroci. Nadalje predlaga, da v tem kontekstu Komunala opravi tudi pregled točk za odlaganje odpadkov in pasjih iztrebkov. Ker se število uporabnikov ali povzročiteljev onesnaževanja povečuje, je potrebno zagotoviti višjo stopnjo skrbi, višjo stopnjo reda pri teh površinah, ker imajo v tej soseski veliko otrok in ne želi, da se zgodi kakšna okužba zaradi onesnaženega okolja.

Odgovor:

Pobudo za intenzivnejše čiščenje zelenic na igriščih in košev za odpadke ter pasje iztrebke bomo upoštevali. Bomo pa tudi v našem Informatorju in SG Glasniku objavili članek v vezi odlaganja pasjih iztrebkov, saj se sedaj ko je sneg skopnel vidi kako lastniki psov (ne)upoštevajo pravila v vezi tega.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da že od lanskega leta spremlja strugo Homšnice in je že imel sestanek s predstavnikom VGP Drava Ptuj. Ogledala sta si najbolj izpostavljene točke, kjer je celo prišlo že do pogrezanja brežin obloženih s kamnom, prav tako pa je polno naplavin, ki se ponovno nabirajo v strugi. Že je lani je bilo obljubljeno, da se bo to začelo urejati, pa se ni. Zato je apeliral, da strokovne službe povabijo na sestanek koncesionarja in tudi predstavnike četrtne skupnosti ter si to območje tudi ogledajo.

Odgovor:

Kot je predlagano, mestna občina skliče sestanek, na katerem je lahko prisoten tudi predstavnik Komunale Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je s pričetkom izgradnje krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

Izbran je že izvajalec projektne dokumentacije, ki je imel rok za izdelavo do sredine tega meseca in je zaprosil za podaljšanje za en mesec. Zaradi tega se bo investicija prestavila v kasnejši čas.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da so nekatere makadamske ceste v zelo slabem stanju. Pri tem je izrazil nezadovoljstvo, da na Komunali nimajo pregledniške službe. Sodelavec, ki je za to področje pristojen na Komunali, je zasut s telefonskimi klici. Zato bi bilo prav, da bi posebej imeli pregledniško službo, če ne drugače v zimskem in spomladanskem času in v primerih neurja. Predlagal je, da o tem razmislijo. Vsekakor pa bi si moral nekdo ogledati te odseke, pripraviti seznam sanacij in vsaj približno določiti rok sanacije.

Odgovor:

Vsaka odjuga letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V podjetju Komunala imamo organizirano pregledniško službo, vendar je nemogoče, da bi ob vsakem trenutku imeli informacijo o stanju na vseh cestah katerih je na območju Mestne občine Slovenj Gradec okoli 500 km. Smo pa odprti na vsak poziv, oz. opozorilo s strani uporabnikov cest o stanju le teh. Vse problematične odseke imamo evidentirane jih saniramo takoj nam to dopušča vreme (delno suha vozna površina). V kolikor delo opravljamo v mokrem, lahko z mehanizacijo povzročimo dodatne poškodbe na ostalih delih ceste. Prioriteto izvedbe sanacij seveda prilagodimo frekvenci prometa.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da nekaterih odsekov občinskih cest ne bodo sanirali v naslednjih desetih letih, ali pa še mogoče več. Take ceste bi bilo potrebno urediti vsaj z osnovnim tamponom, mogoče 10 - 15 cm in  to je že marsikje videl. Tudi to bi bilo nujno potrebno.

Odgovor:

Predlagana začasna sanacija po našem mnenju za vse ceste ni racionalna saj je strošek (cca. 10.000 eur/km),  nesorazmeren glede na dolgoročni učinek sanacije. Krajše oseke pa na ta način že saniramo, seveda glede na razpoložljivost planiranih sredstev.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo pločnika proti Podgorju in opozoril na nevarnost te ceste, predvsem za pešce.

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika proti Podgorju je Družba za razvoj investicij, ki vodi odkupe zemljišč za projekte Direkcije za infrastrukturo, pričela z aktivnostmi za odkupe zemljišč. Objavljen je javni razpis za izbiro izvajalca za vodenje postopkov odkupa zemljišč.

Vprašanje:

Martina Šisernik je iznesla prošnjo občank in občanov, da v Mestni občini Slovenj Gradec zagotovijo 24-urno dežurno lekarniško službo. Zdaj morajo v nujnih primerih po zdravila v sosednje občine. Predlagala je, da občinska uprava preveri možnosti, kako bi ti zagotovili.

Odgovor:

Ureditev dežurstev lekarn regulira zavarovalnica in imajo glede tega posebne predpise. Če želijo v Mestni občini Slovenj Gradec tovrstno službo zagotavljati 24 ur, bi morati le to financirati iz občinskega proračuna, kar pa bi na leto zagotovo zneslo okrog 100. tisoč eur.

Vprašanje:

Martina Šisernik je nadalje omenila javne razpise za različna priznanja, ki jih podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec. Nekateri so pri eni od prejšnji točk razpravljali v tem smislu, da je potrebno spodbuditi predlagatelje, da bo večji odziv na vse tovrstne javne razpise. To jo veseli, zaradi tega, ker so v preteklosti doživeli tudi kritike na posamezne predlagatelje, ki so predlagali različna priznanja. Osebno meni, da je prav, da se razpisi čim širše obravnavajo, da na razpise pride čim več predlogov, pristojnost o izbiri pa ima komisija.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh je podal nekaj informacij o Počitniškem domu Fiesa. Ta dom ima v upravljanju Center za socialno delo in v lanskem letu so poslovali dokaj uspešno, z minimalnim dobičkom. Zasedenost doma je bila skozi celo leto dobra. V letošnjem letu je načrtovanih nekaj vzdrževalnih del in sicer zamenjava stavbnega pohištva, rolet, popravilo strehe, na terasi zamenjava steklenih vrat z avtomatskimi steklenimi drsnimi vrati in še nekaj drugih nujnih del. Denar za ta popravila se je nabral iz naslova amortizacije, ki se je nabirala več let, v bodoče pa pričakuje tudi pomoč lastnikov Mestne občine slovenj Gradec in pa Občine Mislinja. Letovanja šole v naravi iz Mislinjske doline se udeležujejo samo učenci OŠ Šmartno in Prva OŠ, za zapolnitev kapacitet pa poskušajo pridobiti druga razna društva in organizacije. Glede na to, da sta lastnika doma Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja, apelira na vse prisotne, sploh pa na starše otrok kateri obiskujejo osnovne šole, da poskušajo privabiti čim večje število otrok za šolo v naravi med počitnicami. Mestna občina nameni nekaj sredstev za letovanje teh otrok, zakaj pa ne bi to izkoristili v domu v Fiesi. Cena za letovanje je pa zelo ugodna.

Odgovor:
Vprašanje:

Jože Krevh pa je omenil šolske prevoze v OŠ Šmartno. Traja že približno dve leti, ko potujejo pritožbe,  pa odgovori in vprašanja glede nekaterih relacij. Starši trdijo svoje, komisija tudi opravlja svoje delo in ne dvomi v strokovnost te komisije. Predlagal je, da se komisija sestanek skupaj s starši in gredo na teren ter si ogledajo te šolske poti.

Odgovor:

Imenovana je razširjena skupina, ki bo v prihodnjem tednu skupaj s starši opravila ogled na terenu.

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da se že nekaj časa pogovarjajo o odstranitvi drogov fiksne telefonije, ki niso več v uporabi. Ampak ti na terenu še vedno stojijo. To je konkretno blizu OŠ Šmiklavž, kjer hodijo otroci in da se ne bi zgodila nesreča je predlagal, da Telekom le te nemudoma odstrani.

Odgovor:

Predlog bo posredovan Telekomu.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil plaz v Radušah pri kmetiji Bošnik in tudi to, da ni v letošnjem proračunu. Že lani je podal pobudo, da bi k sanaciji povabili tudi Eles, ker je sredi plazu drog visokonapetostnega daljnovoda. Ampak lani je bilo sušno obdobje in je plaz miroval. Pred nekaj dnevi pa je bil na tej kmetiji   in je grozljivo kipenje zemlje pred cesto in pod cesto. Tako, da najprej bo cesto odneslo, potem je v nevarnosti drog daljnovoda, pa še hlev lastnika. V zvezi s sanacijo plazu je želel pojasnila.  

Odgovor:
Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik se je kot predsednik vaške skupnosti in kot občinski svetnik udeležil dveh zborov invalidov in prenaša predlog aktivov v Podgorju in na Selah, da bi jih povabili, tako kot so pred dvema letoma društvo upokojencev, v organizacijski odbor praznovanja občinskega praznika. Invalidov je v mestni občini več kot  6. tisoč, imajo naziv mesto prijazno invalidom in na nek način pričakujejo  povabilo.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali organizatorjem prireditev ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik pa je prisotne seznanil, da bodo po elektronski pošti v zvezi s prevozi otrok, prejeli gradivo. Prikazani so prevozi otrok na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec in predlaga, da si ga ogledajo in bodo videli štiriletno delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Seznanili se bodo, na kakšen način so ti prevozi organizirani, na kakšen način se ta pravilnik realizira in na kakšen način rešujejo konkretne probleme.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da čez mestno občino vodi Evropska pešpot in ena kontrolna točka je bila na letališču. Ker tam objekt ne obratuje, bi bilo potrebno preusmeriti pohodnike, kje lahko dobijo žig.

Odgovor:

Komisija za Evropske pešpoti pozna problematiko, sedež imajo v Ljubljani in iščejo rešitev na kak način to zagotoviti pohodnikom štampiljko. Turistični društvo jih bo opozorilo, da naj žig prestavijo na drugo lokacijo.

Objavljeno:2018-05-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

36. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 36. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se v Mestni občini Slovenj Gradec pripravi odlok o čistosti zraka. Na to so jo opozorili mladi, ki gradijo stanovanjske hiše in jih opremljajo z raznoraznimi toplotnimi črpalkami.  Ne morejo se prijaviti na javni razpis za subvencijo za vgradijo toplotne črpalke v hišo, ker Mestna občina Slovenj Gradec nima tega odloka.

Odgovor:

Tovrstni odlok so sprejeli samo ogrožene občine, to so tiste, ki jih je ARSO prepoznal kot ogrožene glede varstva zraka. To je Ljubljana, ki ima močan smog in visoko koncentracijo trdih delcev, občine na območju Zasavja itd.. Slovenj Gradec žal ne spada med ogrožene občine.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je Mestna občina Slovenj Gradec na Razborju na župnijskem hlevu pridobila stavbno pravico za 30 let, ker so imeli namen graditi večnamenski dom. V zadnjem neurju je bila poškodovana streha in vprašal je kdo jo je dolžan popraviti. S strehe je odneslo salonitne plošče, jih zdrobilo in ti delci so prišli že tudi na igrišče. Predlagal je, da se le to počisti na pravilen način.  Nadalje je predlagal, da razmislijo kaj s to stavbo sploh narediti.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je pridobila stavbno pravico, da so lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, ki obsega delno rušenje in pa rekonstrukcijo tega objekta. Projekta žal ni bilo možno prijaviti na javni razpis programov Interreg, zato ga bodo prijavili na javni razpis LAS MDD. Začasno bodo morali ta objekt zaščititi.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je podal vprašanje glede toplarne. Glede na to, da slovenjgraška toplarna že vrsto let ogreva večji del stanovanjskih blokov v občini, ga zanima, kdaj so bili položeni toplovodni vodi od toplarne pa do končnih porabnikov in ali so bili že ti vodi kdaj obnovljeni. Občane, ki koristijo ogrevanje iz toplarne namreč zanima ali so bile že kdaj izvedene meritve izgub te toplotne energije, če ne, predlaga, da se meritve izvedejo in skladno z njimi oceni potreba oziroma ekonomska upravičenost po morebitni obnovi teh starih vodov.

Odgovor:

Meritve se opravljajo, znan pa je tudi podatek kolikšna bi bila investicija v obnovo toplovoda. Komunala ima pripravljene vse podlage za sanacijo, seveda pa zdaj zaenkrat te investicije še ne bodo izvajali. Najprej bodo zamenjali dograjan kotel, v nadaljevanju pa bo obnova toplovoda. Kjer nastanejo poškodbe, se sanacija opravi sproti.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je  Svet staršev OŠ Šmartno na župana naslovil zahtevo za skupno presojo postajališč, prevozov in varnih poti v šolskem okolišu OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Apelirala je na župana, da se posveti temu vprašanju, prav tako Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Odgovor:

Svet staršev OŠ Šmartno že dalj časa izpostavlja probleme glede šolskih prevozov, vendar o tem odloča Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zahtevo Sveta staršev bo komisija ponovno proučila.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povedal,  da je le ta sestavljen iz devet članov iz različnih področjih dela in obravnavajo prometno problematiko. Svet naloge izvaja na podlagi pravilnika, ki so ga pred leti sprejeli na občinskem svetu in probleme z vsemi  šolami rešujejo sproti. V zadnjih dveh letih so proučevali tudi vse probleme, ki so jih izpostavili na OŠ Šmartno in iskali najboljše rešitve za varnost otrok. Na območju Šmartna se izpostavljata dva primera,  ki pa sta nadstandard in so pri teh kriterijih vezani na zakon oziroma na pravilnik. Dejstvo je, če v določenem okolju naredijo izjemo, so to dolžni upoštevati tudi pri vseh ostalih relacijah v mestni občini. Mora povedati, da pri vseh odločitvah poskušajo biti enotni in poskušajo poiskati najbolj optimalno rešitev. V lanskem letu so iz teh razlogov sklicali sestanek z vsemi ravnatelji šol, odgovarjali na vse predloge in tudi na območju Šmartna večkrat opravili oglede. Kot je že povedal, bi uresničitev njihovih zahtev pomenil nadstandard.  

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je predlagala, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dopis Sveta staršev OŠ Šmartno ponovno prouči.  

 

Odgovor:Pobudo svetnice bomo upoštevali.
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na ohranjanje rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. Društvo Narava Pohorje, ki ga vodi mag. Matjaž Jež iz Mislinje, je v lanskem poslalo na mestno občino poročilo o moritoringu tega rastišča z ugotovitvami, da tam ni vse tako kot bi moralo biti v smislu ohranjanja Sibirske perunike. Predlagal je, da strokovne službe to proučijo in zastavijo režim ohranjanja Sibirske perunike, tega posebnega rastišča na območju mestne občine. To naj se ohrani, da ne bi šlo v uničenje s takim gospodarjenjem, kot je zdaj. Zdaj je še zimski čas, do poletja oziroma do košnje naj se to uredi in vzpostavi režim, da se ne zgodi tako kot lansko leto oziroma predlansko leto, ko je bila košnja prehitra.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec sodeluje z mag. Matjažem Ježom in bo na tem območju vzpostavila pravilen režim ohranjana rastišča Sibirske perunike.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da je bil pred časom na televiziji prispevek kako izvajajo monitoring zraka v Loški dolini. Ena študentka hodi s prenosljivo napravo v obliki nahrbtnika in predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:Aktivnosti  glede izvajanja monitoringa zraka in tudi meritve že potekajo.
Objavljeno:2018-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

35. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 35. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da imajo stanovalci stanovanjskega bloka Partizanska 10 težave z dovozom do bloka in tudi z urejenostjo voznih in parkirnih površin v okolici njihovega bloka ter seveda garažnih površin, ki so tam in dostop do samopostrežne prodajalne TUŠ. Zato je predlagal, da strokovne službe z vzdrževalci proučijo zadevo in pripravijo neko rešitev, da se bodo stanovalci lahko varno in po suhem v dežnem času pripeljali ali prišli do vhoda v ta blok. Bil je tam ravno ko je deževalo in je res moral iskati variante, da se je prebil do vhoda v ta blok.

Odgovor:

V spomladanskem času bodo sanirane udarne jame preko rednega vzdrževanja. Za večji poseg bo potrebno zadevo uvrstiti v plan investicij. Po podatkih Komunale Slovenj Gradec, bi bilo potrebno menjati tudi kanalizacijo, saj so v tem delu še salonitne cevi.

Vprašanje:Zvonka Marhat je podala pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec prouči brezplačno parkiranje svojih zaposlenih. Parkiranje na parkirišču za graščino Rotenturn je velik problem, zato naj delodajalec omogoči svojim zaposlenim brezplačno parkiranje. Predlagala je, da ta predlog proučijo.
Odgovor:

Zakonodaja ureja, da je brezplačno parkiranje boniteta in da je parkiranje strošek vsakega zaposlenega.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil semaforizirano križišče pri PTC Katica. Tam vlada zmeda, ker semafor enkrat dela, drugič ne dela. Enkrat dela zjutraj od pol sedmih naprej, enkrat pet do sedmih ne dela, skratka semafor slabo funkcionira. Problem pa je, kjer je prednostna cesta, to je Celjska cesta in proti Mercatorju. Voznike to zmede in zjutraj čakajo in ne vedo kdo naj pelje. Predlagal je, da pristojne službe to proučijo in ta semafor, ki je v upravljanju mestne občine, uredijo tako, da ne bo več zmede. Dejal je, da želi odgovor.

Odgovor:

To težavo že poznamo, najprej se je pojavila na križišču Partizanske ulice in Celjske ceste. Seveda je na omenjeni Ronkovi ulici problem enak. Semaforja sta že stara, tehnika odpoveduje in jih bo potrebno posodobiti. Finančna sredstva bo potrebno zagotoviti v proračunu rebalansa.

 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je izrekel pohvalo, da so na zelo nevarnem odseku ceste Podgorje - Velunja postavili zaščitno ograjo.


 

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil vremenske spremembe, predvsem odjugo in nekatere ceste se v tem času spremenijo v blatni dol, predvsem gozdne ceste. Kot primer je navedel cesto Lapovčnik – Varmočnik proti Razborju, na kateri je bilo pred časom samo blato. Dogovoriti se bodo morali, kaj bodo naredili s takimi cestami, ali jih bodo prekategorizirali ali kako drugače obravnavali

Odgovor:

Vsaka odjuga, letos še posebej povzroči, da postanejo vozne površine, predvsem na gozdnih cestah, na določenih odsekih blatne. V sodelovanju s predstavnikom Zavoda za gozdove, poskušamo z intenzivnejšim vzdrževanjem vzpostaviti vozne površine v solidno prevoznost.

Prekategorizacija je v pristojnosti MO občine in je podvržena določenim postopkom.

V navedenem primeru gre za gozdno cesto, katera povezuje Zg. Razbor z Velunjo. Glavna povezava teh naselij je z lokalno cesto, z odcepom pri Strgarju. Predlagamo, da v času ko so posledice odjuge največje, namesto povezovalne gozdne ceste, krajani uporabljajo lokalno cesto. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil še na vremenske nevšečnosti pred časom, ko je močan veter pri marsikateremu občanu naredil precejšnjo škodo. Predlagal je, da se občanom, ki so imeli veliko škodo, kot pomoč nameni nekaj finančnih sredstev.

Odgovor:

Mestno občino Slovenj Gradec je dne 11.12.2017 zajelo neurje, ki je povzročilo škodo na javni infrastrukturi, gozdu,…ter tudi nekaj škode na hišah in gospodarskih poslopjih.

MO Slovenj Gradec je skladno s prejetim sklepom Uprave za zaščito in reševanje, aktivirala občinsko  komisijo za popis ocen škode na transportni infrastrukturi in na stavbah, ki jo je povzročila naravna nesreča.

Po objavi  javnega  poziva, da lahko oškodovanci prijavijo škodo na stavbah, se je javilo trinajst oškodovancev. Od tega jih je dobra polovica izjavila, da ima objekte zavarovane, polovica pa da nima. Ocena škode na objektih je po izračunih komisije znašala na posameznem objektu od 228,00€  do 5.714,12€. Vse popisane ocene škod smo vnesli v računalniško aplikacijo Ajda, kjer so zdaj podatki na voljo ustreznim ministrstvom in Vladi RS.

Predvidevamo, da bo Vlada RS po prejetju vseh ocen škod iz lokalnih skupnosti, na podlagi pričakovanega precejšnega zneska ocenjene škode, poskušala  pridobiti sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, za kritje vsaj dela nastale škode.

 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se  uredi dostop na pokopališče pri cerkvi Sv. Roka na Selah. Dostop je urejen s kamnitimi stopnicami, ki so že zelo stare in  izjemno neprimerne za invalide, pa tudi za klasične pogrebe.

Odgovor:

Predlog bodo obdelale prisojne službe Komunale in ga izvedle.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je v imenu nekaterih občanov vprašal zakaj je apartma na Pagu uvrščen med strateške objekte.

Odgovor:

Strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem je bila obravnavana in sprejeta na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je nadalje dejal, da je na hitro pregledal realizirane investicije na področju komunalne in ceste infrastrukture v letu 2017, ki so jih pripravili na Komunali. Pri nekaj investicijah je zasledil, da je bil vodja investicije in izvajalec nadzora isti. Menil je, da to ni prav.

Opozoril je tudi, da Tomaška vas ni samostojna vaška skupnost, kot je zapisano v gradivu, temveč spada pod Vaško skupnost Turiška vas. Izrekel je kritiko, da bi pripravljavec to moral vedeti. Napako je zasledil tudi pri zapisu, da je protiprašna zaščita v Škratkovi deželi bila izvedena v Tomaški vasi, zapisano pa bi moralo biti, da je le ta v Vaški skupnosti Sele Vrhe. Predlagal je, da se omenjene napake v gradivu popravijo.

Odgovor:Vodja projekta in nadzor je lahko v eni osebi.Napake bo Komunala popravila.
Vprašanje:

Ivan Gams je predlagal, da tematiko, ki jo je omenil Aleksander Hudej čimprej obravnavajo na Komisiji za ceste. Sam se dnevno vozi po cestah in niso celi odseki cest problem, problem so posamezni odseki. V času odjuge mora posebna komisija te odseke označiti in pripraviti načrt sanacije in v nadaljevanju kvalitetno sanacijo.

Odgovor:

Na sestanek Komisije za ceste bomo povabili predstavnika Zavoda za gozdove, predstavnika Komunale kot vzdrževalca. Šli bomo od primera do primera in ugotovili kakšni so primerni ukrepi.

Objavljeno:2018-01-26T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

34. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 34. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je na Podgorski cesti ob križišču pri pokopališču za smer Kotlje Podgorje, cca 100 metrov od tega križišča najprej, odcep stranske ceste v mini naselje, kjer stanujejo štiri družine in so tam tudi štirje šoloobvezni otroci. Nujno potrebno bi bilo, da se na tej priključni cesti na Podgorsko cesto uredi ustrezen prehod za pešce. Proučili že vse opcije kje bi jih lahko pripeljali iz tistega naselja, pa jih razen po nabrežinah Suhodolnice ne pripelješ preko obvoznice, ki vodi za Kotlje. Zato je podal pobudo, da se čim prej opravi strokovni pregled stanja in se predlagajo ustrezni ukrepi. Dejal je še, da je tam državna cesta

Odgovor:

Vsekakor gre za problematično lokacijo glede ureditve prehoda za pešce, saj tam ni deniveliranih površin za pešce, bližina križišča z zavijalnimi pasovi, dva stranska priključka, število pešcev ne dosega 25 pešcev na konično uro, državna cesta ipd. Vsekakor predlagamo ogled v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MOSG.

Vprašanje:

Martina Šisernik je posredovala predlog za povečanje denarne pomoči za novorojenčke. Preverila je znesek, ki je bil sprejet leta 2012. Po petih letih bi mogoče razmisli kake so možnosti, da ta znesek povečajo.

Odgovor:

Predlog bi bilo treba posredovati pravočasno, ko se pripravlja proračun. Osnutek proračuna za leto 2018 je že sprejet in z amandmajem bi bilo možno ta znesek povečati.

Objavljeno:2018-01-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

33. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za uvrstitev problematike hmeljarjenja v Mestni občini Slovenj Gradec na dnevni red ene od decembrskih sej. Dobil je odgovor v katerem je nakazana možnost okrogle mize, pač pa ni predlagal okrogle mize. Ponovno je podal isti predlog, s spremembo na način, da je ta možnost do 15. januarja. V kolikor ta predlog ne bi bil akceptiran, bo predlagal glasovanje o tem ali občinski svet takšen predlog podpira.

Odgovor:

Problematiko hmeljarjenja bomo uvrstili na dnevni red seje občinskega sveta, ki bo predvidoma 17. januarja 2018.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je omenil sanacijo ceste pri pokopališču v Starem trgu. Danes so ga poklicali krajani, ki tam živijo, na ogled te cesta. Zaradi senčne lege bo ostala v ledenem stanju do meseca aprila. Danes je bil eden tistih dni, ki so sredi mesta odrezani in v službo do 11. ure niso mogli z vozili. Tudi peš imajo eno in edino pot, ki je označena na lastno odgovornost. Predlagal je, da se ta postopek kategorizacije čim prej izpelje. Krajani so pripravljeni ta zemljišča odstopiti oziroma so dali donacijo za odkup zemljišč in poskušajo v naslednjem letu v rebalansu zagotoviti finančna sredstva, da se prične sanacija tega cestišča.

Odgovor:

Cesta je bila posipana s peskom okoli 11.ure. Predlog novih kategorizacij cest je že v presoji na Direkciji RS za infrastrukturo. Predvidoma bo sprememba odloka o kategorizaciji cest obravnavana na seji OS v marcu 2019.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil urejanje novih fasad na stanovanjskih blokih, ki jih financirajo stanovanjski skladi in mestna občina iz proračunskih sredstev. Prišel je zimski čas, gradbena dela pa se  izvajajo, kot da bi bilo poletje. Na stanovanjskem bloku na Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu se izvajajo zaključna dela, to je izolacija in zaključni sloj fasade in to v trenutku, ko so zunaj temperature pod ničlo. Vprašal je kdo o tem odloča, saj ti materiali na prenašajo vgradnje, če so temperature pod ničlo. Zaradi tega bodo težave čez kako leto, ko bo zaključni sloj odpadel samo od sebe, ali pa se bo skozi to strukturo videl spodnji sloj fasade. Predlagal je, da z deli prenehajo, saj bodo zaradi poškodb imeli stroške tako zasebni lastniki kot mestna občina.

Odgovor:

Mnenje svetnika bomo poslali upravljavcu večstanovanjskih objektov in ko pridobimo pisni odgovor, ga bomo posredovali svetnikom.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da se pripravlja knjiga o ulicah mesta Slovenj Gradec. To sicer ni projekt KD Odsevanja, ampak avtorica sledi tej dobri praksi, ko so pričevalci, ki so jih zajeli v omenjeno revijo, govorili o tem.  Tak pristop k izdaji knjige naših ulic v mestu je zelo dobrodošel projekt, tu so zanimive zgodbe za mlajše ljudi, zato je vreden podpore.

Odgovor:

Ta projekt je potrebno prijaviti na javni razpis za kulturo, pristojna Komisija za kulturo pa bo odločila, ali ga bodo uvrstili med izbrane projekte.

Objavljeno:2018-01-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

32. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je v zadnjem obdobju precej debat, javnih razprav, tudi medijskih, o hmeljarjenju v Mestni občini Slovenj Gradec. Kot predsednik ČS Polje je bi obveščen, da se ta pojav približuje neposredno naselju S8 in se te stvari dogajajo na način, s katerim občani niso zadovoljni, temveč so vznemirjeni in prestrašeni. Zaradi tega je bila 2. novembra 2017, ustanovljena civilna iniciativa, h kateri je pristopil tudi sam. Problem ni zgolj v ČS Polje, pač pa je širši. Ker pa civilna iniciativa v diskusijah  in tudi sicer v ČS Polje, stremi k konstruktivnemu odnosu do vseh akterjev, tako do mestne občine, do javnosti in do tistih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, je predlagal, da se ta tema uvrsti na eno izmed sej občinskega sveta v mesecu decembru. Na sejo je treba povabiti tudi kompetentne predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, pa še koga drugega, da bodo lahko opravili razpravo o tej temi. 


Odgovor:

Točko bomo uvrstili na dnevni red ene izmed sej občinskega sveta, smiselno pa bi bilo razmisliti tudi o organizaciji okrogle mize na to temo.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da ga je veliko občanov vprašalo zakaj v Slovenj Gradcu ni drsališča. 

Odgovor:

O ureditvi drsališča bomo na Mestni občini Slovenj Gradec razmislili. Potrebno je poiskati tako prostor za drsališče, kot tudi ugotoviti kakšno drsališče bi bilo najbolj primerno. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je opomnil, da je že pred časom postavil vprašanje glede optike v Slovenj Gradcu. Bilo je rečeno, da bodo na mestni občini pripravili razpis za podelitev koncesije in bi na ta način tudi občanom omogočili, da bi imeli dostop do optike.

 

Odgovor:

Strokovne službe javnega razpisa glede koncesije za optiko še niso pripravile, ker mora OS najprej v zvezi s tem sprejeti strateški dokument. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je vprašal kdo je odgovoren kaka vrsta drevja se sadi po mestu Slovenj Gradec. Lahko bi posadili sadno drevje in bi občani lahko pobirali sadje. 

Odgovor:

V Mestni občini Slovenj Gradec sadijo gorski javor, vrbo, črno jelšo in sibirsko brezo. Zasaditev je narejena na predlog kranjske arhitekte, ki je pripravila krajinsko ureditev mesta Slovenj Gradec.  

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opozoril, da je podjetje Kostmann na območju Pameč izvajalo projekt asfaltiranja ulice in na hišni številki Pameče 40 so podali pritožbo nad opravljenim delom, ker jim ob vsakem deževju zaliva hišo in voda teče v klet. Predlagal je, da pristojne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Zadevo v Pamečah je Komunala že pogledala s predsednikom VS Pameče Troblje g. Breznikom in podala rešitev. Dogovorjeno je, da se zadeva sanira spomladi. Sanacija ne bo predstavljala večjih stroškov.  

Vprašanje:

Danica Repas je menila, če se bodo pogovarjali o nasadu hmeljišč oziroma škropljenju teh nasadov, bi bilo prav, da se pogovarjajo tudi o drugih kmetijskih kulturah. Saj ni samo hmelj, koruzo tudi škropijo. Nadalje je dejala, da jo zelo motijo individualna kurišča, kurjenje v stanovanjskih hišah in vprašala a so bile narejene že kake raziskave v mestni občini glede teh izpustov. Občani imajo pravico živeti v zdravem okolju, dihati zdrav zrak, piti zdravo vodo. Že večkrat je opozorila na to, pa ni bila slišana. V naselju, kjer živi, so ogromni izpusti iz kurilnih naprav, tudi poleti, ne samo pozimi. Dva dimnika sta celo gorela, ena hiša je zgorela, drugi dimnik se je vžgal prav zaradi stare kurilne naprave in stvari, ki jih ljudje mečejo v te peči. Vprašala je ali je možno, da naredijo raziskavo na tem področju in če je  možnost, da država ali občina da subvencije tem občanom, da zamenjajo stara kurišča, stare kurilne naprave se priključijo na energetsko obnovljive vire.  Predlagala je, da se problem onesnaževanja lotijo celostno. 

Odgovor:

Lokalna skupnost je dolžna po Zakonu o varstvu narave sprejeti Program varstva okolja. V tem programu lahko določijo vse oblike varovanja okolja. Arso je za ogrožena območja je vzpostavil moritoring zraka, predvsem mikrodelcev, žal pa mestne občine ni na ogroženem območju. Ekosklad je razpisal 100 % subvencije za zamenjavo kurilnih naprav tistim, ki so socialno šibkejši, vendar je pogoj, da ima občina sprejet odlok o varstvu zraka. Pogoj za sprejem odloka pa je, da so na ogroženem območju. Treba bo začeti izvajati ukrepe, se lotili priprave dokumentov, ki jih morajo sprejeti in izvajati tudi moritoringe. Na podlagi rezultatov bodo lahko videli kaj je tisto kar najbolj ogroža in se lotili najprej tistih vzrokov, ki so najbolj nevarni.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opomnil, da je v Spodnjem Razborju od Strgarja proti Velunji prišlo v enem ovinku do poseka gozda. Zdaj tam pravzaprav zeva ob cesti prepad. To so že posredovali Komunali, vendar se še ni nič zgodilo. Prej je bilo drevje ob cesti, pa so se počutili varnega. Naj ustrezne službe to pogledajo in nekako zavarujejo ta del ceste.

Odgovor:

Zaščitna ograja je že naročena in bo v najkrajšem možnem času tudi izvedena. 

Vprašanje:

Peter Cesar je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se na dnevni red uvrsti točka v zvezi s problematiko urejanja hmeljišč v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da je kulturni dom v Starem trgu v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in je v zelo slabem stanju. Menil je, da bi mestna občina morala najprej poskrbeti za svoje objekte in kulturni dom Stari trg je prav gotovo objekt, kamor bi morali vložiti finančna sredstva. Predlagal je, da poskušajo zagotoviti finančna sredstev  za obnovo tega objekta.

 

Odgovor:

Kulturni dom Stari trg ni v lastništvu Mestne občine Slovenj Gradec v celoti, ampak je v solastništvu z Kulturnim društvom Stari trg. Potrebno bo urediti lastniška razmerja in prenesti kompleten objekt brezplačno na občino, da ga bodo lahko uvrstili v program investicij. 

Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da ima Turistično društvo Slovenj Gradec novo komisijo za ocenjevanje okolje in seveda nikoli ni bil njihov namen karkoli negativnega, pač pa vedno neka spodbuda in pa neko nadgrajevanje. Strinjal se je, da je mestna občina in pa ta občinski svet, ki različne projekte podpira, uspela izvesti ogromno dobrih projektov. Brezova metla ni bila slabo namerna in tudi župan tega ni tako vzel. Tudi v bodoče  bodo opozarjali na svetle in pa mogoče na tiste manj svetle točke, ki se pač dogajajo v tej okolici.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je predlagal, da pripravijo nov lokalni programa za kulturo za naslednje mandatno obdobje in novo Strategijo razvoja turizma v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Za pripravo Lokalnega kulturnega programa bo v kratkem imenovana komisija, ki bo spremljala izdelavo programa. V strokovnih službah so že  pripravili osnutek, ki pa ga je potrebno zastaviti na bolj širok način in sicer tako, da bo vključena tudi javnost preko delavnic.

JZ SPOTUR je nosilec turizma v Mestni občini Slovenj Gradec in bo tudi nosilec naloge, da pripravi Strategijo razvoja turizma.

 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je podala pobudo, da se uredi grobišče Žančani in sicer dostop ter parkiranje. Svojci, ki se poklonijo umrlim, nimajo kam položiti cvetja, odložiti sveč, nimajo parkirišča in ni pravega dostopa. Dejala je, da naj se na to vprašanje odgovori pisno.

Odgovor:

Država je na enem delu gozda, kjer je grobišče, uredila območje z obeležjem, kjer je tudi oznaka grobišča in osnovne informacije. Res pa je, da do tega prostora ni urejene poti in verjetno jo bo morala urediti mestna občina. Na mestni občini smo v okviru OPN evidentirali vsa vojna grobišča, državna komisija za evidentiranje teh grobišč jih pozna in lahko pričakujejo, da bodo zavarovana in označena na primeren način.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je povedal, da so v Pamečah že pred leti zamenjali zemljišče, na katerem naj bi se v prihodnjih letih zgradil večnamenski dom. Temu zemljišču manjka še del zemljišča v površini 900 km2, ki je potrebno odkupiti. Predlagal je, da se v proračunu za leto 2018 za ta namen zagotovijo finančna sredstva.

Odgovor:

V osnutku proračuna za leto 2018 zaenkrat ni načrtovanih finančnih sredstev za nakup omenjenega zemljišča v Pamečah.  Proučili bomo možnost, da se le to uvrsti v proračun ob povečani zadolžitvi.

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje čestital predsedniku Turističnega društva Slovenj Gradec Petru Cesarju za dobro delo društva in tudi letos so izvedli nagrajevanje tistih, ki imajo urejeno okolico. Uvedli so tudi novo kategorijo za tiste, ki nimajo dobro urejene okolice in jim podelili brezovo metlo. To metlo je prejel župan za slabo vzdrževane bregove vodotokov, čeprav vedo, da so v lasti in v upravljanju države. Pa nič hudega, ta kategorija je čisto v redu in župan bo to metlo tudi dobro uporabil. Rad bi pa, da bi Turistično društvo kdaj omenilo tudi pridobitve,  ki jih mestna občina naredi v svojem kraju ali pa v širši okolici. V tem mandatu so jih naredili kar nekaj.

Odgovor:
Vprašanje:Janez Potočnik je pripomnil, da je nov most pri pokopališču ponoči močno osvetljen in občani opozarjajo, da je ta svetloba moteča. Predlagal je, zmanjšajo osvetlitev
Odgovor:

Na mestno občino je prispelo že več pripomb, da je most preveč osvetljen, zato bodo strokovne službe na to opozorile projektanta, ki bo podal rešitev.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da se na Legnu obnavlja državna cesta in ves izkopani material deponirajo v bližini gasilskega doma na Legnu. Domačini opozarjajo, da so se začele resne poškodbe na vozišču. Cesta je občinska, že tako v slabem stanju, zdaj pa vozijo po njej težki kamioni in je cesta zelo poškodovana. Predlagal je, da strokovna komisija to oceni in ko bo investicija zaključena, je potrebno to škodo sanirati.

Odgovor:

Strokovne službe bodo zadevo preverile in ustrezno ukrepale.

 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je vprašal ali je mestni občini uspelo pri izgradnji Legenske ceste, kjer ima država težave z lastnikom, le tega prepričati, da bo odstopil zemljišče. Pogovarjali so se o tem, da bi mestna občina pri tem sodelovala  kot mediator. 

Odgovor:

Z lastnikom zemljišča se ni bilo možno dogovoriti, zato bo država uvedla postopek razlastitve.

Vprašanje:

Danica Repas je opozorila, da pri trgovini Pikapolonica na Glavnem trgu ni javne razsvetljave. Zvečer je tam zelo temno in lahko se kdo poškoduje. 

Odgovor:

V ulici javne razsvetljave res ni. Takoj po sprejemu proračuna za leto 2018, bo občinska uprava lahko pristopila k realizacije javne razsvetljave.

Objavljeno:2017-12-04T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

31. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da župan zaradi javnosti predstavi izgradnjo in ureditev vodometa na krožišču pri bivši Nami, saj med občani krožijo različne informacije.

Odgovor:

V javnosti se pojavljajo pomisleki o smiselnosti te investicije. Poudariti je potrebno, da  je občinski svet v okviru sprejemanja proračuna 2017 in prvega rebalansa ta projekt potrdil. Proračunska postavka znaša 160.000 evrov. Ideja o vodometu je nastala že ob sami izgradnji krožišča, zato so takrat že izvedli določena dela, vendar do realizacije ni prišlo. Vodomet, ki bo dokončan v letu praznovanja 750 letnice mestnih pravic, bo trajen pomnik temu jubileju, hkrati pa bo s tem mesto še bolj urejeno in privlačno. To investicijo, ki ne spada med osnovno infrastrukturo, je zato treba presojati s širšega vidika. Včasih se je potrebno odločiti tudi za pogumnejše projekte, ki v mestu ostanejo in bodo kasneje vsem v ponos. 

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje povedal, da je v soseski S8 v zadnjem času prejel precej pripomb, da je vse zasuto z listjem. Vedo, da je jesen in odpada listje, zato daje pobudo, da Komunala le to počisti, da se bodo  videle vsaj talne označbe.

Odgovor:

Občinska uprava je že naročila Komunali, da ustrezno ukrepa.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo, da Komunala čim prej pripravi program za ureditev in obrezovanje drevoredov in nasadov, ki so v soseski S8. En del le teh je obnovljenih in vzdrževan, drugi del pa je precej opustel in je potrebno, da se temu posvetijo konkretne aktivnosti.

Odgovor:

Dosedanje obrezovanje dreves na javnih površinah v naselju S8 potekalo na podlagi ogleda hortikulturne komisije, katerega opravi v začetku leta. Obrezovanje se dogovori na samem ogledu in ga na tak način potem izvedemo.

Strinjamo se, da se pripravi celovit program nege, oz. obrezovanja drevja in grmovnic v naselju S8, tako za javne površine, kot površine katere spadajo k etažnim lastnikom. Nosilec programa naj bo hortikulturna komisija, seveda v sodelovanju z našim podjetjem, ki je v vlogi vzdrževalca javnih površin in upravnika večstanovanjskih objektov v soseski S8. Prav pa bi bilo, da se vključijo tudi nadzorni odbori, kot predstavniki lastnikov stanovanj.  

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se na Štibuhu od Toplarne v smeri rekreacijskega dela fitnesa v naravi, spremeni prometni režim. Tam je prometni znak, ki uporabnikom fitnesa preprečuje, da bi se zapeljali do tja, medtem ko imajo lokalci svoje obvoze. Naj strokovne službe opravijo ogled in prestavijo  omejitveni prometni znak vsaj do fitnesa ali pa postavijo dodatno tablo za uporabnike fitnesa, kjer je urejen parkirni prostor, da se ne čutijo kot kršitelji tisti, ki se tja pripeljejo.

Odgovor:

Prometni znak bomo prestavili za Fitnes na prostem.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da se zaradi priprave osnutka proračuna za leto 2018 čim prej sestane Komisija za cestno infrastrukturo, ki jo je imenoval župan. 

Odgovor:

Sestanek Komisije za komunalno cestno infrastrukturo bo v prihodnjih dneh.

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je predlagal, da Komunala do praznika Dan spomina na mrtve uredi tudi vsa pokopališča.

Odgovor:

Občinska uprava je Komunali že naročila, da do omenjenega praznika uredi pokopališča.

Vprašanje:Izrekel je pohvalo organizatorjem prireditve Škratkova dežela, ki je ena od bolj odmevnih prireditev v Mestni občini Slovenj Gradec. Prinaša pa tudi zahvalo družine Kragelnik, da se je v letošnjem letu na tem območju uredila protiprašna zaščita ceste. 
Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so na prejšnji seji razpravljali kaj dobi mestna občina iz naslova Koroške razvojne regije. Sam ima sklep prvega dogovora za razvoj Koroške razvojne regije, kjer so navedeni štirje projekti in nobenega projekta ni iz Mestne občine Slovenj Gradec. Zanima ga ali bodo projekti mestne občine uvrščeni v nadaljevanju ali sploh ne bodo uvrščeni.

Odgovor:

Projekti, ki jih bo MOSG financirala s pomočjo instrumenta »Dogovor za razvoj regij« bodo vključeni v t.i. drugi dogovor, ki bo sledil drugemu pozivu MGRT. Mednje lahko uvrstimo:

-          Izgradnja aglomeracij vodovoda nad 10.000 PE in vgradnja čistilne naprave na zajetju vodovoda Suhi dol.

-          Kolesarske povezave med večjimi kraji za izboljšanje trajnostne mobilnost ( pogoje izpolnjuje kolesarka Kotlje – Slovenj Gradec)

-          Ekonomsko poslovna infrastruktura ( le v primeru znanega investitorja )

-          Izdelava projektne dokumentacije za ceste, ki se navezujejo na jedrno omrežje: južna obvoznica SG.

Indikativna lokacija sredstev za SG znaša 4,8 milijona evrov.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da se je na cesti Klanec – Perjak - Hlade pred dvema mesecema pojavila zapora ceste in ga zanima kaj je vzrok. Ta cesta je lokalna in pelje preko zasebnih zemljišč, ni odmerjena, gre tudi preko dvorišča ene od kmetij. Nenazadnje je ta povezava pomembna tako za tamkajšnje stanovalce, kot tudi za pošto.

Odgovor:

Predmetna cesta je kategorizirana kot JP, vendar je v delu, kjer je sedaj postavljena zapora v lasti fizične osebe, kar pomeni, da lastninsko pravno stanje v tem delu ni urejeno na način, da bi bila celotna trasa JP v lasti občine. Občinska uprava bo poskušala doseči dogovor z lastnikom o odkupu dela ceste, če do dogovora ne pride, lahko ali sprožimo postopek razlastitve v skladu z določbami ZUreP-1 ali sprejmemo nov odlok o kategorizaciji s katerim  iz obstoječe JP izvzamemo sporni del.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je pripomnil, da se pripravlja proračun za naslednje leto, v katerem bi moralo biti več denarja za ceste. Letos so obnovili veliko objektov za področje družbenih dejavnosti, v naslednjem letu pa bi namenili več za ceste, ki so velik problem. Veliko se je govorilo o javno  zasebnem partnerstvu in župan je za en medij izjavil, da je to poskušali sprovesti, ampak so bila nasprotovanja v občinskem svetu. Predlagal je, da to točko uvrstijo na dnevni red seje občinskega sveta.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile ustrezen predlog, da se v proračunu 2018 za ceste nameni več denarja. 

Župan je v pogovoru za Radio Velenje izjavil, da je predlagal model financiranja izgradnje cest po vzoru občine Šoštanja in mestne občine Velenje, vendar ocenjuje, da za takšen projekt v MOSG zaenkrat še ni politične volje. Zato bo občinska uprava pridobila dodatne strokovne podlage, ocenila prednosti in slabosti, tudi morebitni izpad prihodkov  Komunale iz naslova zimsko letnega vzdrževanja cest in nato predlagala obravnavo javnega interesa na Občinskem svetu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje omenil zaselek Plešivec pod Uršljo goro, kjer mestna občina prodaja dva objekta. Navedel je tudi ostale objekte, ki so v zasebni lasti.  Doreči bi morali, kaj bodo s tem zaselkom, ali bodo tu razvijali turizem, imeli stanovanja oziroma vse skupaj podrli. Treba bi bilo določiti namembnost. 

Odgovor:

Objekti in zemljišča na območju Plešivca, ki so v lasti MOSG se na podlagi sklepa Občinskega sveta prodajajo. Na prvo  javno dražbo se ni prijavil kakšen kupec, zato bomo dražbo ponovili.

Dejavnosti, ki so dovoljene na tem prostoru, so opredeljene v OPN.

Vprašanje:

Ivan Gams je prav tako omenil slabo stanje cest in se strinjal, da pripravijo podatke v zvezi z javno zasebnim partnerstvom, kar bi bila dolgoročna rešitev, kratkoročna rešitev pa je najbrž skupni javni razpis.

Nadalje pa je še omenil, da je izgradnja ceste Ribič Brde zahtevala visoka finančna sredstva, še posebej ob dejstvu, da na tem območju ni problematičen teren.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Martina Šisernik je dejala, da je od v februarju sprejetega DIIP-a za degradirano območje Mercator, kar nekaj sprememb. Govori se tudi dražitvi projekta izgradnje bazena. Prav bi bilo, da bi na eni izmed naslednjih sej pridobili informacije kako ta projekt poteka, v kateri fazi je, kako se pripravlja, kakšna je predvidena končna izvedba, še zlasti pa cena investicije in kakšno investicijsko vrednost je proračun sposoben prenesti.

Odgovor:

Aktivnosti pri projektu potekajo v skladu s sprejetimi dokumenti in navodili posredniških organov za izvajanje mehanizma CTN.

Podrobneje bomo stanje na projektu predstavili na naslednji seji, ko bomo obravnavali investicijski program.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se strinja z vsemi, ki so govorili o problematiki cest. Predvsem pa je sedaj, ko že pripravljajo proračun za leto 2018, vesel stališča Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, da se za investicije v izgradnjo cestne infrastrukture pripravi skupen javni razpis. S tem bi verjetno lahko dosegali večji nabor možnih izvajalcev in tudi nižje cene. O tem velja razmisliti v pripravi za naslednje leto.

 

- Nadalje pa je omenil prvo točko dnevnega reda, to je OPN. Za pojasnilo interesirani javnosti bi vendarle bilo o tem treba povedati kaj več. Po njegovem mnenju in mnenju njihove svetniške skupine je to ena najpomembnejših točk v tem sklicu. Namreč po dolgih letih je sprejet prostorski plan in ljudje bodo lahko začeli uresničevati svoje dolgoletne želje, ali jih tudi nekateri ne bodo mogli in bodo vsaj vedeli pri čem so. Povedal je, da so se aktivnosti v zvezi s prostorskim planom pospešeno začele pravzaprav z rednim nastopom mandata župana Andreja Časa in mu je takrat dal tudi neke nove poudarke, kot so trajnostni razvoj, širitev mesta navznoter, varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in gospodarski razvoj. Seveda so mestni svetniki pri tem zelo dobro sodelovali, posebej pa je treba  pohvaliti strokovne službe na mestni občini, predvsem gospod Lužnikovo in mag. Boštjana Temnikerja. Saj niso vsi zadovoljni s tem prostorskim planom, očitno tudi znotraj svetnikov ne, je pa le dobra podlaga in živa materija, ki jo bodo lahko takoj začeli tudi spreminjati v dobro ali zadovoljstvo tistih, ki v tem aktu niso bili uspešni oziroma niso našli podlag za svojo rešitev. Menil je, da so izpustili temeljitejšo obravnavo te točke dnevnega reda in se mu je zdelo potrebno, da se tukaj ustavi in kaj pove okoli tega. 

Odgovor:
Vprašanje:Bojan Navodnik je izrazil upanje, da bodo našli skupno rešitev za zagotovitev finančnih sredstev, da se večjemu številu osnovnošolskih otrok omogoči brezplačen prevoz v šolo. 
Odgovor:

Merila glede pravice do brezplačnega organiziranega prevoza so določena z določili 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16). Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec pa je s sprejetim Pravilnikom o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014) sprejel dodatna merila glede pravice do vključitve v organiziran prevoz z doplačilom.

 

V kolikor bi želeli zagotoviti prevoz še večjemu številu otrok bi bilo potrebno sprejeti nov pravilnik, s katerim bi se opredelila nova merila glede pravice do vključitve v prevoz. V šolskem letu 2017/2018 je od skupno 1.558 šoloobveznih otrok 350 učencev upravičenih do brezplačnega organiziranega prevoza, 43 učencev pa je vključenih v organiziran prevoz z doplačilom.

 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je opomnil, da je na prejšnji seji opozoril na problem zasedenosti dovoza do stanovanja invalida na Tomšičevi 47 v Slovenj Gradcu. Z odgovorom ni zadovoljen in verjetno je šel nekdo iz občinske službe pogledati stanje v dopoldanskem času, ko so vsi v službi. To je treba pogledati  večkrat in spremljati več dni. Še enkrat je opozoril, da je tam zaparkiran dovoz do stanovanja do invalida in predlagal, da se uredi prometna  signalizacija.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je kot podpredsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe povedal, da so se na odboru dotaknili ureditve komunalo cestne infrastrukture. Pogosto se dogaja, da je za posamezne investicije potrebno zagotavljati dodatna finančna sredstva in marsikdaj se potem zdi, kot da se ponudniki dogovarjajo glede cen. Predlog je seveda bil tak, da se te stvari dejansko začnejo drugače načrtovati, poleg tega je potreben boljši nadzor nad tem, tudi med gradnjo. To so pač bili pomisleki in prav je, da je treba pridobiti podatke od Komunale in bodo o tem lahko razpravljali.  

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je dejal, da se strinja glede cest z marsikaterim stališčem. Nato pa je izrekel zadovoljstvo, da za Erčev most ni bilo potrebno zagotavljati dodatnih finančnih sredstev in nadalje tudi, da so rekonstruirali cesto Ribič – Brde, tako s strani Mestne občine Slovenj Gradec kot s strani Občine Mislinja  

 

- Nato je dejal, da ne glede na to, da so zelo različni pomisleki v zvezi z pokritim bazenom, bi rad še enkrat podprl vsa prizadevanja organov, ki pripravljajo dokumentacijo, da se bo ta projekt v naslednjem obdobju realiziral. Predvsem zaradi tega, ker morajo izkoristiti finančne potenciale, ki so zagotovljeni skozi kohezijska sredstva vzhodne regije. Že večkrat je debatiral, da morajo stisniti moči in podpreti to realizacijo. Pokrit bazen so sanje iz preteklosti in perspektiva za prihodnost. Rešeno bo vprašanje za starejše, mlajše, srednje in otroke in to je interes občanov mestne občine, tako zimski kot letni bazen. Letošnja sezona je dober pokazatelj. Ljudje so bili zadovoljni, sezona je bila sončna, uspešna in atraktivna. Izrazil je upanje, da bodo svetniki podprli, da bi v istem paketu zgradili še dva odprta bazena. Ponovno je predlagal, da podprejo ta projekt. 

Odgovor:
Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da so sprejeli DIIP v katerem je bil skate park, bazen in naravno kopališče. Razlog je bil ta, ker je bila prvotna ideja, da se odprt bazen pokrije in pa tudi, da je problem zgraditi naravno kopališče na hribčku, kjer je danes odprti bazen. Zdaj je zadeva verjetno drugačna, glede na to, da niso uspeli pridobiti dela zemljišča in to naravno kopališče odpade. To pomeni, da bo na tem prostoru skate park, pokrit bazen in pa zunanji bazen. Njegova pobuda je sledeča, ne razume zakaj bi podirali zunanje kopališče in na tem mestu zgradili pokritega, zraven pa naredili zunanjega. Obstajajo določene tehnologije, ki ne glede na to kakšne so školjke, to funkcionira. Ko bodo prišli z kakršnokoli idejo kako bi naj to bilo na koncu oblikovano je prav, da so zraven izračuni koliko stane rešitev tega, izgradnja recimo na tem mestu pokritega bazena in koliko bi stalo, če bi ta odprt bazen, ki je že, nadgradili s školjko iz prokroma in zraven zgradili pokriti bazen. 

Odgovor:

MOSG je že v 2016 naročila preverbo školjke obstoječega letnega bazena Zavodu za raziskavo materialov (ZRMK). Študija je pokazala, da je material školjke bazena v takšnem stanju, da je potrebna novogradnja. MOSG je ravnala v skladu z zaupanjem v strokovno mnenje najbolj priznane slovenske institucije na področju gradbeništva. Na osnovi študije ZRMK je bila izdelana projektna naloga za javni natečaj za projektiranje zaprtega bazena na lokaciji sedanjega letnega bazena. 

Vprašanje:

Franc Pečovnik je predlagal, da naj bo gradivo glede javno zasebnega partnerstva za komunalno cestno infrastrukturo za občinski svet pripravljeno kvalitetno, tako, da ga bodo vsi razumeli.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je na pokopališču v Starem trgu v zelo slabem stanju mrliška vežica, predvsem streha. Predlagal je, da pristopijo k sanaciji zgradbe. 

Odgovor:

Z Komunalo se o sanaciji že pogovarjamo in bodo  zamenjavo strehe uvrstili v enega izmed prihodnjih proračunov. 

Objavljeno:2017-11-14T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

30. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik se je občinskemu svetu zahvalil za podporo za rešitev prostorskega problema na šoli na Selah. Večkrat je izpostavljal ta problem in podpora nujnemu projektu na visokem nivoju je bila vedno soglasna. Ogromno so naredili za ta del mestne občine in pa za Vaško skupnost Sele Vrhe. Na otvoritvi so ugotavljali, da so zagotovili ustrezne prostore za Podružnično šolo na Selah in tudi za vrtec. Ob novi opremi in ogrevanju bo ta šola v naslednjem letu, ko praznuje 120 letnico obstoja,  dobra zasnova razvoja dela v kraju. Menil je, da so taki projekti dolgoročno pomembni tako za obstoj mestne občine kot za podeželje, je pa med redkimi podružničnimi šolami, kjer je tudi za naslednja leta zagotovljeno ustrezno število učencev.

 

Druga zahvala pa gre za območje Gmajne. Prireditev v Škratkovi deželi je ena od najbolj odmevnih v mestni občini in tudi prisotnost obiskovalcev iz leta v leto raste. Namenjena je sicer najmlajšim, pa tudi starejšim, od tega lahko nekaj odnesejo, ohranili so eno dobro zasnovo in zadevo iz zgodovine. Zagotovili pa so tudi vsem občanom, ki živijo ob tej cesti, ki vodi iz Starega trga na Gmajno, iz Gmajne na Sele, da lahko bolj normalno živijo ob tej cesti. Na petih delih oziroma za pet gospodinjstev, skupaj 520 metrov asfalta je velika pridobitev za Gmajno. Občani so že na otvoritvi izražali zahvalo, sam jo prinaša občinskemu svetu, županu in vsem ostalim, ki so k temu pripomogli. 










Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da so v sredini prejšnjega meseca praznovali občinski praznik in omenil osrednji dogodek na Glavnem trgu. Bilo je veselo, bilo je pestro, ljudje so se veselili, žal pa mu je, da je to veseljačenje prešlo meje in je prišlo do vandalizma. Ne more se strinjati, da dopuščajo, da ljudje urinirajo v okolici cerkve, da urinirajo po parku, ne more dopuščati, da še vedno stojijo avtomobili pravzaprav pred brado spomenikov častnih občanov in imajo tak odnos do častnih občanov na Sokličevem trgu. Najbolj žalostno pa je, da je v nočnih urah vandalizem presegel meje in so zmetali iz oken nekaj tistih korit rož, kjer se še stanovalci borijo na Meškovi ulici, da bi bila ulica prijazna, lepa in pa zanimiva. Ljudje so ogorčeni, razočarani, obupujejo in prosi, da si ne zatiskajo oči pred vandalizmom, ki očitno je v mestu prisoten. Ljudem povzroča slabo voljo, da ne govori o prekomernem hrupu, razbijanju in pijančevanju. Tam so razbili tudi okno, rolete in marsikaj se je dalo videti, tako, da bi priporočal neko strategijo v mestni občini, da ta vandalizem rešijo. Že sredi leta je podal predlog na Komisijo za hortikulturo, da bi se denar in bi se tem stanovalcem, ki se še želijo ukvarjati s cvetličenjem in z olepšanjem ulic, prispevali kakšen eur za sadike.

Odgovor:

Prireditve smo v letošnjem letu v veliki meri letos preselili na dvorišče Rotenturna, da bi zmanjšali obremenitev Trga svobode. Ena prireditev je potekala na Trgu svobode, prvi dan je minil normalno, z velikim številom obiskovalcev, drugi dan, ko je bilo pa manj obiskovalcev, pa se je na Meškovi zgodil ta primer vandalizma, ki pa ni nujno povezan s to prireditvijo. Še na eni drugi lokaciji se je to zgodilo. JZ SPOTUR je kot organizator prireditve dal tudi ovadbo na policijo proti neznanemu storilcu, kakšni bodo izsledki, bodo pa videli. Problemov v zvezi s prireditvami se na mestni občini zavedamo. Prebivalcem, ki so prizadeti se opravičujemo in se nagibamo k temu, da je treba poiskati neko drugo rešitev za te prireditve. V mestu je res najlepše prizorišče za prireditve, vendar so težave s prostori okrog cerkve, okrog parka in v zvezi s prebivalci, ki tam živijo.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je prisotne seznanil, da od 1. oktobra 2017 dalje v Slovenj Gradcu nimajo več tudi izpostave DURS-a. Kdor ima opraviti karkoli na davkariji, mora v Dravograd, ne več na Meškovo 21.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da o Telekomovih kablovodih govori že tri leta, kabli še vedno ležijo po zemljiščih teh ljudi, ki so nekoč dali soglasja, danes so jim pa v napoto. Drogovi, žice, kabli, vse je še pravzaprav nepospravljeno, ali pa da ne bo krivičen do firme, velik del tega je še nepospravljen in ne razume, da se ne da dogovoriti s temi koncesionarji, da to pospravijo. Ljudje so dali zastonj zemljišča, celo delovne akcije so bile, prispevali so sredstva, prispevali so les, danes pa firma ne poskrbi za odstranitev tega s tujih zemljišč. Predlagal je, da mestna občina oziroma odgovoren za to še enkrat pošlje dopis na Telekom, naj pregleda te svoje linije in naj vendar enkrat to uredi. 

Odgovor:

Na  Telekom smo poslali že dva dopisa, vendar očitno nismo bili dovolj uspešni. Telekom bomo ponovno pozvali k odstranitvi kablov.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je dejal, da so ga na zadnjem sestanku Vaške skupnosti Šmartno prosili, da vpraša kdaj bo narejen projekt za pločnik Šmartno Krnice, kako daleč je s tem projektom, če je že finančno opredeljen in kdaj bodo pričeli z delom. 

Odgovor:

Pločnik bo potekal po spodnji strani na enostavnejši način, ki bo tudi nekaj cenejši, predvsem bo okoljsko bolj sprejemljiv, vključuje tudi sanacijo ceste na skoraj celotnem poteku od prekinitve pločnika navzgor do Sv. Jurija in tudi sanacijo plazišča za odvodnjavanje, na obeh straneh ceste. Ker je geomehanik podal še pripombe na projekt glede zagotavljanja stabilnosti ceste, ki zdaj ne dosega, so projektantu naročili še dodatne ukrepe na cestišču, ki bodo zagotovili zahtevano varnost oziroma stabilnost ceste. Sama izvedba bo enostavnejša, ker ne bo opornih zidov, betoniranja, ampak gre za nasipe, pa v eni meri tudi za armirano zemljino in v manjšem delu za betonske oporne zidove. Projekt je po projektantski oceni vreden nekaj čez 200. tisoč eur, z dodatki bo verjetno nekaj več, prvotni projekt, ki je pa bil v drugačni izvedbi z betoniranjem opornih zidov, pa je bil po projektantski oceni vreden 285. tisoč eur. Ko bodo dobili še dopolnitev, bo razpis za izvajalca del. V rebalansu bo potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva


Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je vprašal kako je glede priključitve na kanalizacijski vod naselje Špegel – Stopernik.
Odgovor:

Izgradnja kanalizacije Šmartno 3 se nadaljuje, naselje proti Stoparniku je že v podaljšku in ni vključeno v to fazo, ki se bo kot naslednja izvajala v Šmartnem.

Vprašanje:

Danica Repas je predlagala, da bi Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k ureditvi trgovine z živili. Namreč gre za to, da v samem mestu živi ogromno ljudi, ki so starejši in zelo težko pridejo do kakršenkoli živilske trgovine, zdaj sploh, ko je še Aroma zaprta. V bistvu bi bilo treba nekje v centru mesta urediti trgovino z osnovnimi živili. Pa še en problem je, če bi bila to franšizna trgovina kakršnega koli trgovskega centra je predlagala, bi bile tudi cene take kot v trgovskih centrih. Opaža namreč, da so v franšiznih trgovinah cene precej višje kot pa v trgovskih centrih. 

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da sicer podprla kolegico Danico Repas, da bi morali razmišljati v to smer, samo mestna občina trgovine ne bo odprla. Vedo pa, da imajo pomoč na domu, mogoče pa v tem okviru poiščejo osebo, ki bo pomagala tem ljudem.

 

Nadalje pa je dejal, da je Telekom precej teh kablov odstranil, zdaj je treba pač še evidentirati, kjer še ni. To pa lahko preko vaških skupnosti. Predlagal je, da strokovne službe posredujejo še en dopis in se zahvalijo za vse, kar so odstranili in prosijo, da odstranijo še tisto, kar še niso.

Odgovor:
Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kako je z izgradnjo romarskega doma na Razborju.

Odgovor:

Tri dni pred oddajo vloge, ki je bila pripravljena, so avstrijski partnerji odstopili od projekta. Glede na to, da še ta projekt sploh ni bil prijavljen, bi ga uvrstili v program LAS MDD.

Vprašanje:

Zala Kutin se je pridružila mnenju svetnika Petra Cesarja, ki je govoril o vandalizmu v mestu Slovenj Gradec ob javnih prireditvah. Tudi sama javno obsoja tovrstna dejanja, vendar bi pa rada poudarila, da so tovrstne prireditve pa verjetno zelo dobrodošle za občane in ne smejo pustiti, da bi tovrstna dejanja na nek način preprečila v bodoče te javne prireditve. Mogoče pa bi na teh javnih prireditvah dali večji poudarek varnosti. Kot mestna svetnica je tudi obsodila dejanje, ki se je v tem tednu zgodilo svetniku Borisu Raju.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se kljub vandalizmu seveda ne bo spremenil kot občinski svetnik in kot oseba, zlasti je trdno prepričan, da bo še naprej deloval v prid lokalne skupnosti tako kot doslej in ga vandali in razni primitivneži ne bodo vrgli iz tira in ga odvrnili od mojih ciljev, ki jih ima v življenju in hvala kolegici za podporo in tudi vsem ostalim.

  

 

- Nadalje je pohvalil organizatorje kuhanja na Glavnem trgu, katerega so bili udeležene ekipe vaških in četrtnih skupnosti. Mora reči, da so imeli vsi skupaj na čelu z organizatorji veliko sreče z vremenom in s pogoji izvedbe tega dela prireditve, ki je za občino gotovo ena po izjavah mnogih, s katerimi se je pogovarjal, najbolj pristnih. Mestna občina občina s svojo gesto finančne podpore tem, ki se teh kotlov in teh skupin udeležujejo, omogoči, da potem občanke in občani testirajo to, česar so kuharji sposobni. Tudi organizator, kar se ureditve samega prostora in povezave s slavnostnim koncertom ansambla Štirih kovačev, so zadevo uredili brezhibno in mora reči, da so tudi občani to ocenili kot zelo dobro in uspešno. Zato se mu zdi prav, da tudi na tem mestu izrazi pohvalo in to je tudi spodbuda organizatorjem in vsem nam za bodoče, podobne prireditve.

 

- Po mnogih akcijah in naporih so uspeli zaključiti popolno obnovo dela Tomšičeve ulice, to je preplastitev, nove instalacije, sistemi, tudi prometni režim, tako da mora v imenu vseh krajank in krajanov oziroma prebivalcev tega dela na Tomšičevi, pa tudi Četrtne skupnosti Polja, izraziti zahvalo in pohvalo vsem, ki so to omogočili, zlasti pa strokovnim službam, nadzornikom in organizatorjem izvajanja te investicijske dejavnosti. 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se je nanj obrnilo v zadnjem času kar precej vrtičkarjev in vrtičkaric, ki so prisotni dejavnik v  ČS Polje in ob njej pri reki Mislinji. Prosijo ga in dajejo pobude, da jim mestna občina dovoli imeti postavljene  rastlinjake čez zimo. Nelogično in nesmiselno je, da ljudem omogočijo, da si kupijo ali dajo izdelati rastlinjake z določeno rekonstrukcijo, po dimenzijah, ki je seveda po aktih mestne občine, potem pa morajo v začetku novembra vzeti škarje in porezati plastiko, ker je drugače ne morejo sneti. To je postalo velik moteč element v odnosu do vrtičkarjev in do te njihove imovine. Sam bo podal pobudo za spremembo odloka in pravilnika glede ureditve teh vrtičkov. 

Odgovor:

Ne strinjamo se, da bi tolerirali razcefrane polivinile preko zime, saj kazijo izgled mesta.  Bomo pa razmislili, da jim damo na voljo prostor, kjer bodo lahko omenjene rastlinjake čez zimo shranili. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je predlagal, da v prihodnjem proračunu zagotovijo finančna sredstva in vsem šoloobveznim otrokom zagotovijo brezplačen prevoz do šole. Predlagal je, da strokovne službe pripravijo izračun, koliko finančnih sredstev bi bilo potrebnih.

 

Odgovor:

Šolski prevozi se zagotavljajo brezplačno tam, kjer so po zakonu upravičeni. Tudi nadstandard je  omogočen s simboličnim plačilom, seveda pa vsi otroci ne morejo imeti prevoza, zaradi bližine šole ali zaradi zagotovljenih varnih poti do šole. Vsepovsod tam, kjer to ni omogočeno, pa nudimo prevoz. 

Vprašanje:

Bojan Navodnik je povedal, da je na Tomšičevi ulici 47 v pritličju stanovanje za invalide, ki ima svoj dovoz. Vendar je ta dovoz nenehno zaradi parkiranja avtomobilov zaseden in nimajo nemotenega dostopa do stanovanja. Predlagal je, da pod nujno uredijo talno signalizacijo, da bo vidno, da se tam ne sme parkirati.

Odgovor:

Občinsko redarstvo v tem delu ne opaža, da bi bil dovoz nenehno zaparkiran, prav tako tudi občan ni podal kakšne prijave glede tega. Vsekakor bomo v okviru rednih nadzorov nadzirali tudi ta dovoz kot dosedaj. Talno signalizacijo pa bomo obnovili.

Vprašanje:

Hinko Kašnik je opomnil, da so se že pred nekaj časa na sestanku ČS Stari trg dogovorili, da bodo osvetlili del območja pri cerkvi v Starem trgu. Predvsem zaradi varnostnih težav, ki nastajajo, pa ostajajo malo prikrita, pa zaenkrat rešitve še ni. 

Odgovor:

Mestna občina je posredovala dopis Škofiji Maribor, pa odgovora ni bilo. Če ne bo drugače, bodo morali finančna sredstva zagotoviti v proračunu.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da je v naselju od pokopališča v Starem trgu proti Podgorju veliko majhnih otrok in starši si želijo športno igrišče. Predlagal je da se prouči možnost izgradnje take športne površine nekje na levem delu Podgorske ceste proti Podgorju, nekje na lokaciji med kmetijo Fišer in fitnesom, da ne bi bilo treba otrokom prečkati glavne ceste.

Odgovor:

Pobuda je vsekakor upravičena, v proračunu 2018 bo treba predvideti postavko za igrišče.

Vprašanje:

Ivan Gams je omenil Odlok o protiprašni zaščiti in v vprašal kakšne so aktivnosti na tem področju. 

Odgovor:

Javni razpis za protiprašno zaščito je bil objavljen, komisija je zaključila svoje delo in pripravila izbor desetih protiprašnih zaščit. Pozvali so Komunalo, da oceni vrednost teh desetih protiprašnih zaščit, potem se bomo pa  pogovorili s prijavitelji, na kakšen način bo to njihovo sofinanciranje.

Vprašanje:Ivan Gams je menil, da je o razpravi glede rastlinjakov treba razmisliti. Tisti, ki so zanemarjeni, jih je treba podreti, tiste, ki so jih kupili in sami sestavili in imajo folije pet let garancije, pa bi lahko pustili
Odgovor:
Vprašanje:

Bernard Rutnik je dejal, da je tudi ČS Center obravnavala problematiko glede zaprtja trgovine Aroma. Predlagajo, da bi mestna občina pomagala k ustanovitvi enega lokala v okviru sedanjih trgovskih centrov in bi bile v tej trgovini tudi iste cene kot so v trgovskih centrih. Res je, da imajo v mestu precej starejših ljudi in invalidov.

Odgovor:

V tem trenutku ne vemo kakšna bi lahko bila rešitev, kako bi prepričali trgovske centre, da bi odprli manjšo enoto v mestu. Strokovne službe bodo o tem razmislile.  

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da podjetnike, pa tudi vaščane VS Pameče ob reki Mislinji zanima kako daleč so projekti za rekonstrukcijo struge reke Mislinje in izgradnja novega mostu. 

Odgovor:

Za omenjen projekt so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo le pridobljeno, bo država tudi izvedla ukrepe. Ko bo to izvedeno, bo tudi možno narediti brv.

Objavljeno:2017-10-18T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

29. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal koliko ljudi čaka na možnost gradnje različnih objektov zaradi nesprejetja OPN. Pri tem je omenil posameznike, ki bi želeli graditi hleve in gospodarska poslopja, pa zaradi nesprejetja OPN tega ne morejo izvesti. 

Odgovor:

Nimamo podatka koliko kmetij je, ki čakajo na nov prostorski akt, da bodo lahko uresničili svojo namero. Sama ve za eno osebo, ki se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic v zvezi z izdelavo aktov. Varuhinji smo posredovali korekten odgovor in tudi varuhinja se je strinjala z našo obrazložitvijo in izrazila željo, da jo obveščamo o hitrosti postopka sprejemanja. Drugih takih primerov trenutno ne pozna, bo pa seveda pokazal čas, koliko bo teh kmetij, ko bo odlok sprejet. Zakon o kmetijskih zemljiščih že od zadnje spremembe omogoča tudi gradnje na kmetijskih zemljiščih, v kolikor se za to sprejme OPPN. Tovrstne postopke smo v mestni občini že vodili in tudi sprejemali takšne odloke. S spremembo tega zakona, je preverjanje izpolnjevanje pogojev padlo na občino. Če bi kakšen kmet nujno potreboval kakšen objekt, bi se verjetno tudi odločil za ta postopek. Tako, pa teh pobud nimamo.

Vprašanje:Peter Cesar je omenil OPN v delu, kjer imajo trajne nasade, opredeljene na področju Pameč in sicer površine za rastlinjake. Kolikor ima informacije so tudi hmeljišča ena od vrst trajnih nasadov in vprašal je ali ima Mestna občina Slovenj Gradec kakršno koli strategijo o umeščanju trajnih nasadov oziroma hmeljišč na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Odgovor:

Trajne nasade urejata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Pravilnik o registriranju kmetijskih dejavnosti. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, ki je osnovni dokument, na osnovi katerega se OPN izdeluje, določa namensko rabo in jo po novem razširja. Med namensko rabo, ki jo določa prostorski akt sodijo stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča (prva in druga območja), potem gozdna zemljišča, vodna zemljišča in pa druga zemljišča. Spremenjena namenska raba zemljišč v coni v Pamečah, pa sodi med proizvodne dejavnosti, ki se po novem zopet delijo na površine za industrijo, za gospodarsko dejavnost in pa kmetijsko zemljišče za intenzivno predelavo rastlin in seveda tudi živali. Trajni nasadi ne sodijo med namensko rabo zemljišč. V prostorskih aktih občin Slovenije teh območij (trajnih nasadov) ne moremo predvideti. 

Vprašanje:

Mag. Ksandi Javornik je predlagal, da strokovne službe pripravijo poročilo glede prodaje Nove opreme, koliko finančnih projektov so namenil za nakup, koliko za projekte in koliko so jih pridobili s  prodajo.

Odgovor:

1. Nakup in prodaja Nove opreme

 

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

12.696,00

610.000,00

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

V tej fazi ne prodajamo dveh parcel ob obvoznici, ki ju moramo delno varovati za

bodočo razširitev severne obvoznice in sicer:

Parcela 309/8

828,00

39.785,40

48,05

Parcela 311/4

880,00

42.284,00

48,05

Skupaj

1.708,00

82.069,40

Kontrola nakupa in prodaje za 10.871,00 m2:

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup Nove opreme

10.871,00

522.351,55

48,05

Prodaja Nove opreme

10.871,00

535.505,46

49,26

Razlika v dobro MOSG

13.153,91

2. Nakup in prodaja Pod gradom 4

Leasing z obrestmi

619.110,00

Prihodki najemnina Šolski center 2005-2016

397.137,12

Prihodki najenina VŠTP

119.079,95

Najemnina 6 mesecev 2017

10.326,00

Saldo

- 92.566,93

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja Pod gradom 4

1.554,00

76.550,04

49,26

Razlika v breme MOSG

- 16.016,89

3. Nakup in prodaja Deželna banka

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Nakup

418,00

18.810,00

45,00

Prodaja

418,00

20.590,68

49,26

Razlika v dobro MOSG

1.780,68

4. Ocena nakupa in prodaje dela parcel ob severni obvoznici

Nakup dela parcel 309/8 in 311/4

700,00

33.635,00

48,05

Prodaja dela obeh parcel

700,00

34.482,00

49,26

Razlika v dobro MOSG

847,00

5. Odprodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme

površina v m2

vrednost v €

vrednost v €/m2

Prodaja parcele št. 308/4

723,00

35.614,98

49,26

Razlika v dobro MOSG

35.614,98

6. Skupne razlike v dobro ali breme MOSG

Nakup - prodaja Nova oprema

13.153,91

Nakup - prodaja Pod gradom 4

- 16.016,89

Nakup - prodaja Deželna banka

1.780,68

Nakup - prodaja dela parcel ob S obvoznici

847,00

Prodaja ceste znotraj kompleksa Nove opreme*

35.614,98

V dobro MOSG

35.379,68

Projektna dokumentacija

- 26.190,35

Skupno v dobro MOSG

 

9.189,33

* dejanska vrednost vseh cest (LC in JP) je za proračun nič, če ne morejo

biti predmet prodaje, zato smo v tem primeru celotno vrednost prodaje

šteli v dobro MOSG.

 

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so že večkrat na sejah občinskega sveta in na posameznih odborih  svetniki izpostavljali problem onesnaževanja našega mesta, oziroma občine iz individualnih kurišč in starih dotrajanih kurilnih naprav. Po podražitvi določenih energentov so občani začeli kuriti na trda goriva, odpadna olja in drugi odpadni material, nakar so posebej izpostavljena onesnaženju in vdihavanju zdravju škodljivega zraka strnjena naselja. Če izpostavi naselje, kjer živi, v jesenskem in zimskem času je skoraj nemogoče prezračiti svoj bivalni prostor, žal pa tudi zelo pogosto tudi v poletnem času ne, zaradi ogrevanja sanitarne vode z raznimi odpadnimi predmeti. V mestnem okolišu je plinska napeljava speljana marsikje do naselij in občani bi bili zainteresirani za priključitev, predvsem iz razloga, ker z vgradnjo novih peči in minimalnega izpusta onesnaženih delcev v zrak ter posledično manjšega stroška za ogrevanje. Prispevek posameznika za občinski komunalni prispevek je previsok, zato marsikaterega občana odvrne od priključitve na plinsko omrežje, saj nabava okolju prijazne peči in priključek dovoda plina do hiše, kar se tiče financiranja ni mali zalogaj. Ker so občina prijazna do naših občanov, tudi kar se tiče zdravja, skrbijo, da vdihavajo čist zrak, živijo v zdravem mestu, da čim manj onesnažujejo bivalno okolje,  je prosila, da temu problemu resno pristopijo svetniki, predvsem pa odgovorne osebe na občinski upravi.

 

Odgovor:

Komunalni prispevek za plinovodno omrežje se obračuna skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/16 in 40/16). Formula za obračun posamezne komunalne opreme je usklajena z formulo, ki jo predpisuje Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Formula:

 

KPi = (A(parcela) * Cpi * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Cti * Dt)

 

KPi

znesek dela komunalnega prispevka, kipripada posamezni vrsti komunalne

opreme,

A(parcela)

površina parcele,

Cpi

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega

dela zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te komunalne

opreme,

Dp

delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,

K(dejavnost)

faktor dejavnosti,

A(tlorisna)

neto tlorisna površina objekta,

Cti

obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine

objekta zdoločeno komunalno opremo naobračunskem območju te

komunalne opreme,

Dt

delež neto tlorisne površine objekta priizračunu komunalnega prispevka,

I

posamezna vrsta komunalne opreme.

 

Pri sami formuli lahko občine same določijo faktor dejavnosti (K dejavnost), pri čemer MOSG za individualne stanovanjske dejavnosti, upošteva K dejavnost 0,5, razen pri kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi, kjer se upošteva K dejavnosti 0,1. Poleg navedenega, lahko občine same določijo razmerje v kakšen deležu se pri sami formuli upošteva velikosti parcele in  neto tlorisna površina objekta (NTP), pri čemer mora biti končno razmerje med deležema enako 1. MOSG pri deležu parcele in deležu NTP upošteva enako razmerje se pravi 0,5-0,5.

Iz navedenega je razvidno, da se lahko zmanjšanje obračuna za posamezno komunalno opremo, doseže predvsem z zniževanjem faktorja dejavnosti, kar bi v konkretnem primeru pomenilo ustrezno spremembo sprejetega občinskega odloka in sicer drugega odstavka 13. člena, kjer bi bil posebej naveden K dejavnost za plinovodno omrežje z ustrezno nižjim faktorjem.

 

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da so ponosni, da je tudi to mesto postalo univerzitetno mesto, predvsem po zaslugi vseh tistih ljudi, ki so zaslužni za te pridobitve v preteklosti in tiste, ki se za kvaliteto teh visokošolskih ustanov trudijo danes. Misli predvsem na Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoko šolo za zdravstvene vede in Višjo šolo na Šolskem centru SG.

Ker izhaja iz stroke zdravstvene nege in prav zdravstvena nega  in promocija zdravja ima vse bolj pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju bolezni, predvsem pa zelo pomembno vlogo takrat, ko zbolijo. Potrebe po visoko strokovni zdravstveni negi in oskrbi so vsak dan večje in zahteve po visoko in fakultetno izobraženih medicinskih sestrah s sodobnimi znanji  so tisto, kar pričakujejo zdravstvene ustanove in uporabniki zdravstvenih storitev.

Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec  se lahko pohvali z dobrim vpisom, odličnim in sodobnim znanjem  in tudi odlično zaposlitvijo svojih diplomantov. Za razliko od Fakultete za TP nimajo koncesije in delujejo izključno iz sredstev, ki jih pridobijo na trgu oziroma s šolninami. Poleg tega pa delujejo v prostorih, ki so premajhni, pogosto neustrezni, sploh za kabinetne vaje, oprema ne zadostuje pridobivanju veščin sodobne zdravstvene nege.  Želijo si širitev programov, to od njih zahtevajo zdravstvene ustanove, trenutno aktualen  program- urgentna zdravstvena nega, kar pa zopet zahteva dodatno opremo kabinetov (npr. lutka za oživljanje, defibrilatorji, umetne roke, umetna kri, umetna koža itd…) Kot vsaka visoka šola si tudi naša visoka šola za ZV želi postati Fakulteta, se želi preoblikovati, saj izpolnjuje vse ostale pogoje razen prostorskih (letos bo še poseben problem zaradi večjega vpisa in zaradi dotrajanega ogrevalnega sistema, ki  kljub večkratnim prošnjam  ni bil popravljen oz. zamenjan, kot so svetovali strokovnjaki). Boji se, da jim to ne uspe prav zaradi prostorske stiske, kar so posebej kot slabost izpostavili strokovnjaki iz Nacionalne Agencije za kakovost v visokem šolstvu NAKVIS ob podaljšanju akreditacije za naslednjih sedem let.  To visoko šolo pozna, pozna študente, saj opravljajo klinične vaje tudi v Zdravstvenem domu, zato ve s kakšnimi ovirami  se srečujejo, da pridejo do cilja.

Želi si, da bi tudi mestna občina in vsi tu prisluhnili potrebam VŠZV SG, predvsem v smislu, da jim zagotovijo v proračunu finančna sredstva, vsaj tako kot so že drugim izobraževalnim ustanovam in da tej visokošolski instituciji zagotovijo ustrezne prostore primerne današnjemu času in potrebam sodobne, predvsem pa strokovne zdravstvene nege in oskrbe.

Šole ne smejo izgubiti predvsem iz razloga potreb po tem kadru, ki so vsak dan večje in  zato, da približajo študijski program študentom, ki še želijo ostati na Koroškem in bodo nekoč, ko bodo potrebovali zdravstveno nego in oskrbo njihovi oskrbovanci.

Občina Jesenice je priskrbela Fakulteti za zdravstvene vede lepe in moderno opremljene prostore, tako da se zaposleni predavatelji predvsem pa dekanica lahko ukvarja samo z vsebino  in kvaliteto študijskih programov. Občutek ima, pa upa, da se moti, da je odnos lokalne skupnosti do te visokošolske ustanove mačehovski napram FTP.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec se zavedamo pomena Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec za mesto, za zdravstvene institucije v Slovenj Gradcu in končno za občane naše občine in prebivalce regije. Zavedamo se tudi prostorskih težav, s katerimi se šola srečuje. Z izgradnjo Mrežnega podjetniškega inkubatorja smo poskrbeli za sodobne prostore za Fakulteto za tehnologijo polimerov, Visoka šola za zdravstvene vede pa deluje v komajda ustreznih prostorih.

Seveda moramo ob tem ugotoviti, da je pomanjkanje ustreznih prostorov v občini širši problem. Z njim smo se denimo srečali ob selitvi MOCIS-a iz prostorov Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ko smo morali zavodu MOCIS zagotoviti večje število prostorov, majših za pisarne in večjih za predavalnice na eni lokaciji. Tudi v tem primeru nam je to uspelo le delno, zato MOCIS deluje na dveh lokacijah (Meškova 21 in Ozare 19).

Kot rešitev problema neustreznih prostorov Visoke šole za zdravstvene vede vidimo možnost selitve šole na Gosposvetsko 4. Ko bo zgrajen novi Šolski center, se bodo sedanji najemniki zgradbe na Gosposvetski 4 selili v nove prostore in stavba bo na voljo za nove uporabnike. Razumljivo je, da bo takrat v proračunu potrebno poskrbeti za zadostna sredstva za ustrezno obnovo prostorov, a menimo, da bo ta lokacija, ki je obenem v neposredni bližini Splošne bolnišnice Slovenj Gradec izjemno primerna prav za Visoko šolo za zdravstvene vede. Takojšnje rešitve problema torej ne moremo zagotoviti, v roku nekaj let pa bo ta težava odpravljena.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je v prvem polletju civilna iniciativa s področja kulture poslala na mestno občino pobudo za ustanovitev odbora za kulturo. Tudi sam je sodeloval v razpravi te civilne iniciative, prisoten je bil tudi gospod župan in zdaj uradno daje pobudo, da se ustanovi odbor za kulturo, katerega bi tvorili posamezni izvajalci, ki so navedeni v tem predlogu. Zaživel naj bi v naslednjem proračunskem letu.

Odgovor:

Predlog za ustanovitev delovnega telesa Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec na področju kulture, ki ga je posredovala Skupina »Zainteresirani« v mesecu aprilu 2017, je Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec obravnaval na svojem sestanku v mesecu juniju. Vendar na tem sestanku v zvezi s tem niso sprejeli odločitve. Pobudo bomo ponovno posredovali članom omenjenega odbora in v kolikor bodo le ti ocenili, da je ustanovitev delovnega telesa na področju kulture smiselno, bomo predlog posredovali tudi Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec.   

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel vabilo skupine občanov iz Šmartna, ki imajo že dolga leta  problem popolne zanemarjenosti in zaraščenosti potoka Homšnica. Ima tudi fotografije in potoka pravzaprav ne moreš prepoznati. Če tam stojiš, ne ugotoviš, da teče Homšnica, seveda pa to ugotoviš ob prvem večjem nalivu, ko prebije preko svojih neurejenih brežin. Zato daje pobudo na mestno občino, da koncesionarja VGP Drava Ptuj pozove, da tudi tisti del Homšnice hitro obišče in zagotovi, da bo tam kar se da majhna poplavna ogroženost. 

Odgovor:

Po naših informacijah ima vzdrževalec vodotokov VGP Drava Ptuj še letos v planu izvedbo večjih posegov na potoku Homšnica. Nimajo še terminskega plana del, ko pridobimo to informacijo vam jo posredujemo.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je bil tudi presenečen, da so tiste tri stanovanjske hiše, od omenjene skupine občanov, 280 metrov oddaljene od naselja Šmartno, ki ima urejeno komunalno in cestno infrastrukturo, kar omenjene hiše nimajo. Sicer so mu povedali, da poznajo stališče občinske uprave, pač pa so pripravljeni v tistem svojem deležu participirati, ne morejo pa v celoti nositi bremena urejanja tistega cestnega odseka in kanalizacijskega odseka. Podal je pobudo, da strokovne službe mestne občine in Komunale poiščejo sprejemljivo rešitev, da se te problem tam reši.

Odgovor:

Ta zaselek bodo priključili na kanalizacijo po načrtu izgradnje kanalizacije, ki se nadaljuje Šmartno 1, 2, 3. Tudi ureditev ceste, bo po načrtu vaške skupnosti, po prioritetah, ki jih določijo na vaški skupnosti. Možna pa je tudi protiprašna zaščita, če bo to naslednje leto prišlo v poštev. 

Vprašanje:

Boris Raj je v prvem polletju že enkrat podal pobudo za ureditev nadstrešnice pri zgradbi starega MKC, na Celjski cesti 22. Na začetku je bil odziv tukaj pristojnih presenetljivo dober, dogovorili so se, da bodo to uredili v začetku julija s prostovoljno akcijo, ki jo je bil sam pripravljen organizirati. Dogovorjeno je že imel s prostovoljci, ki bi to izvedli. Pozneje je ta zadeva naenkrat ugasnila in do danes ni nič. Ponovno je podal pobudo, da obnovijo to idejo in gredo v akcijo urejanja te nadstrešnice, da bodo lahko uporabniki tudi v zimskem času tam malo bolj v civiliziranem svetu.

Odgovor:

Po idejni zasnovi ureditve nadstreška Celjska c. 22, ki jo je izdelal Arhitekturno projektiranje, Aleš Rupreht s.p., je predvidena obnova in razširitev obstoječega nadstreška z novo pločevinasto kritino. Tlorisna površina nove nadstrešnice znaša 35,46 m2. Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se predvidena nadstrešnica razvršča med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Postopek pridobitve tega gradbenega dovoljenja je v teku.

Pred obnovo nadstreška je potrebno urediti lastništvo nad objektom nadstreška z bivšim najemnikom, ki je nadstrešek sam zgradil.

Vprašanje:

Ivan Gams je povedal, da v Radušah na kmetiji Bošnik pod hlevom obstaja en velik plaz, ki je najbrž največji plaz v mestni občini in kmetu že leta obljubljajo sanacijo tega plazu. Zdajle sicer ni težav, ko je sušno leto, je pa problem, ko je mokro leto. Daleč najbolj globoko pa se je pogreznil steber od daljnovoda. To je daljnovod, ki ima naslednja stebra nižje od te kote in si lahko predstavljamo kaka sila se ustvarja na tisto točko, na tisto malo površino. Predlagal je, da pri proučitvi možnosti sanacije tega povabijo k pogovoru tudi Eles oziroma operaterja distribucije, ker meni, da je razlog tega posedanja prav tisti daljnovod. 

Odgovor:

-       Plaz I.: Za plaz pod kmetijo Bošnik je že izdelan projekt in sicer za drsenje terena nad cesto. Ker pa se sedaj pojavlja še drsenje zemljišča pod cesto, bo potrebno z dodatnimi geološkimi raziskavami obstoječi projekt dopolniti in izvesti celotno sanacijo tega plazu.

 

-       Plaz II.: Za preprečitev drsenja zemljišča na tem delu ceste (oddaljenost od plazu I. 100m) je bila v sklopu občinskih investicij leta 2010 narejena škarpa. Terenske raziskave in projekt škarpe je izdelalo podjetje GPRO (Muhič). Dolžina škarpe je cca. 60 m in rešuje samo lokalni zdrs na tej dolžini. Sedaj pa se pojavlja zdrs celotnega območja skupaj s škarpo. Po našem mnenju je potrebno izdelati študijo celotnega območja, na podlagi le te pa prevideti sanacijo. Nastalo razpoko na asfaltni površini smo sanirali v okviru letnega vzdrževanja.

 

Ker gre za dva plazova, ki sta lokacijsko blizu eden drugemu (oba v Radušah, razdalja 100 m), predlagamo da se jih rešuje sočasno. Verjetno je tudi, da obstaja med njima povezava, kar pa bodo pokazale geomehanske preiskave terena. Strinjamo se tudi s predlogom, da se poskuša od države pridobiti sredstva za sanacijo plazov.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na stanje na gradu nad Starim trgom. Vsi se strinjajo, da je grad na tem območju strateška lokacija, saj je turistična lokacija, sakralna, zgodovinsko umetniška in kaj še vse, skratka pomen tega gradu je velik. To je ena impozantna točka v neposredni okolici mesta, nenazadnje se je tam tudi začelo razvijati mesto. Vendar pa na grajskem dvorišču pravzaprav ni uradno nikogar, ki bi to dvorišče vzdrževal, ga kosil, urejal režim, pobral smeti za obiskovalci. Tako so člani Turističnega društva sami ustvarili primeren režim okoli smeti. V dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine so postavili opozorilno tablo, odstranili koše, ki niso bili primerni za to grajsko dvorišče in postavili klopi, da se lahko obiskovalci usedejo in preživijo kako minuto v tem krasnem ambientu. Edini vzdrževalec te lokacije je prvi sosed, vendar bi lahko nekdo rekel, da je to poseganje na tuje zemljišče. Ker so najbližji sosedi, so odgovorni za vse oziroma so strelovod, kdor ima kako pripombo, se najprej znese na njih. Če ni pokošeno, zakaj ne pokosijo, če niso pobrane smeti, zakaj ne poberejo in en kup takih zadev. Želel bi, da v zvezi s tem vzpostavijo do naslednje sezone primeren režim. Predlagal je, da namenijo nekaj finančnih sredstev in nekoga zadolžijo, ali bo to Komunala, ali pa se tej družini nekako simbolično plača košnja in vzdrževanje okolice, ki jo že zdaj vzdržujejo. 

Odgovor:

Strinjamo se s predlogom, da se neposrednemu sosedu povrnejo stroški vzdrževanja okolice gradu, saj ima dnevni pregled na stanje. Odpadke odvažamo v sklopu rednega odvoza odpadkov.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je dejal, da so ga krajani že pred časom opozorili, da pri gradnji ceste Turiška vas - Brde ni bilo nazaj postavljenih mejnikov. Na eni izmed sej je to že iznesel, bilo je rečeno, da bodo to uredili. Predlagal je, da se to čim prej uredi.


Nadalje so ga krajani Brd opozorili, da pri Šertlnovem mostu na Brdah nekdo odmetava smeti in predlagajo, da se postavi tabla, ki to prepoveduje ali pa celo kontejner. Odpadke mečejo na brežino in jih odnese voda.

Odgovor:

Leta 2014 je bila izvedena sanacija ceste v sistemu TERAMIX, kar pomeni samo poseg v obstoječe cestno telo, s kasnejšim nasutjem bankin. Ob posegu v cestno telo ni bilo v bankinah, oziroma v bližini le teh opaženih mejnikov. V kolikor lastniki sosednjih parcel zahtevajo vzpostavitev mejnega stanja, predlagamo da se le to izvede v sklopu odmere cest.

Ob Šertnovem mostu je že od ukinitve kontejnerskega odvoza odpadkov postavljena tabla, katera prepoveduje odlaganje smeti na tem mestu. Skladno z zakonodajo je odlaganje odpadkov v naravo seveda prepovedano za kar so predvidene tudi sankcije, zato je prav da se takšno ravnanje prijavi na pristojne inšpekcijske službe, v kolikor se bo to pojavljalo bomo to tudi storili. Nepravilnost pa lahko neposredno prijavijo tudi krajani sami. Res pa je tudi, da verjetno na tem mestu odpadke odlaga(jo) krajani iz te okolice, oz. bližnjih naselij.

Vprašanje:Aleksander Hudej je vprašal kako daleč je glede izgradnje večnamenskega doma na Razborju.
Odgovor:

Projekt izgradnje večnamenskega doma so se v okviru projekta Avstrija Slovenija, kjer sodeluje več slovenskih občin in več avstrijskih občin, prijavili zdaj že na tretji poziv. Ne vedo kakšnem bo rezultat. Če ponovno ne bodo uspeli, bodo poskušali s prijavo na kakšnem drugem javnem razpisu.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je dejal, da se je  na hišno število Spodnji Razbor 17 med počitnicami preselila družina in se ni mogla pravočasno prijaviti za prevoz v šolo. Zdaj so prošnjo zavrnili, češ, da je prepozno in mora prevoz plačevati. Predlagal je, da strokovne službe to uredijo.

Odgovor:

Starši otroka iz naslova Spodnji Razbor 17 so vlogo za vključitev v organizem prevoz oddali dne 30. 8 2017. Javni razpis za izbiro prevoznika za šolsko leto 2017/2018 pa je bilo potrebno zaradi objave javnega razpisa na TED – Evropskem portalu javnih naročil oddati že konec meseca aprila 2017. Vozilo na relaciji POŠ Razbor – Spodnji Razbor je v šolskem letu 2017/2018 polno zasedeno. Kapaciteta vozila po javnem razpisu tako ne dopušča vključitev dodatnega otroka na prevoz, zato so starši na podlagi izdane Odločbe št. 603-58/2017 v šolskem letu 2017/2018 upravičeni do povračila stroškov prevoza.

Mestna občina Slovenj Gradec pa je na osnovi posredovanih podatkov s strani prevoznika, da nobeden od otrok, vključen na seznam vozačev na relaciji 16.2/16.4, ne izpolnjuje pogoja, določenega v določilih 88. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – UPB  in 68/16), do preklica naročil dodaten prevoz na razdalji 1,7 km.  Glede na to, da naročilo za dodaten prevoze velja do preklica naročila s strani naročnika oz. dokler 2 otroka na relaciji 16.2/16.4 ne dosežeta zakonsko predpisane  višine 150 cm za prevoz na sprednjih sedežih,  tudi na dodaten prevoz deklice ni bilo mogoče vključiti. Mestna občina Slovenj Gradec in prevoznik pa sta se s sklenitvijo dodatka k pogodbi dogovorila, da lahko v časovnem obdobju podaljšanja relacije posebnega linijskega prevoza potnikov, na osnovi določila 2. točke 54. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – UPB, v nadaljevanju: ZPCP) storitev posebnega linijskega prevoza potnikov, v času prostih kapacitet na vozilu, izjemoma poleg potnikov iz seznama vozačev, uporabljajo tudi drugi potniki. Izvajalec je tako na podlagi 3. točke 54. člena ZPCP, za izvedbo prevozov pristopil k pridobitvi dovoljenja s strani organa ministrstva, pristojnega za promet. V kolikor bo prevoznik pridobil soglasje, bo lahko vključil v prevoz tudi ostale potnike, ki niso na seznamu vozačev za izvedbo posebnega linijskega prevoza. Pridobitev dovoljenja in način izvajanja prevoza na podlagi dovoljenja pa je v pristojnosti izvajalca prevoza in ne lokalne skupnosti. 

Vprašanje:Aleksander Hudej je dejal, da je plaz v Radušah že res stara zadeva. Tam so delali cesto in en del tiste ceste je uničil plaz. Cela cesta se je asfaltirala in se je posedla. Predlagal je, da za sanacijo tega plazu tudi od države poskušajo pridobiti nekaj denarja. 
Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da se je krajanom Vaške skupnosti Šmiklavž pred kratkim izpolnila želja, ko so preplastili parkirišča pred šolo in tudi en del ceste, skupno cca 500 m. Zahvaljujejo se vsem, ki so k temu pripomogli.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-29T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

28. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

Na 28. seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ni bilo pobud in vprašanj.

Odgovor:
Objavljeno:2017-09-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Peter Cesar je povedal, da občanke in občane zanima kako je s širitvijo Doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Nekateri iščejo prostor za svojce, za starše, nekateri za sebe in čakalne vrste so dolge. Ker ni prostora, jih napotijo v Radlje, v Prevalje in v Črneče. Ljudje pa si v veliki večini želijo starost preživeti v lokalnem okolju. Zanima ga kakšni so načrti o širitvi doma starostnikov in pa seveda o nekoč obljubljeni gradnji varovanih stanovanj v tem domu. 

Odgovor:

Glede na politiko deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, ki jo vodi EU in tudi Republika Slovenija je težko pričakovati nove kapacitete za dolgotrajno oskrbo v kratkem času.  Gradnja varovanih stanovanj je tržni projekt in upamo lahko, da se bo investitor, ki je kupil zemljišče pri starem MKC za projekt tudi čim prej odločil.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil, da je na Tomšičevi ulici parkirišče, ki je tlakovano, zelo lepo urejeno in je dober primer ureditve parkirišča v Slovenj Gradcu. Ima pa eno pomanjkljivost. Odmaknjeno je med blokovsko naselje in ni osvetljeno. Zato so pripombe bližnjih stanovalcev in tistih, ki tam parkirajo svoja vozila, da je pogosto hrup, nekaj se dogaja, vendar si nihče ne upa  pogledati, ker ni osvetljeno. Predlagal je, da se uredi javna razsvetljava na tem parkirišču. 

Odgovor:

Javna razsvetljava na omenjenem parkirišču bo izvedena do konca meseca avgusta 2017.

Vprašanje:

Bojan Navodnik je omenil na parkirišče pri vrtcu na Maistrovi ulici. Tam je zelo nevarno, nepregledno, starši vozijo otroke v vrtec in puščajo vozila dobesedno na cesti. Z otrokom hitijo čez cesto, da pridejo v vrtec in je zelo nevarna situacija. Ker lahko pride do nesreče, bo treba nekako urediti prometni režim, da bo dovoz na Maistrovo ulico samo za tiste, ko vozijo svoje otroke v vrtec. Mogoče bo treba poiskati kakšno drugo rešitev glede parkirišča, zadaj so zelenice, kjer bi lahko uredili parkirišče.  

Odgovor:

Pri vrtcu na Maistrovi gre za večletni problem dostopa z vozili pri dovozu in odvozu otrok. Težave smo pred leti poizkušali odpraviti z razširitvijo ulice, vendar nekaj stanovalcev, ki so lastniki zemljišča, ni podalo soglasja za poseg. Predlagamo, da si skupaj s Svetom za preventivo in Četrtno skupnostjo Polje ogledamo lokacijo in najdemo morebitne rešitve.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je prejel zaprosilo vodstva mestne organizacije upokojencev, da tudi letos mestna občina organizira ob občinskem prazniku srečanje upokojencev Mestne občine Slovenj Gradec, tako kot je to bilo v lanskem letu. V tem smislu je predlagal, da povabijo predstavnike društev upokojencev na sestanek, da se dogovorijo glede izvedbe in točnega datuma tega srečanja.

Odgovor:

V ta namen bomo povabili na sestanek predstavnike Društva upokojencev Slovenj Gradec in se dogovorili za podrobnosti glede njihovih aktivnosti ob občinskem prazniku.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da so na eni prejšnji seji sprejeli sklep o prodaji zemljišča parkirnega prostora pri krožišču Nama Nova. Pobudo je podal zainteresiran občan. Potem pa se je zgodila neka drugačna varianta in ga zanima kdaj je bil objavljen javni razpis, kje je bil objavljen in kdo je kupec.

 

Odgovor:

V predmetni zadevi razpolaganja s stvarnim premoženjem, Opr. št.: 478-0127/2016 smo dne 8.12.2016, prejeli vlogo stranke in sicer  etažnega lastnika stavbe št. 1562, s katero je izrazila zainteresiranost za odkup parcel 382/3 in 382/4, obe k.o. 850. Občinska uprava je pred razpolaganjem, na terenu preverila lokacijo predmetnih parcel in ugotovila, da zemljišč ni mogoče odsvojiti samo za potrebe ene stranke, ker se parceli uporabljajo tudi za potrebe stavbe št. 1563, ki je v lasti drugega subjekta. Zaradi ugotovitev na terenu smo vse etažne lastnike stavb 1562 in stavbe 1563 povabili na sestanek in sicer dne 31.01.2017. Tema sestanka je bila ureditev parkirišča pred poslovnima stavbama. Stranka , ki je podala vlogo o zainteresiranosti za odkup se sestanka ni udeležila, čeprav je prejem vabila izkazan, prav tako pa ni opravičila izostanka ali predlagala drug termin. Na podlagi terenskega ogleda in razgovora na sestanku je MOSG predmetni parceli razparcelirala, tako da so nastale tri nove parcele in sicer 382/28, 382/27 in 382/29 vse k.o. 850. Izvršena parcelacija je omogočila zadovoljitev potreb parkiranja obeh poslovnih stavb.

Po pravnomočnosti parcelacije je občinska uprava v skladu z ZSPDSLS ter Uredbo, objavila na svoji spletni strani, namero za sklenitev neposredne pogodbe. V zakonsko določenem roku sta podali vlogo za nakup samo dve stranki in sicer ena stranka za parcelo382/28  in druga stranka za parceli 382/27 in 382/29. Z strankama sta sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Stranka, ki je prvotno podala vlogo o zainteresiranosti, ni podala vloge za odkup na podlagi objave na spletni strani MOSG.

Vprašanje:

Boris Raj je podal pobudo za spremembo občinskega kadrovskega načrta in sicer v delu, ki govori o delovnih mestih redarske službe. To pa zato, ker potrebe na terenu, zlasti v mestu Slovenj Gradec kažejo na to, da sedanja ekipa oziroma sedanji zaposleni občinski redarji tudi fizično ne morejo obvladovati obstoječe problematike. Policija ima svoje predpise in svoj odnos do tega in so tu pač nastale neke sive lise o katerih je potrebno, da lokalna skupnost temeljito razmisli. Sam je prišel po pogovorih z nekaterimi poznavalci tega področja do ugotovitve, da je rešitev v tem, da povečajo prisotnost oziroma nadzor občinskih redarjev. Zaradi tega predlaga, da se kadrovski načrt oziroma sistemizacija za občinsko redarsko službo poveča minimalno za dva občinska redarja, ki bi imela delovno področje oziroma delovanje na območju mestne občine oziroma mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Glede na predlagano spremembo Zakona o financiranju občin, ki se v enem delu nanaša tudi na skupne organe občinske uprave, bomo v jeseni najprej dogovorili obseg nalog tega organa in posledično tudi kadrovsko zasebno Medobčinskega redarstva.

Vprašanje:

Boris Raj je imel pripombo našega odnosa ali pa odnosa nadzornikov pri gradnjah, ki jih financira lokalna skupnost. Opazuje izvajanje investicij, zlasti potek obnove strehe na II. OŠ. Pa je šel med vikendoma dvakrat tja, odkar se izvaja obnova in izvajalcev ni bilo nikjer. Popoldne, izvajalcev po službi ni nikjer. Sicer ne ve kakšen je dogovor, kakšna je pogodba in kakšen je pristop posameznih izvajalcev, pač pa trdi in daje resno pobudo, da se ob sklepanju pogodb z izvajalci, jasno določijo kriteriji v kakšnem času morajo končati gradnje in kakšna mora biti intenzivnost te gradnje. Tak odnos, da pridejo trije delavci, pa hodijo tam okoli šole, ne vodi nikamor. Podobno je že videl pri nizkih gradnjah in se boji, da bo tako še kje v bližnji prihodnosti. Zato naj tisti, ki so za to pristojni, povečajo nadzor in to terjajo od izvajalcev. 

Odgovor:

Za izvajanje sanacije strehe Druge OŠ smo dne 17.3.2017 z izvajalcem Markomark Nival d.o.o. sklenili  gradbeno pogodbo. Izvajalec je bil uveden v delo že 27.3.2017, tako da je imel dovolj časa za pripravo na izvedbo.  Pogodbeni rok izvedbe je 15.5.2017 pričetek del in 15.9.2017 dokončanje del, s tem, da se v času pouka  (do 25.6. in od 1.9.) lahko izvajajo samo dela na delih šole, ki ne motijo pouka, v času počitnic pa na delu, kjer so učilnice. Izvajalec je dejansko pričel z deli 15.5., vendar pa je ves čas izvajanja del menjaval svoje podizvajalce, koordinacija med njimi je bila slaba. Vodja del na objektu ne obvladuje del, ki so ga prevzeli. Izvajalec tudi ni ustrezno zaščitil objekta pred dežjem, zaradi česar je bilo več vdorov vode v objekt, s čemer se je povzročila škoda na objekta.

Izvajalec je tudi predložil terminski plan, ki pa se ga ni držal. Izvajanje del smo vsak ponedeljek usklajevali na koordinacijskih sestankih, vendar pa smo bili pri zahtevah pretežno neuspešni.

Izvajalec je in še dela izvaja po lastni presoji in navodil nadzornika, koordinatorja za varstvo pri deli in investitorja ne upošteva in jih ignorira. Z odpravljanjem posledic vdorov vode je kljub večkratnim zahtevam začel šele v tem tednu. Na objektu smo dnevno prisotni nadzorniki in tudi jaz, ki poskušamo doseči, da bo objekt dokončan v predvidenem roku.

Po pogodbi bi sicer lahko zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prekinili pogodbo in vnovčili garancijo za dobro izvedbo del, s čemer pa bi situacijo samo še poslabšali. Objekt bi ostal odprt, potrebno bi bilo izvesti nov javni razpis in tako šole zagotovo v letošnjem letu ne bi mogli dokončati. Zato smo in še vlagamo vse napore, da se objekt zaključi v predvidenem roku in da bo 1.9. lahko šola normalno delovala.     

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Pošti Slovenije d.o.o. predlagajo, naj v Slovenj Gradcu uredi zunanjost svoje stavbe.

Odgovor:

Pošto smo pisno pozvali k ureditvi zunanjosti stavbe.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da se je udeležila dogodka, ki ga je organiziral JZ Mocis, kjer so upokojeni ravnatelji šol in učitelji obujali spomine na šolo in njen razvoj v našem mestu ter povezanost in vpetost v lokalno skupnost. Ugotovila je, da je njihov prispevek zelo velik. Zanimivo je bilo slišati šolske zgodbe, bili je izrečenih kar nekaj pohval glede sodelovanje občine v preteklosti in v sedanjosti, pa tudi nekaj kritik. Nekaterim najzaslužnejšim so bile podeljene Vrunčeve nagrade. Tam prisotne  žalosti in so izrazili nezadovoljstvo, da ti nagrajenci niso predstavljeni na javnem mestu. Prepričani so, da jim s tem znižujejo priznanje. Zato je predlagala, da nekje na javnem mestu uredijo ta prostor, kjer bodo ti nagrajenci navedeni in jim s tem na nek način izkažejo čast javne razglasitve. Na primer Bernekerjeve nagrajence imajo v kulturnem domu, častne občane imajo v avli mestne občine, najbrž se da poiskati prostor, kjer primerno zapišejo tudi nagrajence Vrunčevih nagrad. 

Odgovor:

Pobuda je vsekakor na mestu in bi se lahko do naslednjih podelitev Vrunčevih nagrad realizirala po našem mnenju najbolje v avli ene izmed srednjih ali osnovnih šol. Za iskanje najprimernejše lokacije bo občinska uprava pobudo predstavila najprej ravnatelju gimnazije in kasneje, če bo potrebno še ostalim ravnateljem.

Vprašanje:

Martina šisernik se je pridružila pobudi svetnika Raja v zvezi z organizacijo srečanja upokojencev v takem smislu kot preteklo leto. Vendar je lansko srečanje, ki je bilo organizirano samo za upokojence, vzbudilo kar nekaj negodovanj pri Društvu invalidov.  Povedala je, da se članstvo prepleta med upokojenci in društvom invalidov. Najbrž je smiselno, če se bo organiziralo praznovanje, da se k temu povabi še Društvo invalidov.

Odgovor:
Vprašanje:

Ivan Gams je opomnil, da so na prejšnji seji prejeli Odlok o protiprašni zaščiti cest. V VS Legen je kar nekaj kandidatov in sprašujejo kdaj bo javni razpis.

Odgovor:

Javni razpis bo objavljen v ponedeljek, 10. 7.2017.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da so ga stanovalci ulice Dr. Ljube Prenner in Pod graščino opozorili na zelo slabo stanje dovozne ceste, ki vodi do priključka na Podgorsko cesto, pa vse do ulice Dr. Ljube Prenner. Vozišče je poškodovano, jaški za meteorne vode so se na nekaterih mestih ugreznili, ali pa so se pojavile izbokline. Sprašujejo kdaj je pričakovati sanacijo tega cestišča.

Odgovor:

Od navedenih Ulic poteka ločena meteorna in fekalna kanalizacija, zato je na tem delu ceste veliko revizijskih jaškov. Najbolj poškodovane – ugreznjene jaške bomo sanirali v sklopu rednega vzdrževanja, sanacija ceste pa predstavlja investicijo, katero bi bilo potrebno uvrstiti v plan občine.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se isti občani na tem predelu, ko se vključujejo na Podgorsko cesto, pri Gostišču Krevs levo, že dalj časa soočajo z zelo nevarnim priključevanjem na cesto Slovenj Gradec. Kljub temu, da je cca 150 m nižje relativno nevarno križišče, je tam hitrost omejena na 70 km/h, lahko bi bila na 50 km/h. Vozila in predvsem motoristi povečini te hitrosti ne upoštevajo. Zanima jih ali bi bila možna na tem odseku od križišča preko tega priključka hitrost omejiti na 50 km/h. Pri samem vključevanju s tega priključka na Podgorsko cesto je namreč potrebno prečkati še kolesarsko stezo, pri čemer je na eni strani nameščena višja ograja, na drugi strani cestišča pa so navadno večji del leta zložena drva oziroma hlodi za namen kurjave. Vidljivost je tako poslabšana in že večkrat so bili deležni različnih nevarnih situacij.

 

Odgovor:

Navedena cesta je  državna cesta v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je tudi pristojna za postavitev ustrezne prometne signalizacije. Cesta izpolnjuje vse predpisane pogoje za omejitev hitrosti na 70 km/h. V kolikor gre za problem zmanjšane preglednosti bomo o tem obvestili medobčinski inšpektorat, da si zadevo ogleda in v primeru kršitve tudi ukrepa ali preda zadevo pristojnemu državnemu inšpektoratu za ceste.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je omenil, da je na OŠ Razbor puščala streha in upravljalec se je odzval po treh mesecih. Menil je, da se je na takšno zadevo treba odzvati takoj, ne pa da škoda dela dalj časa.

Odgovor:

Po ogledu stanovanja Praprotnik smo preverjali, ali je zamakanje predmet garancije po zamenjavi strešne kritine na Podružnični OŠ Razbor. Po ogledu izvajalca je bilo ugotovljeno, da streha ne zamaka, zamakalo pa je pri kapi dimnika. Izdana je bila naročilnica za odpravo zamakanja.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril,  da se na nekaterih makadamskih cestiščih pojavljajo rebra in ta kar kmalu po tistem, ko jih urejajo. Pa je bilo videti, da so kvalitetno naredili, ampak se to zgodi. Treba je ugotoviti ali  imajo slab material, nekaj je bilo narobe. 

Odgovor:

Teoretična razlaga nastanka reber je: do reber na makadamskem cestišču prihaja zaradi periodičnega udarjanja koles in sesalnega učinka, kateri nastane ob tem.

Ob urejanju ceste uporabljamo gramoz, kateri bolj veže, vendar je pa je to odvisno od vlage v cestišču. Vlaga vpliva predvsem na oprijem materiala v cestno telo. V primeru suhega vremena se na makadamskih cestiščih, predvsem na strmejših delih, hitreje pojavijo rebra.

V teh primerih je potrebno najbolj kritična mesta dodatno uredili, kar smo tudi storili. 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je opomnil, da je na prejšnji seji omenil vzdrževanje cest in mora pohvaliti, da so delo opravili tako kot je treba. Pozna se, da je prišlo do sestanka in so bile te aktivnosti izvedene, najbolj v smislu varnosti v cestnem prometu.


Nadalje je omenil krožišče na Podgorski cesti in upa, da se bo premikalo v tisti smeri, kot je dobil odgovor. To se pravi, da vendarle gredo v neko prioritetno urejanje v sklopu te strategije, kjer je že dvakrat omenil kot predsednik, pa tudi občinski svetnik.


Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je omenil izvajanje del na POŠ Sele. V zadnjih dneh šolskega pouka so izvajalci dokaj na hitro postavili te ograje in pričeli izvajati dela. V zadnjih dneh pa nobenega več ni. Tu so zelo odvisni od rokov, da bo lahko s 1.9.  vrtec, oziroma, da bo šola lahko normalno funkcionirala. Zanima ga kdo je izvajalec, a so določeni roki in kdo je nadzornik.

Odgovor:

Dela na omenjenih šolah izvaja firma Marko Mark, v vseh pogodbah so seveda roki za dokončanje del. Za streho na Drugi osnovni šoli so imeli z izvajalcem že dvakrat sestanek in zagotavljajo, da bo streha do konec meseca avgusta končana. Trenutno pa iščejo nadomestni nadzor. 

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je izrekel tudi podporo občinskemu redarstvu oziroma predlogu o spremembi sistemizacije, kar je že sam večkrat predlagal.  Ta služba zaradi spremembe zakonodaje v zadnjih letih dobiva veliko dodatnih nalog in morajo zagotoviti neke osnovne temelje. Menil je, da je zadnji čas, da se ta pobuda dejansko realizira. 

Odgovor:

Odgovor enak kot pri svetniku mag. Raju.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Odgovor:

Nadalje je dejal, da so ga občani opozarjali, da pri odseku za Šmartno manjka označba za Kope. Tisti, ki se v zimskih mesecih pripeljejo, bi lahko odpeljali čez Legen na Kope, pa gredo do Gostilne Murko in tam desno. Manjka tudi označba za naselje Stari trg pri krajevnem domu na Selah. Že nekaj let opozarjajo v okviru vaške skupnosti, da je tam še eno naselje, ki se imenuje Stari trg. Nima pa nobene oznake. 

Vprašanje:

Peter Slemenik je povedal, da so bili svetniki iz Šmartna vabljeni na sestanek sveta staršev oziroma komisije za prevoze otrok v šolo. Seznanjeni so bili z nekaterimi aktivnostmi, ki jih ta svet staršev pelje na področju prevoza otrok. Tam se pojavljajo mogoče tri anomalije, ki bi jih bilo treba pogledati in predvideti možnost drugačne rešitve. Ocenjuje, da ne gre za velike stroške, so pa dejansko tam tri stvari, ki bi jih bilo treba rešiti. Verjame, da se je ravnatelj OŠ Šmartno že oglasil oziroma dogovoril, da bodo te stvari pogledali. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo šola peljala aktivnosti v tej smeri, da se te stvari rešijo. 

Odgovor:
  1. UVOD

 

Na osnovi prejete pisne vloge Sveta šole in Sveta zavoda OŠ Šmartno, z dne 7. 3. 2017 (v prilogi) glede organiziranega prevoza iz območja Metulov Breg in vožnje teh otrok z avtobusom ter zahteve po ponovni presoji varnih šolskih poti, se je dne 28. 3. 2017, na osnovi določil Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju: Pravilnik), sestala Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov (v nadaljevanju: Strokovna skupina) in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SPVCP), ki sta preučila podano pritožbo oz. predlog. Na osnovi sklepa, sprejetega na tem sestanku se je dne 12. 4. 2017 sklical sestanek z vsemi ravnatelji in predstavniki šol (zapisnik sestanka v prilogi). 

 

Prevozi otrok v šolo se izvajajo na osnovi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v prvem odstavku določa: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.« in v drugem odstavku: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«

 

 

  1. NAČIN ORGANIZIRANJA RELACIJ IN SKLOPOV

 

Na podlagi omenjene zakonodaje je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na svoji 23. seji dne 19. 3. 2017 z 22. glasovi za in 1. proti (zapisnik v prilogi) sprejel Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec in v letu 2014 dopolnitev (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju Pravnik).

 

Pravilnik je bil sprejet na pobudo občinskih svetnikov iz prejšnjega in še prejšnjih mandatov, ki so, predvsem ob sprejemanju proračunov, izražali dileme po izredno visokih stroških, ki so se namenjali za šolske prevoze in zahtevali ureditev tega področja ter na pobudo občinske uprave, ki je zaznala neenake pravice do vključitve v organiziran prevoz.

 

Iz obrazložitve Pravilnika (str. 21) je jasno razvidno, da bi je bil eden izmed razlogov Pravilnika dejstvo, da so se pred sprejetjem Pravilnika: »…nekatere relacije organizirale ali podaljševale na podlagi pritiskov staršev, kar pa je diskriminatorno do tistih otrok, ki do prevoza niso upravičeni in jih starši vozijo sami, na lastne stroške oz. hodijo peš. Starši, katerim se je popustilo, pa so tako  neupravičeno, z javnimi sredstvi prišli do prevoza. Poglavitni razlog za vsakoletna popuščanja pri upravičenosti do prevoza je ravno neurejenost meril, kdo je in kdo ni upravičen do nadstandarda.«

 

Kot je razvidno iz omenjenega zapisnika SPVCP z dne 12. 4. 2017, sklicanega ravno iz naslova nenehnega pritiska na strokovno presojo Skupine za organiziranje šolskih prevozov in SPVCP je bil cilj Pravilnika in način delovanja SPVCP jasno in nedvoumno pojasnjen ravnateljem in predstavnikom šol, a slednje za Svet zavoda OŠ Šmartno ponovno ni zadostovalo.

 

V tej zvezi Skupna za org. šolskih prevozov in SPVCP ponovno podajata pojasnila glede delovanja in način organiziranja šolskih prevozov in presoje varnih šolskih poti, ki za 1.492 učencev v Mestni občini Slovenj Gradec in za 351 otrok vključenih v brezplačen organiziran prevoz in 34 otrok v organiziran prevoz z doplačilom ni enostavno, je odgovorno in temeljito preučeno.

 

Skupina vsakoletno, na osnovi 4. člena Pravilnika obravnava predlog novih relacij in dodatnih postajališč, pritožbe oz. pripombe staršev, odloča o dodatnih dovozih in odvozih, odloča v posebnih primerih glede upravičenosti do prevoza otrok zaradi bolezni inp. 

 

Osnova za organizacijo šolskih prevozov je Pravilnik. Skupina vsakoletno, na osnovi testa sorazmernosti ustrezno tehta, ali so pritožbe, pobude za relacije in v tej zvezi sprejeti ukrepi,  skladni z namenom Pravilnika in primerljivi z ostalimi relacijami. Ukrep mora biti utemeljen s ciljem enakopravnosti z vsemi relacijami, in sicer tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov.

 

Skupina tako v prvi vrsti upošteva cilj Pravilnika in načelo enakosti z vsemi relacijami, število vključenih otrok in postajališča. Poseg v spremembo sklopov, relacij in postajališč mora biti utemeljen s stvarnim in razumnim tehtanjem. Skupina in SPVCP ne smeta in nimata pooblastila, da na osnovi nenehnih pritožb in želj bo podaljšanju relacij ali prilagoditvi relacij enim osebam zlorabiti namen Pravilnika, v kolikor dejstvo ni stvarno upravičeno iz naslova temeljite presoje varne šolske poti ob upoštevanju načela enakosti.

 

Spremembe morajo biti opredeljive, razumne in legitimne. Različno oziroma prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb pri uresničevanju pravic, ki so pravnim naslovljencem zagotovljene v enakem obsegu in pod enakimi pogoji mora biti stvarno upravičeno. 

 

Načelo enakosti, eno izmed temeljnih načel demokratične, pravne in socialne države, zavezuje tako zakonodajalca, pri sprejemanju splošnih pravnih aktov, kot tudi vse državne organe, organe lokalne skupnosti in javne zavode, ki uporabljajo pravo[1] in odločajo o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Skladno s tem načelom morajo biti vsem učencem zagotovljene enake pravice. Pravne predpise je tako tudi na področju prevozov otrok v šolo potrebno uporabljati do vseh – na enak način, saj načelo pomeni predvsem jamstvo, da pri odločanju v konkretnem primeru nobena okoliščina, ki je zakon ali drug predpis ni posebej opredelil, ne bo pravno odločilna. Načelo enakosti je v segmentu, ki se nanaša na enakost v zakonu, v najširšem smislu razumeti kot splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti ali kot prepoved samovoljnega neenakega ali enakega (!) pravnega obravnavanja. Kadar organ v upravnem postopku prekorači meje »stvarno utemeljenih razlogov«, torej tedaj, ko enakega ali neenakega pravnega obravnavanja ni mogoče razumno in stvarno opravičiti, je kršeno načelo enakopravnosti oziroma enakosti v zakonu.

 

 Skupina se je po preverbi vseh predlogov relacij in sklopov dne 18. 4. 2017 odločila, da se v šolskem letu 2017/2018 organizira kombinirano vozilo za tiste otroke, kjer na dogovorjenih postajališčih ni mogoče obračanje avtobusa (postajališče Stopernik, Lipa, Odcep Biomedika).

 

Preučila je tudi navedbe Sveta zavoda glede trajanje vožnje. V tej zvezi je pregledala vse predloge za oblikovanje ostalih sklopov in relacij in zavzela stališče, da v primerjavi z ostalimi relacijami, kjer imajo otroci zagotovljen samo en privoz in en odvoz in na podružničnih šolah celo prestopajo na druga vozila, čas vožnje in čakanja na drugo vozilo veliko daljši in tako glede trajanja relacije sprejela stališče, da pritožba ni stvarno upravičena.   

 

Prevozi iz območja Stopernik, Lipa in Biomedika so za šolsko leto 2017/2018 organizirani s kombijem, saj obračališče znotraj dovoza za omenjena naselja za avtobus niso možna. Število slednjih otrok pa je tolikšno, da so zagotovljeni: dva privoza za nulto uro in dva privoza za prvo šolsko uro. Dodaten privoz tega kombija za Metulov breg se časovno ne izide (prav tako se ne izide s številom otrok). Na Metulovem bregu je omogočeno obračanje večjega vozila (avtobusa), zato se na tej relaciji organizira avtobus, slednji tudi zaradi skupnega števila otrok iz tega območja. Relacija pa je krajša, kot pretekla leta, saj privoz poteka od Metulovega brega  do Šmonove vasi, mimo Šertla do Brd in do OŠ Šmartno (pretekla leta je bila relacija veliko daljša; Lipa, Metulov Breg, Šmonova vas, Škodnik, Turiška vas, Brda in nazaj do Turiške vasi in do OŠ Šmartno). Glede te presoje je Skupina zavzela stališče, da za sprejetje drugačne ureditve ni podan stvarno upravičen, stvarno utemeljen razlog.

 

Vse relacije so organizirane na isti način. Organiziranih je 16 sklopov – torej 16 vozil in 100 relacij (50 privozov in 50 odvozov) - na osnovi Pravilnika. V kolikor bi se spremenil koncept za Metulov Breg (namesto avtobusa kombi), bi za zagotavljanje enakosti za vse otroke iz območja MOSG bilo potrebno organizirati dodana vozila – torej skoraj za vsak privoz otrok iz posameznega območja ločen sklop in toliko dodatnih vozil. V tej zvezi je Skupina zavzela stališče, da iz vseh predlaganih relaciji in sklopov izhaja enakopravno obravnavanje vseh otrok in da pritožba Sveta zavoda ni stvarno upravičena in da  zahteva diskriminatorno ravnanje, ki je v nasprotju z določili Pravilnika in načelom pravne države.

 

Na osnovi vsega omenjena tehtanja je Skupina sprejela naslednji sklep: iz predloga organiziranja relacij in sklopov je jasno in nedvoumno razvidno enakopravno obravnavanje, zato se prevoz na relaciji Mislinjska Dobrava, Brda, Šmartno organizira na predlagan način. 

 

 

  1. POSTOPEK UGOTAVLJANJA OGROŽENOSTI UČENCA NA POTI V ŠOLO

 

Učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, »… če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo« (ZOsn, 56. člen, 2. odstavek) in s katerim mu je dana pristojnost za »ugotovitev« ogroženosti učenca na šolski poti. Organ je določen z Zakonom o voznikih, ki določa, da lokalna skupnost ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), katerega osnovna naloga je načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni (ZVoz, 6. člen). SPVCP je sestavljen iz predstavnikov organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu.

 

Občinski svet določi število članov oziroma članic. SPVCP ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge zagotavlja uprava lokalne skupnosti (prav tam, 3. točka). SPVCP deluje v okviru Javne agencije RS za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraževalne aktivnosti (Javna agencija RS za varnost prometa, 2014). SPVCP ima več kot 40-letno tradicijo, saj začetki njegovega preventivnega delovanja segajo že v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni deluje na podlagi Zakona o voznikih (ZVoz, 6. člen) in skladno z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v RS (Uradni list RS, št. 63/02).

 

SPVCP ima pri organiziranju šolskih prevozov ključno in zelo odgovorno nalogo, saj se prevoz zaradi nevarne šolske poti organizira le, če SPVCP ugotovi, da je šolska pot kategorizirana kot nevarna. Dejstvo je, da se postopek prične ali na zahtevo staršev oz. skrbnikov, šole ali pa po uradni dolžnosti občinskih služb. Ne glede na to, če se postopek prične na vlogo stranke, se njihova ugotovitev nanaša šolsko pot in s tem na nedoločen krog oseb, torej vpliva njihova odločitev tudi na ostale učence, ki bivajo ob tej šolski poti. SPVCP izda le vmesni akt v postopku ugotovitve upravičenosti do brezplačnega prevoza.

 

Šolske poti se kategorizirajo na podlagi Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo (Kriteriji). SPVCP ima zakonsko pooblastilo, da ugotovi in opredelijo kategorizacijo šolske poti. Ugotovitev SPVCP vpliva na pravico do brezplačnega prevoza in tako SPVCP posredno odloča o pravici do prevoza.

 

Iz merila upravičenosti do prevoza zaradi razdalje šolske poti (prvi odstavek 56. člena ZOsn) lahko na podlagi načela enakosti sklepamo, da so otroci, ki so upravičeni do prevoza zaradi nevarne šolske poti, do slednjega upravičeni le v delu šolske poti, ki je kategorizirana kot nevarna. Otroci sodijo v isto skupino otrok in zato do prevoza v delu, kjer pot ni kategorizirana kot nevarna, do prevoza niso upravičeni. V tej zvezi bi bilo mogoče tudi na mestu, da se pripravi dopolnitev pravilnika, s katerim bi se prevoz iz naslova nevarne šolske poti izvajal samo v delu poti, kjer je le ta kategorizirana kot nevarna šolska pot oz. do razdalje šolske poti 4 km (prevoz samo čez glavno cesto, kjer je v nadaljevanju pot krajša od 4 km in ni kategorizirana kot nevarna: naselje Metulov breg, naselje pri Lipi, odcep Biomedika, naselje pri postajlišču Stopernik, postajališče Gmajna Pameče, Fuks Pameče  inp., oz. samo do razdalje 4 km do šole: Gradišče, Rahtel, Sv. Ana, Brda, Šmonova vas, Raduše do Spodnje vasi inp.).  

 

SPVP je na osnovi omenjene zakonske podlagi, na osnovi določil Pravilnika in načela enakosti, za postajališče Fajer in Podhomec že izdal mnenje in opravil ogled šolske poti. Naslednji ogled bo opravljen takoj, ko se bodo razmere na cestišču spremenile (pri Fajerju takoj, ko bo v tistem delu šolske poti potekala izgradnja ceste na Kope).

 



[1] »Pri uporabi prava se enakost izraža v tem, da pri obravnavanju istovrstnih primerov in odločanju o takih primerih veljajo iste splošne in abstraktne norme.« (Kocijančič, 2005, str. 107).

Vprašanje:

Nadalje je predlagal, da strokovne službe pripravijo pregled investicij za zadnji mandat, v katerem bi se dalo videti kdo je projektant, kdo je izvajalec in kdo je nadzorni. 

Odgovor:

Pregled investicij za zadnji mandat bomo pripravili v najkrajšem možnem času.

Objavljeno:2017-09-26T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Aleksander Hudej je opozoril, da Komunala in Kocerod zbirata tudi nevarne snovi. Smiselno bi bilo, da o tem poročata občinskemu svetu. Če bodo podjetje Kemis na Vrhniki zaprli oziroma vsaj nekaj časa ne bo smelo obratovati, se bodo nevarne snovi kopičile tukaj. Prav bi bilo, da jih seznanijo koliko je teh snovi, na kakšen način jih varno skladiščiti, da ne bo prišlo do nesreče. 

Odgovor:

Za odgovor na vprašanje smo poprosili podjetje Kocerod d.o.o. in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. V nadaljevanju posredujemo njihov odgovor: 

V zvezi z vprašanjem gospoda Aleksandra Hudeja, ki je bilo podano na 26. seji občinskega sveta MO SG dne 31.5.2017, vam podajamo naslednje pojasnilo: Družba Kocerod v skladu z OVD ni pooblaščena za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov, tako na lokaciji v Mislinjski Dobravi teh odpadkov ne zbiramo in jih tudi ne skladiščimo, izjemoma odpadke, ki so jih občani nepravilno odložili med gospodinjske odpadke in so bili v procesu predelave izločeni (posamezni deli elektronskih naprav, akumulatorji, baterije) zbiramo v posebnih zabojnikih in jih predajamo družbam, ki se ukvarjajo s predelavo tovrstnih nevarnih odpadkov. Vse izločene elektronske aparate predajamo družbi Zeos, v letu 2016 je bilo družbi Zeos predanih 21,6 t odpadkov, kar glede na celotno maso odpadkov v družbi Kocerod (cca. 17.000 t) predstavlja cca. 0,0011 % skupne mase odpadkov. Od nevarnih odpadkov  pa v družbi Kocerod na odlagališču Zmes prevzemamo »azbestne odpadke« (praviloma izrabljene salonitne kritine), s katerimi pa postopamo v skladu z Uredbo o odlagališčih nevarnih snovi (le ti so predhodno zloženi na lesene palete, poviti z zaščitno folijo in tako pripeljani s strani JKP na lokacijo odlagališča Zmes, kjer so na posebnih mestih odloženi v skladu s predpisi). O načinu ravnanja se v skladu s predpisi poroča na ARSO, za nevarne odpadke tudi s prilogo geodetskega posnetka in geomehanske meritve.

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje dejal, da ima mestna občina nekaj objektov, ki bi jih lahko prodali in pri tem navedel staro osnovno šolo v Podgorju, dva objekta v Plešivcu pod Uršljo goro in Dom na Partizanki. Dogovoriti se bodo morali kaj bodo s temi objekti.

Odgovor:

Za nakup Doma na Partizanki ni zanimanja. Na mestni občini razmišljajo o marsičem in če vztrajajo pri iskanju investitorja, jim preostane samo podelitev brezplačne stavbne pravice, če bi bil za to javni interes. Možna je tudi druga rešitev, da Partizanko obnovijo in otrokom zagotovijo dobre pogoje za šolo v naravi, za preživljanje počitnic blizu doma. S tem bi ustvarili tudi nova delovna mesta. Če bi prodali kakšen drugi objekt, lahko s tem denarjem obnovijo Dom na Partizanki.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je zaradi nesreče v podjetju Kemis na Vrhniki menil,  da morajo le to na mestni občini vzeti skrajno resno in zahtevati, da se javijo vsi tisti, ki v mestni občini uporabljajo nevarne snovi. Natančno morajo vedeti kdo je v občini tisti, ki bo to spremljal in komu morajo poslati informacijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je seznanjena s tem, da na področju občine ni proizvodnih obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje. Na Koroškem sta sicer dva taka obrata ( oba v občini Črna na Koroškem). Kljub temu je MOSG sredi meseca junija 2017, na podlagi zadnjih dogodkov na Vrhniki, sklicala sestanek s predstavniki družb, ki pri svojem delovnem procesu, oziroma pri opravljanju svojih storitev, vendarle uporabljajo določene količine surovin, ki bi utegnile biti v stiku z drugimi snovmi ob požaru nevarne za okolje. Na sestanek so bili vabljeni tudi predstavnik URSZ, gasilci, določeni člani štaba CZ MOSG,... Razprava tega sestanka je pokazala, da družbe jemljejo požarno varnost skrajno resno, veliko skrb posvečajo varnemu skladiščenju vnetljivih  surovin in mastnih odpadkov, skladno z zakonodajo redno testirajo in pregledujejo gasilne aparate, hidrante, ter imajo usposobljene delavce za gašenje začetnih požarov. Skladno s požarnim redom pa tudi v praksi ravnajo po zapisanih pravilih. Skupaj s pristojnimi gasilskimi društvi pa bodo v prihodnje izvedli še kako vajo pogosteje kot sicer.

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je na prejšnji seji podal vprašanje in pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v Mestni občini Slovenj Gradec. Dobil je odgovor, da so v tem trenutku nemočni in odvisni od pristojnega ministrstva. Ob tej nesreči je priložnost, da to še enkrat zahtevajo.

Odgovor:

Vprašanje smo dne 6. 6. 2017 naslovili na ARSO (torej kakšna bo dinamika postavitve postaje za merjenje trdih delcev v zraku za MOSG) . ..odgovora še nismo prejeli. 

Vprašanje smo posredovali tudi Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec d.o.o in prejeli njihov odgovor:

Odgovor Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o: Z onesnaženostjo zraka se pri nas ne ukvarjamo in tudi ne spremljamo stanja onesnaženosti zraka. V skladu z zakonodajo pa za naše naprave, ki imajo emisije snovi v zrak, to so bakla na odlagališču, SPTE in kotli na toplarni izvajamo predpisan obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Iz poročil je razvidno, da ne presegamo mejnih vrednosti.

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je dejal, da je že pred časom postavil vprašanje kaj se dogaja z optiko na določenih območjih Mestne občine Slovenj Gradec, kjer je že položena kanalizacija. Takrat je bil odgovor, da bo javni razpis za podelitev koncesije. Zanima ga, če se že kaj na tem področju dogaja.

Odgovor:

Občinska uprava bo do jeseni pripravila predmetni javni razpis. 

Vprašanje:

 

Mag. Ksandi Javornik je nadalje vprašal kaj je s prijavo na javni razpis za gradnjo bivalne enote. Slišal je informacije, da prijava ni bila ustrezno pripravljena. 

Odgovor:

Dogovor za razvoj regij še vedno ni usklajen. V Mestni občini Slovenj Gradec pričakujejo, da bo bivalna enota financirana preko javnega razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kolikor pa ne, pa ga bodo uvrstili v regijske projekte v okviru dogovora, torej z neposredno pogodbo. Država pripravlja v spremembo operativnega programa koriščenja evropskih kohezijskih sredstev in po teh spremembah naj bi se sprostila ta finančna sredstva za regije. Izgradnja bivalne enote je regijski projekt, ki ga vodi RRA Koroška, v njej so vključeni Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Mežica in Občina Radlje ob Dravi. DIIP je bil na seji občinskega sveta  sprejet, zdaj pa so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

Vprašanje:

 

Peter Cesar se je zahvalil, da je po nekaj mesecih dobil odgovor Koroškega pokrajinskega muzeja v zvezi z razrezom vodnega rezervoarja. Zanima ga pa še koliko je bil strošek razreza in odvoza tega rezervoarja. 

Odgovor:

Stroška razreza in odvoza ni bilo, saj je podjetje Surovina oba stroška kompenziralo z vrednostjo odpeljanega materiala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na kolesarski poti od pokopališča proti Podgorju (pred Avtoličarstvom Vitko), opazil širšo jamo takoj za pokrovom za kanalizacijo in je predlagal, da pristojne službe to sanirajo.

Odgovor:

 

Problematika je bila posredovana JKP Komunali Slovenj Gradec, ki bo v najkrajšem možnem času sanirala jamo.

Vprašanje:

 

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na fasadi novega vrtca v Podgorju opazil, da je na manjšem delu začela odstopati. Predlagal je, da si pristojne službe tudi to ogledajo in pričakuje odgovor kaj se je zgodilo. 

Odgovor:

Občina bo koncesionarja opozorila na napako in svetniku posredovala pisni odgovor, ko pridobi informacijo.

Vprašanje:

 

Danica Repas je povedala, da so na sestanku ČS Štibuh opozorili, da so poškodovani jaški na Podgorski cesti do pokopališča. Posebej je poškodovan jašek na Podgorski 3 pri stanovanju Tamše. Ti jaški so že bili popravljeni, ampak so spet poškodovani. 

Odgovor:

Jaške na tej lokaciji smo pregledali in ustrezno zatesnili z gumo, oziroma tesnilno maso, kar smo do sedaj že večkrat storili. Ker pa so jaški na vozni površini in sicer v koloteku vozil, večkrat prihaja do zrahljanja tesnitve in s tem do ropota.

Vprašanje:

Danica Repas je dejala, da ČS Štibuh zanima kdo skrbi za urejanje brežin. Le te so na obeh straneh Suhodolnice zelo zapuščene, neočiščene, nepokošene in zaraščene z grmovnicami. Zanima jih tudi kdo je zadolžen za košnjo in urejanje javnih površin, te so namreč zelo slabo vzdrževane. Hišo ima ob Podgorski cesti in vel del tega zemljišča je javnega in ga pravzaprav urejajo večinoma sami. Živo mejo, ki je ob Podgorski, čistijo skoraj vsak teden, enkrat ali dvakrat na leto nekdo pride, ampak to je resnično premalo.

Odgovor:

 

Za brežine ob vodotokih mora skrbeti lastnik priobalnega zemljišča, kar predpisuje  Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15): 

100. člen (dolžnosti lastnika zemljišča)

(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti vodovarstvenega nadzornika. 

Naše podjetje zaradi urejenosti – izgleda mesta v okviru rednega vzdrževanja dvakrat letno mulči brežine ob pešpoteh (v tem primeru dolvodno na levi strani od pokopališča Stari trg do sotočja reke Suhodolnice in Mislinje. Tudi na ostalih brežinah vodotokov izvajamo vzdrževalna dela v smislu mulčenje, grobega čiščenja grmovnic in odstranjevanja invazivnih rastlin (japonski dresnik). 

Ti odseki so:

- reka Mislinja od Merkatorja do letnega kopališča in od zavarovalnice Triglav do Nierosa,

- potok Homšnica od Šmarške ceste do naselja pod šolo Štibuh. 

Vsa dela izvajamo skladno s pogoji upravljavca vodotokov. 

Zemljišče, ki je javno dobro (travnik) med glavno cesto (Podgorska cesta) in naseljem Ob Suhodolnici št. 8-12, kosimo dvakrat letno. Živo mejo iz smrek katero so na občinskem zemljišču zasadili krajani, do sedaj je nismo vzdrževali. V prihodnje jo bomo obrezovali v sklopu rednega vzdrževanja.

Vprašanje:

Ivan Vranjek je opozoril, da podjetje Kocerod PGD Turiška vas še niso dostavili požarnega načrta. Prav bi bilo, da zaradi tovrstnih situacij, kakršna se je zgodila na Vrhniki, le tega dobijo oziroma, da jih povabijo v podjetje in skupaj pregledajo kaj se kje skladišči in kako. 

Odgovor:

Podjetje Kocerod bomo opozorili na to pripombo in jim predlagali, da PGD Turiška vas predstavijo požarni načrt.  

Odgovor Kocerod, d.o.o:

V zvezi z  opozorilom Ivana Vranjeka družba Kocerod daje naslednje pojasnilo: Ne glede na to, da v družbi Kocerod nevarnih odpadkov posebej ne zbiramo in skladiščimo, smo dolžni tudi z ostalimi komunalnimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki zahtevajo posebno skrbnost in ukrepe za preprečitev nastanka požara. Med drugim je tudi zahtevano, da ima družba izdelan požarni red z evakuacijskim načrtom. Družba Kocerod je dne 18.12.2012 na poziv Mestne občine Slovenj Gradec št. 842-1/2012 na Mestno občino Slovenj Gradec dostavila požarni red z evakuacijskim načrtom, Mestna občina Slovenj Gradec pa se je v tem dopisu obvezala, da bo požarni red z evakuacijskim načrtom posredovala gasilskim enotam. Dokumentacija je bila posredovana v elektronski obliki, tako pričakujemo, da je Mestna občina v skladu z dopisom z vsebino seznanila pristojna gasilska društva. Ne glede na povedano pa bomo v izogib nejasnostim tudi sami še dodatno informirali gasilska društva v neposredni bližini z našimi dokumenti in jih seznanili s požarno ogroženostjo in sprejetimi ukrepi za preprečitev nastanka požara. Lahko povemo, da z gasilskimi društvi dobro sodelujemo in da so v preteklosti s hitro intervencijo že preprečili nastanek večje škode zaradi nastalih začetnih požarov.  

Vprašanje:

 

Ivan Gams je opomnil, da je bila delegacija iz občine na obisku v Občini Šoštanj, kjer imajo sklenjeno dolgoročno koncesijsko pogodbo z zasebnikom za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Vprašal je kakšen je ta model, ali je prenosljiv za naše razmere oziroma kake nadaljnje korake v tej smeri na mestni občini pričakujejo.

Odgovor:

 

V Občini Šoštanj so nam pripravili celovito predstavitev njihovega projekta in sicer so za 15 let oddali koncesijo za gradnjo in vzdrževanje cest. Postopek je tak, da mora občinski svet mora najprej sprejeti Odlok o ugotovitvi javnega interesa in potem lahko pričnemo pripravljati dokumentacijo, ki je potrebna za tovrsten projekt. 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je v časopisu zasledil, da v Občini Piran sprejemajo nov prostorski plan in zelo nazorno prikazuje kako bo Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Mislinja investirala oziroma predvideva razširitev tega objekta, ki je namenjen počitnikovanju. Kako je to možno, da svetniki o tem ne vedo nič.

Odgovor:

OPN, ki ga pripravlja Občina Piran, kjer je počitniški dom Mestne občine Slovenj Gradec, omogoča širitev in gradnjo na tej parceli. V tem trenutku ne načrtujejo, da se bo tam dejansko gradilo.

Vprašanje:

 

Niko R. Kolar je nato opomnil, da je bil danes zadnji dan javne razgrnitve Katica. Ta zgodba se mu zdi zelo prezenta, vpliva na bodoče rešitve pri izgradnji objekta bloka stanovanj za trg, nekje pa je razbral, da sta financerja Lesoteka in pa Mestna občina Slovenj Gradec. To ga je presenetilo, ker do zdaj ni ni bil informiran, da bi mestna občina pristopila k temu projektu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec in podjetje Lesoteka nista skupni investitor. Lesoteka je pobudnik za sprejem OPPN in je naročila strokovne podlage za gradnjo bloka. Na tem območju namreč namerava graditi blok tržnih stanovanj. Za ta del zemljišča, spremembe financira omenjeno podjetje.    

Vprašanje:

Branko Smrtnik je vprašal daleč je z ureditvijo bivšega objekta Zipo in Belevue.

Odgovor:

Objekt bivšega Bellevuea  je prodan, glede objekta Zipo pa ni sprememb.

Vprašanje:

 

Dr. Peter Pungartnik je opomnil na varnost na cestah in dejal, da pričakuje, da so te vzdrževane kvalitetno. Opozoril je, da naj Komunala prične z košnjo.

Odgovor:

Z mulčenjem oz. košnjo ob cestah smo pričeli v začetku meseca maja, ko se je začela vegetacija. Dela izvajamo skladno s prioritetami in planom dela.  

V skladu z dogovorom na sestanku dne 6.6.2017 na MO Slovenj Gradec, podajam naslednje odgovore:

VOC Celje d.d., CVB Otiški vrh, kot koncesionar rednega vzdrževanja državnih cest na območju Koroške, izvaja dela po letnih in mesečnih planih za vzdrževalna dela, ki jih potrjuje nadzor za redno vzdrževanje državnih cest in so v skladu s koncesijsko pogodbo in letnimi pogodbami. Nadzor izvaja družba DDC. Kar se pa tiče izvajanja del po naslednjih postavkah: 

1. Strojna košnja trave: se izvaja zaradi preglednosti ob voziščih in brežinah in sicer 2 do 3 krat letno. Košnja se izvaja s stroji mulčerji, trava se pušča na pokošeni površini. Tu ne gre za vzdrževanje zelenic, ampak zagotavljanje preglednosti in vidnost cestnih smernikov. 

2. Odstranjevanje posipnih materialov po zimi, se planira od konca zimskega obdobja t.j. 15.3. in naj bi se končalo do 20 4 v tekočem letu oz. do prvomajskih praznikov. Izvedba je odvisna tudi od trajanja zime. V letošnjem letu smo zagotovili odstranjevanje posipnih materialov z vozišč v predvidenem roku, poudarek pa je vedno, da s čiščenjem pričnemo najprej v urbanih področjih.

Objavljeno:2017-06-21T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. seja občinskega sveta

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. seja občinskega sveta
Vprašanje:

Bojan Navodnik je na prejšnji seji postavil vprašanje glede izplačil nagrad v javnih zavodih, posebej za Komunalo in ni dobil prejel odgovora. Zaradi tega je izrekel kritiko in poudaril, da želi pisni odgovor.

Odgovor:

 

Odgovor bo podan po tem, ko bo Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o. obravnaval tematiko in zavzel stališča. 

 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je predlagal, da se za lansko in za letošnje leto pripravi pregled sprejetih sklepov občinskega sveta in pregled realizacije le teh. 

Odgovor:

 

 

Pripravili bomo pregled sprejetih sklepov Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in realizacijo le teh ter jih predstavili na eni izmed prihodnjih sej.  

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je omenil potok Homšnica, ki je bil v zgornjem delu delno že saniran, pa ugotavlja, da je del, ko so ga v prostovoljni delovni akciji očistili leta 2013, ponovno zaraščen in zasut. Ne zgolj po naravni poti, da bi voda sama prinesla zemljo, pač pa meni, da so večino tega navozili kar občanke in občani, predvsem z vrtov. Zato predlaga, da vodstvo občine pozove VGP Drava Ptuj, da pridejo na ogled.  

Odgovor:

S pristojnim od upravljalca vodotokov (VGP Drava) bomo organizirali ogled, o ukrepih bomo obvestili MO Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je ponovno je podal pobudo glede merjenja onesnaženosti zraka v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici. 

Odgovor:

 

ARSO je napovedal, da bo v okviru projekta, ki bo sofinanciran iz EU sredstev postavil nove postaje za merjenje trdih delcev v zraku. Predvidena lokacija je tudi v Slovenj Gradcu. ARSO bomo prosili za dinamiko realizacije projekta in o tem obvestili občinski svet.

Vprašanje:

 

Peter Cesar je vprašal zakaj na spletni strani MO SG ni ažurirana vsebina "Odgovori na pobude in vprašanja". 

Odgovor:

Odgovore na pobude in vprašanja, ki jih članice in člani Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec dajete na sejah občinskega sveta bomo ponovno pričeli objavljati tudi na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

 

Vinko Vrčkovnik je povedal, da so na Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe na zadnjem sestanku sprejeli sklep, da podajo pobudo za izredno sejo, na kateri bi pridobili informacije glede izgradnje hitre ceste. Zadnje čase  je o tem veliko različnih informacij in niso seznanjeni glede tega, prav tako tudi o gradnji krožišča v Šmartnem. 

Odgovor:

Informacijo glede izgradnje hitre ceste oziroma Tretje razvojne osi bo župan podal na naslednji seji Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je vprašal kaj je z načrtovano izgradnjo romarskega doma na Razborju. Lansko leto so se prijavili na razpis skupaj z Avstrijci, pa je ta padel v vodo.

Odgovor:

Ta projekt je bil zavrnjen, zato je Mestna občina Slovenj Gradec poslala pisno vprašanje, ali so partnerji čez drugo stran meje še vedno zainteresirani za ta projekt. Projekt se v taki obliki ne more še enkrat prijaviti, torej bi se moral vsebinsko drugače zastaviti. Ko bodo dobili informacije ali so partnerji čez mejo še zmeraj zainteresirani za ta projekt, potem bodo lahko dali tudi odgovor ali bodo ta projekt lahko še enkrat prijavljali na ta javni razpis, v nasprotnem primeru je pa to projekt, ki bi lahko šel na naslednjo prijavo na javni poziv za projekte LAS, ki ga načrtujejo v letu 2018.  

Vprašanje:

Aleksander Hudej je povedal, da na relaciji Podgorje Sp. Razbor, na enem delu vidno propada asfalt in predlagal, da strokovne službe opravijo ogled. 

Odgovor:

Z ustreznimi strokovnimi službami bomo opravili ogled poškodb in podali ustrezno rešitev, katero bomo posredovali MO Slovenj Gradec.

Vprašanje:

 

Aleksander je povedal, da je bil župan na ogledu ceste v Velunji in tam je bilo okrog 30 ljudmi. Ti ljudje zdaj pričakujejo odgovor kakšni so načrti v zvezi s to cesto.

Odgovor:

Rekonstrukcijo te ceste bomo poskušali opraviti v več delih, zato bomo del finančnih sredstev zagotovili v rebalansu proračuna.

Vprašanje:

Martina Šisernik je povedala, da je v Knjižnici Ksaverja Meška Društvo Narava Pohorje izvedlo predavanje o značilnostih narave v našem okolju. Predavatelj je opozoril na pomen rastišča Sibirske perunike v Šmiklavžu. To rastišče je določeno kot naravna vrednota lokalnega pomena. Društvo je v preteklem letu preverjalo stanje rastišča, ugotovili so, da se manjša zaradi neustrezne košnje. Vprašala je ali je najemnik travnika poučen o pomenu in zaščiti tega območja in zavezan za košnjo trave, tako, da se ohrani rastišče. 

Odgovor:

Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o. za nas že izvaja kartiranje sibirske perunike. Njihovi predstavniki so že bili na terenu in ker perunika še ne cveti, so izvedli kartiranje listov in na ta način zavarovali podatke za primer, če bi prišlo do predčasne košnje s strani najemnika. Izdelovalci kartiranja predvidevajo, da bo perunika zacvetela čez dva tedna in takrat bodo šli ponovno na teren. Po pridobitvi podatkov o najemniku zemljišča s strani naše pravne službe, ga bomo nemudoma  telefonično in pisno seznanili z naravno vrednoto in pozvali, da naj ne izvaja košnje na območju sibirske perunike vse dokler ta ne bo odcvetela. Za trajno rešitev zaščite perunike na tem območju, predlagamo, da občina sklene najemno pogodbo z najemnikom in v njej pisno opredeli režim dela na teh zemljiščih. V pogodbo se naj vključijo priporočila, ki bodo izhaja iz študije, ki jo bomo pridobili s strani VGB Maribor. 

Vprašanje:

Hinko Kašnik je povedal, da so v preteklih dveh tednih urejali v ČS Stari trg in ČS Štibuh problematiko v zvezi z varnostjo v prometu in se je javno zahvalil direktorici in strokovnim službam tako mestne občine kot Komunale, ki so zelo hitro in učinkovito poskrbele za reševanje problemov in si želi podobnega sodelovanja tudi v prihodnje.

Odgovor:
Vprašanje:

 

dr. Peter Pungartnik je omenil, da se obnavlja Celjska cesta. Na tem delu prehodi za pešce  niso ustrezno osvetljeni. Predlagal je, da se okviru te rekonstrukcije dodatno osvetlita prehoda pred trgovino Tuš in pri pekarni v bližini Marčiča.

 

Odgovor:

 

Oba prehoda bosta dodatno osvetljena.  

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako omenil Sibirsko peruniko in resnično je treba biti previden. V lanskem letu je bil z magistrom Ježem na ogledu in predvidel je kdaj se lahko kosi. Dva dni po tistem je bil odbor, kjer je izpostavil, da naj občinske službe opozorijo najemnika, da ne bo kosil, ampak pred ponedeljkom je bil ta travnik že pokošen. Se pravi bistveno prehitro in pa predvsem pa v manjšem obsegu kot bi to bilo nujno za ohranitev Sibirske perunike. Zato je predlagal, da se stopi v stik z magistrom Ježem in  s tem najemnikom, ki to kosi, da se opredeli, kdaj lahko  pokosi. Center tega rastišča se lahko pokosi konec meseca julija, lani je bilo že meseca junija, skratka da to ohranijo in dajo več pozornosti na to peruniko.  

Odgovor:

 

Glejte odgovor pri svetnici Martini Šisernik.

 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na predzadnji seji izpostavil uničenje vodnega rezervoarja in  ohranjanje tehnične dediščine. Na prejšnji seji je ponovno želel poročilo o analizi stanja, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej, ampak ga še vedno ni dobil. 

Odgovor:

 

Po telefonskem klicu s strani Boštjana Temnikerja smo bili v Koroškem pokrajinskem muzeju v začetku aprila 2016 pozvani, da izdelamo mnenje v zvezi z vodno cisterno. Na prvem ogledu 7. 4. 2016 smo bili prisotni Boštjan Temniker, MO Slovenj Gradec, Lilijana Medved, etnologinja, konservatorska svetovalka ZVKDS OE Maribor in Brigita Rajšter, KPM; dogovorjeno je bilo, da muzej pripravi analizo objekta in predlog prenove; pogovor je bil tudi o lokaciji, kje bi se cisterna lahko postavila. S strani strokovnih služb, je bil naš predlog, glede na to, da gre za pripadajoči del nekdanje železniške postaje Slovenj Gradec, da se jo postavi v neposredni bližini postaje. Videli smo možnost v okviru ureditve cestnih oziroma parkovnih površin na zahodni strani železniške postaje. V mesecu aprilu je sledilo več ogledov cisterne s strani strokovnih delavcev muzeja. 5. 5. 2016 smo na elektronski službeni naslov Boštjana Temnikerja poslali dokument o vodni cisterni, ki ga je pripravil samostojni konservatorsko restavratorski tehnik Aleš Senica. Dokument je bil opremljen tudi s predračunom za izvajanje vodnega peskanja in dvoslojnega barvanja v višini 4.776,30 eur izvajalca, s katerim muzej sodeluje pri strokovnih nalogah obnove skulptur forma vive na Ravnah. Dne 6. 5. 2016 sta si vodno cisterno in predlagano lokacijo ob železniški postaji ogledala poleg Boštjana Temnikerja in Brigite Rajšter tudi odgovorni konservatorski svetnik za tehniško kulturno ZVKDS OE Maribor Dean Damjanović in muzejska svetnica Valerija Grabner, KPM. Damjanoviću smo tudi predstavili predlog prenove cisterne, ki ga je pripravil muzej, s katerim se je tudi strinjal. 

Kratek povzetek: VODNA CISTERNA April 2016 Lokacija: Celjska cesta, Slovenj Gradec Predhodna lokacija: Vodna cisterna se je nahajala v zaprtem prostoru, na podstrehi nekdanje stavbe vodnega stolpa ob takratni železniški postaji (1899 - 1969). Ob prenovi stavbe v letu 2014 je bila cisterna odstranjena iz objekta. Trenutno stoji v neposredni bližini stavbe, prosto na zelenici. Opis: Vodna cisterna je bila izdelana konec 19. stoletja, uporabljana kot rezervoar za polnjenje parnih lokomotiv z vodo. Prejšnja lokacija je bila v zaprtem prostoru. Izdelana je iz litoželeznih plošč, ki so sestavljene s pomočjo kovičenja. Cisterna je v dobrem stanju, kar se tiče materiala. Železne plošče so bile prvotno zaščitene z osnovno barvo. Proces korodiranja se je pospešil, odkar je cisterna postavljena zunaj, istočasno se v njeni notranjosti zbira deževnica. Ob ogledu je bilo v cisterni več kot meter vode. Velikost: Površina cisterne je 120 m2: cisterna 110 m2 in podstavek 10 m2.   

Predlog obnove: Vodno cisterno je potrebno očistiti korozivnih produktov in stare barve. Predlagamo vodno strojno peskanje z dodanim steklenim prahom, ki bi se izvedlo na lokaciji, kjer se cisterna trenutno nahaja. Pred barvanjem je potrebno na najnižjem delu cisterne izdelat odtok za deževnico, da se prepreči nabiranje vode v notranjosti. To je seveda odvisno od nove postavitve cisterne. Zaščita: Barvanje z barvo na osnovi epoksidnih smol z dodano antikorozijsko zaščito in zaščito proti UV žarkom. Barvanje najmanj v dveh slojih. Barvanje predlagamo na novi lokaciji, kjer bo cisterna stala, da preprečimo morebitne poškodbe med premikanjem.

Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik Priloga: Ponudba Pripravil: Aleš Senica, samostojni restavratorsko konservatorski tehnik   

O nadaljnjih postopkih v zvezi z vodno cisterno v muzeju nismo bili obveščeni.   

Objavljeno:2017-06-20T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC dne, 22.03.2017
Vprašanje:

Peter Cesar je na 23. seji vprašal kako je z aktivnostmi za ohranitev Upravne enote oziroma upravnega središča v Slovenj Gradcu. Posredovan jim je bil odgovor, da bo le tega župan podal na seji občinskega sveta. 

Odgovor:

Župan je pojasnil, da vse relevantne informacije govorijo o tem, da se na tem področju še nič takega ne dogaja, da bi morali na mestni občini nujno ukrepati. Takšna so zagotovila ministra in tudi načelnica Upravne enote Slovenj Gradec mu je svetovala, da v tem trenutku ni potrebno urgirati pri Ministrstvo za javno upravo in bo sama seznanjena s spremembami, ki bi se morebiti zgodile. Dejal je še, da se je v preteklosti v zvezi s tem vprašanjem že obračal na Ministrstvo za javno upravo. 

Vprašanje:

Boris Raj, mag. je povedal, da že dve leti zaporedoma govori o potrebi po preplastitvi Celjske ceste, to je od križišča na Maistrovi do Name. Imeli so že obljube in še enkrat daje uradno pobudo, da se župan in odgovorni v mestni občini pogovorijo z upravljalcem te ceste in ga pozovejo, da končno izpolni svojo že večkrat dano obljubo in ta odsek ceste ustrezno uredi.

Odgovor:

 

Župan je prisotne seznanil, da je pogodba o izvajanju del že podpisana in preplastitev Celjske ceste je tik pred izvedbo.

Vprašanje:

 

Boris Raj, mag. je vprašal ali obstaja kakšen koncept sejmov, ki potekajo na Glavnem trgu in na Trgu svobode, na katerih pač lahko vidijo, da je v veliki meri prisotna ponudba »kiča«. Vprašal je ali je možno, da se omenjena vrste ponudbe, ne glede na to, da prodajalci plačajo takso, postavi na drugo mesto. Tisti, ki določa ceno najema in kje bo kdo imel prostor, bi moral imeti v mislih, da bi bile sredi 750 let starega mesta postavljene stojnice, ki ponujajo rokodelske izdelke. Dejal je, da v zvezi s tem želi pojasnilo.

Odgovor:

 

V Slovenj Gradcu se tradicionalno prirejajo trije t.i. kramarski sejmi (Jožefov sejem – 19. marca, Pankracijev sejem – 12. maja in Elizabetin sejem – 17. novembra), ki so namenjeni prodaji različnega blaga za široko potrošnjo in s tem tudi široki množici obiskovalcev. Sejmi so zelo dobro obiskani in privabijo v mesto tudi obiskovalce iz širšega območja Slovenj Gradca in drugih krajev Koroške. Še nekaj let nazaj na teh sejmih praktično ni bilo prisotne ponudbe rokodelskih izdelkov, gostinske ponudbe oz. ponudbe kmetij in domačih prodajalcev iz Slovenj Gradca. Z namenom, da bi popestrili ponudbo sejmov, je organizator Javni zavod Spotur že od vsega začetka pripravil koncept, kako bi vzpodbudili ponudbo domačih prodajalcev in rokodelcev. To smo dosegli z nižjimi cenami za prodajalce rokodelskih izdelkov, izdelkov lastne proizvodnje ter kmečkih izdelkov in pridelkov, prodajalci iz območja Slovenj Gradca pa plačujejo le simbolično najemnino sejemskega prostora (3 EUR za 3 m prostora). Da je na sejmih dejansko iz leta v leto več ponudbe rokodelskih in domačih izdelkov, nam kaže tudi statistika Jožefovih sejmov, ki jo objavljamo spodaj. Na letošnjem Jožefovem sejmu je bilo tako že več kot polovica prodajalcev takih, ki so bili upravičeni do znižane najemnine (rokodelci, kmetije z dopolnilno ponudbo, prodajalci iz območja Slovenj Gradca). V zadnjih letih nam je s tem konceptom uspelo spodbuditi kar nekaj lokalov v mestnem jedru, da na sejmih postavijo tudi svoje stojnice in s tem postanejo aktivni udeleženci sejmov. Prav tako pri organizaciji sejma ves čas skrbimo za to, da so rokodelci, kmetije in domači prodajalci umeščeni v osrednji prostor in na Trg svobode, saj prodajalcem ni dovoljeno, da si prostor iščejo sami, ampak jim ga določi organizator. Je pa res, da se proti sredini mesta še vedno pojavi nekaj prodajalcev predvsem s tekstilnimi izdelki, saj so ta prodajna mesta imeli že več kot deset let in jih je težko na hitro prestaviti drugam. Dejstvo je tudi, da so trije tradicionalni sejmi t.i. »kramarski« sejmi in tudi ponudba »kiča« na teh sejmih mora biti prisotna in obiskovalci to tudi pričakujejo. Skozi vse leto se v mestnem jedru Slovenj Gradca zvrsti tudi kar nekaj bolj specializiranih sejmov (na primer rokodelska tržnica, ekološki praznik, rokodelski božično-novoletni sejem,…), kjer je vsebina bolj selektivna. Prilagamo še uradni cenik sejma, iz katerega je razviden koncept spodbujanja rokodelskih in domačih ponudnikov, ter nekaj fotografij letošnjega Jožefovega sejma s poudarkom na osrednjem delu Glavnega trga in Trga svobode.

 

Priloga 1: Statistika prodajalcev Jožefovih sejmov v Slovenj Gradcu

 

JOŽEFOV SEJEM

Število vseh prodajalcev

Število prodajalcev z znižano najemnino (rokodelci, kmetije, domači prodajalci)

Število prodajalcev iz območja Slovenj Gradca

2017

132

70

24

2016

117

45

22

2013

126

42

15

2009

121

31

10

 

 

Priloga 2: Cenik najemnine sejemskega prostora

 

 

CENIK – JOŽEFOV SEJEM 2017

Količina Cena

 

Prodajno mesto – splošno

 

Prodajno mesto – prodajalci iz območja Slovenj Gradca

 

Prodajno mesto – rokodelski izdelki, izdelki lastne proizvodnje, kmečki izdelki in pridelki

 

Najem tipske stojnice

1 tekoči meter

 

1 tekoči meter

 

 

1 tekoči meter

 

 

1 kom

25,00 EUR

 

1,00 EUR

 

 

10,00 EUR

 

 

15,00 EUR

 

 

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil kritiki podžupana Janeza Potočnika glede plačevanja za odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na komunalnem podjetju. Številni občani so zrevoltirani, ogorčeni in res je to, kar so dolga leta gradili, bi zdaj podrli. Ljudje bi ponovno začeli z odlaganjem teh odpadkov v naravo, kar si prav gotovo ne želijo oziroma ne smejo dopustiti. Še manj pa smejo dopustiti, da bi to nekontrolirano kurili in onesnaževali okolje. Zato predlaga, da občinske službe vstopijo v stik z vodstvom Komunale, najdejo rešitev prijazno občanom in Komunali, predvsem pa našemu okolju. 

Odgovor:
Vprašanje:

 

Peter Cesar je dejal, da ga številni občani opozarjajo na neosvetljenost parkirišča nad cerkvijo v Starem trgu oziroma na neosvetljenost okolice cerkve. Gre za to, da se na tistem parkirišču zadržujejo skupine, takšne in drugačne. Tam je tudi neko smetenje, kaj vse se dogaja, se v temi ne ve in mogoče bi res razmislili, da se parkirišče osvetli, predvsem pa, da se tudi z župnijo dogovorijo za osvetlitev tega objekta. Še zlasti ob praznovanju 750 letnice mestnih pravic, bi tudi ta večerna osvetlitev dopolnila praznično razpoloženje.

Odgovor:

 

O tem vprašanju so strokovne službe preko vaške skupnosti že dogovarjajo in pobudo so naslovili na Škofijo Maribor. V kolikor ne bodo zmogli ali ne bi bili pripravljeni sami izvesti osvetlitve, bo to poskušala izvesti mestna občina. V proračunu teh sredstev niso načrtovali in jih bodo morali zagotoviti z rebalansom. 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil, da vsako prvo soboto v mesecu Koroški pokrajinski muzej organizira vodenje po mestnem obzidju. Ko se je le tega udeležil, se je zgrozil nad stopnicami zadaj za Glasbeno šolo do parkirišča. Le te so spokane in uničene, zato je predlagal, da pristopijo k sanaciji.

Odgovor:

 

Takoj po koncu letošnje zime smo omenjeni problem zaznali in pristopili k izvedbi popisov del za trajno obnovo stopnišča. Vsa minula leta se je omenjeni problem propadanja stopnišča, zaradi neodpornosti osnovnega gradiva na zimsko soljenje, ponavljal in reševal s krpanjem. Investicija v obnovo stopnišča, za katero smo konec meseca marca pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo z davkov znašala 17.483,88 eur. Ker vir v proračunu 2017 ni bil predviden, bo le tega potrebno zagotoviti v okviru rebalansa. 

Vprašanje:


Peter Cesar je opozoril, da razpada grb na glavnih vratih v Rotenturnu. Predlagal je, da to uredijo. Prav tako so na dvorišču Rotenturna različne ploščice, potrebne so manjših popravil, vodnjak je pa smetnjak. Ni veliko dela in slika, če pridejo obiskovalci, bi bila čisto drugačna. Na Trgu svobode imajo trhle klopi oziroma ena klop ne služi več svojemu namenu. Zamenjati je treba deske in to klop popraviti. Na fontani na Sokličevem trgu je pipa skrivljena že kar nekaj mesecev. Cesta proti Toplarni je stara dve leti in je na več delih razpokana oziroma je na celotni razdalji več kot dvajset razpok. Opazil je, da so se tam že delale vrtine, zgleda, da je sanacija v teku in so že ukrepali. Jaški na cesti na Ronkovi ulici, ki so jo obnovili pred tremi leti, so močno pogreznjeni. Predlagal je, da to preverijo.

Odgovor:


Klopi bomo popravili oz. zamenjala z novimi lesenimi deli. Popravilo fontane pa je že v teku.     Za cesto proti Toplarni smo uvedli reklamacijski postopek. V ta namen je Zavod za raziskavo materiala opravil terenske preiskave. ZRMK je tudi predpisal način izvedbe asfaltiranja sistemu TERA MIX. Na podlagi poročila bomo lahko predvideli način sanacije. 
Omenjen del Ronkove ulice je bila obnovljena leta 2011; bomo preverili stanje glede jaškov. V kolikor je potrebna sanacija, bomo le to izvedli.

 

Vprašanje:


Peter Cesar je omenil še zastave na nekaterih javnih zavodih in izpostavil vrtec na Celjski cesti, kjer visijo še posebej umazane zastave.

Odgovor:

 

Pobuda g. Petra Cesarja je bila posredovana ravnateljici VVZ Slovenj Gradec, ga. Ivici Vaukan. Ravnateljica je z dopisom z dne 7. 4. 2017 izjavila, da so nove zastave naročene in da bodo izobešene takoj po dobavi zastave Mestne občine Slovenj Gradec, za katero je rok dobave zaradi šivanja daljši. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je na eni prejšnjih predlagal, da bi komisija za ceste pripravila seznam in lokacije,  kjer  poteka cesta preko dvorišča in povzroča prašenje, negodovanje lastnikov in pa slabo življenje ob tisti prašni cesti.  

Odgovor:


Strategija protiprašnih zaščit bo pripravljena do sredine letošnjega leta in v jeseni predložena v odločanje občinskemu svetu.

Vprašanje:


dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Vaške skupnosti Sele vprašal, kako je z investicijo v šolo na Selah. 

Odgovor:


Župan je odgovoril, da so za investicijo v OŠ Sele v fazi iskanja najboljšega izvajalca, torej poteka javni razpis.  

Vprašanje:


Aleksander Hudej je vprašal kaj bodo naredili z zelo poškodovanimi cestami po zimi. Če se še ena taka zima ponovi, bodo imeli velike probleme. Sploh bodo pa morali razmišljati kako bodo občinske ceste v doglednem času sanirali. Nekaj se šušlja, da bodo iskali koncesionarja, pa ga bodo pri teh kilometrih najbrž težko našli. Mogoče se bodo dodatno zadolžili, saj bo nekaj treba narediti, ker je razpokano po dolgem in po čez tako v mestu, kot na podeželju. Tudi iz razprave je razbrati, da je sum v slabi izvedbi, v slabi kvaliteti dela, ampak posledično vedo, da lahko v določenem roku uveljavljajo garancijo.

Odgovor:


Župan je menil, da vzrok za slabe ceste ni zima, kot je bila letos. Ceste so bile že prej slabe, zima je pa seveda stanje še malo poslabšala, tako na državnih kot na občinskih cestah. Tudi poškodbe, ki so se zgodile na novih cestah, bodo pri izvajalcih uveljavljali garancijo. 

Vprašanje:

Aleksander Hudej je nadalje opomnil na odsek ceste Spodnji Razbor številke 62-47, ki je nujno potreben sanacije

Odgovor:


Župan je povedal, da so z občanom in s predsednikom Vaške skupnosti Razbor dogovorjeni, da se sestanejo na licu mesta in skupaj pridejo do predloga, kdaj bo ta cesta v planu za izvedbo. 

Vprašanje:


Ivan Vranjek je povedal, da v Turiški vasi večkrat na teden primanjkuje pitne vode. Pritisk vode pade, po kleteh še teče, v nadstropjih pa ne. Pokličejo na Komunalo, le to uredijo, ampak čez nekaj časa se spet ponovi. Prosil je, da občinska uprava pri Komunali posreduje, da se to uredi.

Odgovor:

V Turiški vasi je dvakrat padel v vodovodnem omrežju, in to v mesecu februarju. Na opozorilo s strani porabnikov je intervenirala dežurna služba, tako da smo motnje takoj odpravili. V tistem času je bila tudi poraba zaradi zmrzali večja in se je porušil sistem vklapljanja črpalk v rezervoar Turiška vas, kateri poteka z ročno nastavitvijo preko preklopne ure. V izogib tej težavi v Turiški vasi smo takoj pristopili k aktivnosti v smeri avtomatskega vklapljanja črpalk glede na nivo vode v rezervoarju. Vzpostaviti moramo komunikacijo z ustrezno opremo. Tako bomo imeli tudi daljinski nadzor nad nivojem v rezervoarju Turiška vas. Investicijo bomo končali predvidoma v mesecu aprilu.

Vprašanje:

Ivan Gams je dejal, da je velik del proračuna predviden za transferje posameznikov in javnih zavodov. Ampak kljub temu so danes sprejeli sklep, da bodo kar trikrat šli v rebalans proračuna, se pravi šolska pomoč, vrtec, pa socialna pomoč. Menil je, da se bo to dogajalo iz leta v leto, ker na tem področju ni nobene konkurence in javni zavodi imajo po njegovem mnenju prerazkošne normative. Javni zavodi se normativov držijo, ampak zaradi tega so predragi. Ampak sam meni, da v bodoče to za proračune ni dobro. Pravna služba in občinska uprava naj  razmislijo ali bi bilo možno na teh točkah uvesti univerzalni temeljni dohodek.

Odgovor:


Župan je povedal, da se poraba v javnih službah, predvsem na področju družbenih dejavnostih, se iz leta v leto veča. Velikokrat pride do sprememb, ki povečajo delež porabe proračuna za te namene in en razlog je mogoče v tem, da imajo morda preveč javnih zavodov. Določene dobrine bi morda lahko zagotovili tudi na drug način, z drugačno organizacijo in s tem nižjimi stroški. Univerzalni temeljni dohodek verjetno brez državnega zakona ne bo šel, občina tu nima pristojnosti, da bi ga uvedla.  

Vprašanje:


Peter Slemenik je želel pojasnilo v zvezi z novico, da se pri starem MKC ne bodo gradila socialna stanovanja. Na zadnji izredni seji so predlog za prodajo podprli ravno za to, ker naj bi se tam gradila varovana stanovanja. Verjetno bi postopali drugače, če bi vedeli, da ne bo tako. 

Odgovor:


Župan je povedal, da je pobuda prišla od enega investitorja, ki je nameraval na tem območju graditi oskrbovana stanovanja. Vendar je ta investitor potem odstopil. Na javni dražbi so zemljišče prodali drugemu investitorju, ki bo prav tako gradil stanovanja. 

Vprašanje:

Peter Cesar je prav tako na zadnji seji občinskega sveta vprašal kaj je z ostanki telefonske napeljave na podeželju in prejel odgovor, da naj bi odgovorni na Telekomu želeli točne lokacije, kje se to nahaja. Pripomnil je, da na Telekomu prav gotovo vedo kje so imeli svoje telefonske vode, ki so zdaj opuščeni, naj gredo na teren in pregledajo, kje so le ti ostali. Sam lahko pove, da je to na Vrhah na kmetijah Zabel, Vodovnik, Grdel, na Selah kmetija Mlačnik in pa kompletna trasa Lovska koča Podgorje do Vernerce. To so tri lokacije, ki so potrebne sanacije, vse ostalo pa naj si pogledajo sami.
Odgovor:

Ponovno smo posredovali na Telekom poziv, da na predmetnih lokacijah pregledajo stanje in odstranijo oz. sanirajo morebitne ostanke stare telefonske napeljave. Rok za sanacijo je 30.05.2017.
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da v zvezi z uničenjem vodnega rezervoarja, še nima popolnega odgovora. Aktivnosti v zvezi s sanacijo vodnega rezervoarja naj bi vodil tudi Koroški pokrajinski muzej. Pričakoval je poročilo, ker so menda pripravili analizo tega stanja, ocenili rezervoar in stroške, vendar je to nekje ostalo. Pričakuje konkreten odgovor v zvezi s tem. 
Odgovor:

Boštjan Temniker je dejal, da se na Mestni občini Slovenj Gardec še kako zavedajo kaj je kulturna dediščina in kaj je pomnik industrijske dediščine ravno tako. Že dve leti bo, odkar je prišlo do sanacije  objekta na Celjski cesti 25, ko je bil omenjeni rezervoar postavljen na travo ob športnem igrišču. Sam je nemudoma stopil v kontakt s Koroškim pokrajinskim muzejem, da le ta poda strokovno oceno in pogled na to, kaj bi se dalo narediti. Dobili so strokovno oceno, koliko bi stalo restavriranje tega rezervoarja, nakar so začeli skupaj iskati lokacijo. Lokacij je bilo več, nazadnje pa so ga nameravali postavili v planirani mestni park, saj tako velik objekt potrebuje precej prostora. Vendar je mestni park iz znanih vzrokov še kar oddaljena investicija. V vmesnem času so prejeli nekaj klicev s strani občanov ali so ti spraševali  na ulici, kaj nameravajo in opozarjali, da rezervoar kvari izgled ob Celjski cesti. Tako so morali sprejeti odločitev. Še enkrat je kontaktiral muzej, da naredijo študijo in predstavitev, kaj je to bilo, oziroma postavitev informativne table. To je bilo že leto dni nazaj, ampak s strani muzeja ni bilo pravega interesa. Zato je pridobil še drugo mnenje o restavriranju skupaj s postavitvijo in podstavkom. Skupni strošek postavitve bi bil okrog 20. tisoč eur. Ker ni bilo prave lokacije niti finančnih sredstev in bi rezervoar verjetno še nekaj let tu in propadal, je bilo treba sprejeti odločitev. Odločitev, da gre to na Surovino, je sprejel sam, ob tem, da je predhodno obvestil svoje nadrejene in tudi s Komunalo se je posvetoval na kakšen način bi to izvedli. Tudi direktorico muzeja je o nameri, da lokacijo počistijo in rezervoar odstranijo, obvestil. Tako, da odgovornost za odstranitev rezervoarja prevzame na sebe. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da so občani po pošti prejeli obvestilo od Komunale, da jim bodo na zbirnih centrih začeli zaračunavali strukturno biološko razgradljiv odpad. Cena za strukturni material, to so veje, grmovnice, žive meje in podobno, bo znašala 10,95 eur po kubiku z DDV, za biološko razgradljivi odpad pa 25 eur po kubičnem metru z DDV. Pa se sprašuje ali je Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec firma, katere edino zasledovanje je maksimiranje dobička,  ali je to javno podjetje, ki skrbi za svoje prebivalce, da dobijo kvalitetne storitve po zmerni ceni.  V vseh teh letih, ko je bila ta storitev zastonj, so se ljudje navadili in so te odpadke vozili v za to namenjena skladišča in se je bistveno zmanjšalo nekontrolirano odlaganje v bližnjih gozdovih, še posebej pa kurjenje tega materiala na dvoriščih. Odločno protestira, da se ta njihova namera uveljavi.  

Odgovor:

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku. Izjemoma lahko uporabniki, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe v posebnih zabojnikih. Storitev zbiranja in prevoza bioloških odpadkov s strani Komunale Slovenj Gradec in kompostiranja na Kocerod-u je plačljiva po veljavnih cenah oblikovanih v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12). Izvajalec javne službe mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju (12. čl. Uredbe) tudi zato, ker je obdelava le teh na Kocerod-u povezana z dodatno energijo, kar pa ni cilj trajnostnega razvoja za katerega se zavzemamo. Kompost pridelan na tak način ima veliko večji ogljični odtis od tistega, kateri je pridelan v hišnem kompostniku (ta ga praktično nima). Tudi evropska zakonodaja je jasna glede ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in v prvi vrsti spodbuja možnost zmanjševanja, to je preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja znanja in zavesti), v drugi vrsti pa spodbuja hišno kompostiranje. V skladu z evropsko zakonodajo je bila tudi pripravljena Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010). Po sprejetju Uredbe smo na Komunali Slovenj Gradec vsem uporabnikom poslali dopise s priloženo izjavo o hišnem kompostiranju, s katero so se občani opredelili, ali bodo biološko razgradljive odpadke kompostirali ali jih bodo odlagali v zabojnike za BIO odpadke. Po uveljavitve te Uredbe, oziroma izvajanje le te na področju obeh občin, dovoza BIO odpadkov in zelenega odreza na zbirne centre praktično ni bilo, saj so se občani na podlagi omenjenega poziva še zavedali svoje obveznosti glede ravnanja s temi odpadki. Trenutno je takšnih gospodinjstev, ki imajo zabojnike za BIO odpadke v individualnih hišah 119 in 1727 gospodinjstev pri blokovskih odjemalcih. Poudarili bi še, da v skladu z Uredbo, kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ni dovoljeno mešati z drugimi komunalnimi odpadki, npr. mokrimi ali suhimi odpadki oz. jih odlagati v omenjene zabojnike. Prav tako brezplačno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega odreza na Zbirnih centrih postavlja te občane v privilegiran položaj glede na tiste občane, ki biološko razgradljive  odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih, oziroma jih oddajajo izvajalcu javne službe na način skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.   Občani, ki imajo zabojnik za BIO odpadke in plačujejo storitev, torej teh 119 gospodinjstev in blokovski odjemalci lahko biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad na Zbirnih centrih za odpadke, oddajo brezplačno. V mesecu februarju smo na Zbirnih centrih za odpadke v Pamečah in Dovžah pričeli z zaračunavanjem biološko razgradljivih odpadkov in strukturnega odpada. Strukturni material oz. zeleni vrtni odpad predstavljajo odrezane veje dreves, grmovnic, živih mej, trte ipd. Biološko razgradljivi odpad pa predstavljajo odpadki iz vrtov, pokošena trava, listje, gnilo sadje in zelenjava ipd. Razlog, zakaj smo pričeli z zaračunavanjem je ta, da nam Kocerod zaračunava obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. S tem bomo pokrili stroške obdelave za biološko razgradljive odpadke na Kocerodu, ter stroške prevoza odpadkov na Kocerod. Strukturnega materiala pa nam Kocerod ne zaračunava, zato je cena za strukturni material za občane nižja in pokriva samo stroške prevoza na Kocerod. Strukturni material lahko občani sami pripeljejo na Kocerod, kjer ga bodo brezplačno prevzeli, pod pogojem, da bo izključno strukturni material, brez primešanih drugih odpadkov. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) predpisuje ravnanje z ločenimi frakcijami v okviru opravljanja javne gospodarske službe, v okviru katere je potrebno zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločajo ločene frakcije in nevarni odpadki z aktivnostmi kot so: ločeno zbiranje odpadne embalaže na ekoloških otokih, akcija zbiranja kosovnih odpadkov, akcija zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah in seveda zbiranje ločenih frakcij na Zbirnih centrih za odpadke. Odredba predpisuje katere odpadke je potrebno zbirati na Zbirnih centrih in to so: papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh vrst in oblik, vključno z odpadno stekleno embalažo, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz