SL EN DE

Odgovori na pobude in vprašanja

17. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10. 4. 2024

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10. 4. 2024
Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobude MČ Polje, ki se nanašajo na cestno prometne površine, kamor vključujejo vozne in parkirne površine. Dejal je, da je potrebno obnoviti Ronkovo ulico, ker so vozne površine načete in niso več varne. Nadalje je potrebno vzpostaviti talne označbe tako po voznih kot tudi parkirnih površinah, ker tudi le-te niso vidne. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dobro skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec skrbi za varne šolske poti, vendar so se tudi prehodi na varnih šolskih poteh obrabili in se ne vidijo ter tako niso več varne šolske poti. Nadalje imajo označbe kot je vertikalna signalizacija in že v preteklosti je bil obravnavan predlog v zvezi z postavitvijo ogledala na križišču na Ronkovi ulici. Tam je živa meja in še vedno je situacija taka, da preglednosti, ki jo želijo oziroma ki je potrebna tam ni in je to križišče nevarno. Pri sedežu MČ Polje (stari MKC) so lani zasadili drevesa, ampak izvajalci so okolico dreves pustili neurejeno. Predlagal je, da tisti, ki so zasadili  drevesa, uredijo tudi okolico. Nadalje je omenil, da so si na Celjski cesti, levo od križišča proti Maistrovi ulici, občani vzpostavili svoj režim parkiranja. Tam je 30 metrov pločnika, ki se uporablja kot parkirišče. Sam se je pred nekaj dnevi pogovarjal o tem tudi z občinsko redarko, s katero sta ugotovila, da je to parkirišče ilegalno in obljubila mu je, da bodo občinski redarji vršili nadzor. Podal je pobudo, da se tam vzpostavi pločnik, ali se uredi parkirni prostor. 

Odgovor:

Barvanje talnih označb bomo izvedli v spomladanskem času. Nadzor glede parkiranja na pločniku bodo pogosteje izvajali občinski redarji. Zavedamo se, da so ceste marsikje v slabem stanju, vendar jih bomo sanirali v skladu z finančnimi zmožnostmi.

Vprašanje:

Simon Smolar je opomnil, da je prejšnji teden potekala čistilna akcija in res je ponosen na krajane vaške skupnosti, ki so se je na zbirnem mestu na Lakužah udeležili v velikem številu. Izvedli so dobro čistilno akcijo. Je pa bila podana s strani krajanov Lakuž pobuda, da se na območju Lakuž uredi igrišče za otroke in skupni prostor s streho, kjer bi se lahko krajani sestajali na skupnih dogodkih ožje krajevne skupnosti. Zato daje pobudo, da bi občina tej želji krajanov prisluhnila. Zanima ga tudi kdaj bo izveden sestanek s krajani glede kanalizacije in preplastitve ceste na Lakužah. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo proučile ali prostorski akti Mestne občine Slovenj Gradec na območju Lakuž dovoljujejo izgradnjo igrišča za otroke in skupnega prostora za streho. Sestanek glede kanalizacije bo v kratkem.  

Odgovor strokovnih služb:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Slovenj Gradec pripravljajo za območje Lakuž v Pamečah izračune ter vse analize in primerjave glede izgradnje kanalizacijskega sistema ali postavitve malih komunalnih čistilnih naprav. Ko bodo pripravljeni vsi izračuni in analize ter podane vse informacije iz strani Ministrstva za naravne vire in prostor glede financiranja rekonstrukcije ceste Lakuže, bo občina skupaj s predsednikom vaške skupnosti sklicala sestanek z občani obravnavanega območja.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kdaj se bo pričela gradnja mostu na Gmajno v Pamečah, ki ga je v poplavah poškodovala reka Mislinja. Namreč krajanka iz Gmajne ga je opozorila, da je vožnja po kolesarski stezi zelo neprijetna, še posebej ker naj bi imeli kolesarji prepoved vožnje po tem delu kolesarske poti, vendar jih krajani na tem delu konstantno srečujejo. Sprašuje se tudi o tem kdo je odgovoren v primeru prometne nesreče med kolesarjem in voznikom avtomobila, če je kolesarjem prepovedano uporabljati ta del steze. Krajani to uporabljajo kot začasno rešitev.

Odgovor:

Projekt za izgradnjo mostu na Gmajno v Pamečah je narejen, vendar ga mora odobriti Državna tehnična pisarna. Tudi izvajalec del je izbran in takoj, ko dobimo odobritev, bo izvajalec pričel z deli. Na kolesarki pod Rahtelom je prometni znak prepovedano za kolesarje in za pešce in ga verjetno vsi ne upoštevajo.

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da se je preko LAS MDD financirala gradnja športno kulturnega središča v Pamečah pod katerega spada tudi izgradnja amfiteatra, ki med krajani vzbuja različna mnenja. Nekateri ta objekt hvalijo, drugi pa tudi ne. Strokovne službe je zaprosil za vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na izgradnjo amfiteatra. To mu je bilo tudi omogočeno in naj izreče pohvalo strokovnim službam na sestanku. Vendar je iz gradbenega dovoljenja razvidno, da gradnja samega objekta amfiteatra ni v celoti zaključena, saj amfiteatru manjka streha. Zato je uporabnost amfiteatra po njegovem mnenju tudi okrnjena, saj so dogodki vezani na vremenske razmere, ker strehe ni. Ker je na stebrih strehe predvidena tudi razsvetljava amfiteatra, dogodki v večernem času niso izvedljivi, saj tudi luči ni. Strokovne službe so mu razložile, da je zaradi močnih podražitev gradbenega materiala prišlo do delne izgradnje. Zato daje pobudo, da je na amfiteatru potrebno čim prej postaviti streho, tako kot je predvideno v gradbenem projektu, da bo njegova funkcionalnost v celoti zaživela. Če je bilo sprejeto, da se v ta projekt gre,  je potrebno, da se gradnja čim prej tudi zaključi, torej, da se postavi tudi streha in razsvetljava. 

Odgovor:

Projekt izgradnje atrija v Pamečah še ni zaključen, saj v proračunu ni bilo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. Strinjamo se, da so streha in luči nujno potrebne in bomo le to uredili takoj, ko bomo v proračunu mestne občine uspeli zagotoviti finančna sredstva.

Vprašanje:

Aleš Štruc je  zaradi službene odsotnosti postavil vprašanje v imenu svetnika Denisa Krajnca. Denis Krajnc je v zvezi s sanacijo po poletnih neurjih prvič postavil vprašanje lani septembra, nato znova v oktobru. Spraševal je o sanaciji plazov na Gmajni, prav tako je opozoril na cesto po kateri potekajo šolski prevozi. Projekti so bili takrat že naročeni, prav tako je bil narejen popis del, naročen je bil material pri izvajalcih. Zanimalo ga je kako daleč je projektna dokumentacija in kdaj se bo pričelo z deli. Kljub takratnim optimističnim odgovorom, na terenu žal ni videti napredka. V kakšni fazi so dela in kje se izvajajo si sicer lahko ogledajo na spletnem pregledovalniku delovišč, a kaj ko je sodeč po spletnem pregledovalniku večina projektov v fazi pridobivanja projektne dokumentacije in le nekaj v izvajanju. Na območju Gmajne denimo ni v izvajanju nobeden projekt. Zanima ga zakaj torej še niso pristopili k gradbenim delom na tem območju. Kje se je ustavilo? Prepričan je, da potek poplavne sanacije ne  zanima le krajank in krajanov Gmajne, temveč tudi druge občanke in občane mestne občine.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je z Ministrstvom za naravne vire in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) v mesecu oktobru 2023 podpisala 4 pogodbe, na podlagi katerih je prejela predplačila na podlagi predhodnih programov  za sanacijo občinske cestne infrastrukture, plazov in javnih objektov zaradi poplav iz meseca maja, julija in avgusta 2023. Občina je takoj pristopila k naročilu izdelave projektne dokumentacije za izvedbo del (PZI). Večina projektne dokumentacije je bila izdelana do meseca marca 2023. Projekti, ki pa so vezani na območja, kjer je potrebna sanacija plazov, pa se projektna dokumentacija šteje med zelo zahtevne, za katere je potrebno predhodno opraviti geodetske posnetke in temeljite geološko-geomehanske raziskave, ki so podlaga za nadaljnjo izdelavo projektne dokumentacije. Izdelava takšne projektne dokumentacije terja daljši čas. Projektno dokumentacijo, ki jo občina prejme iz strani projektnega biroja za posamezen projekt, jo mora na podlagi zahtev ministrstva, najprej poslati v pregled državno tehnični pisarni (v nadaljevanju DTP). DTP projektno dokumentacijo temeljito pregleda, opravi recenzijo nad projektom ter na podlagi pregleda poda pripombe in priporočila. Sledi usklajevanje med projektantom in recenzentom toliko časa, da je projektna dokumentacija potrjena iz strani DTP. Občina pa v tem času pripravi razpisno dokumentacijo na podlagi projektantskih popisov in projektne dokumentacije ter izpelje postopek izbire izvajalca gradbeno obrtniških del. Na podlagi najugodnejše ponudbe za izvedbo del, občina pristopi k pripravi razpisne dokumentacije in izpelje postopek izbire izvajalca za izvedbo gradbenega nadzora. Izvedba določenega projekta je tako razdeljena na več faz. Vsaka faza terja svoj določen čas kot tudi veliko administrativnega dela. Občina ima do sedaj že za 2/3 projektov izdelano projektno dokumentacijo, izbranega izvajalca za izvedbo gradbeno obrtniških del kot tudi izbranega nadzornika. 6 projektov pa je na terenu tudi že zaključenih. Plazovi, ki so se sprožili na območju Ozar-Gmajne se štejejo med zelo zahtevne plazove, zato tudi izdelava projektne dokumentacije traja nekoliko časa, zaradi že zgoraj omenjenih razlogov. Projektno dokumentacijo za sanacijo plazu na območju Ozar 2-3 je občina že prejela, ostalo dokumentacijo občina pričakuje v mesecu maju. Pri vseh plazovih, ki so ogrožali stanovanjske objekte, je občina že v sklopu izvajanja intervencijskih del na podlagi tehničnih skic podanih iz strani projektanta, pristopila k izvedbi nujnih ukrepov, ki so pripomogla k preprečitvi nadaljnjega plazenja terena. Strokovne službe MOSG bodo poskrbele, da bo spletni prikazovalnik delovišč sprotno ažuriran in prikazoval realno stanje na terenu.

Vprašanje:

Aleš Štruc je iznesel pobudo občank in občanov, da bi pregledovalnik sanacijskih del, ki je viden na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec, bil predstavljen tudi v SGlasniku. Zaveda se, da se podatki neprestano ažurirajo, dopolnjujejo in usklajujejo, pa vendar bi z objavo v SGlasniku približali informacije o izvajanju del, o časovnicah in drugo tudi občankam in občanom, ki niso vešči uporabe spletne strani.

Odgovor:

V Sglasniku se trudimo biti čim bolj ažurni, vendar je le-ta mesečnik in glede poplavne sanacije se stvari zelo hitro spreminjajo. Zato smo naredili aplikacijo, kjer lahko vsi sproti spremljajo kako le-ta poteka. V SGlasniku bodo lahko predstavljali splošno sliko o situaciji, ne moremo pa biti ažurni.

Vprašanje:

Blaž Kamnik je prav tako omenil promet na kolesarski stezi na Gmajni. Opozoril je na bojazen, da ne bi prihajalo do prometnih nesreč, saj se tam zdaj srečujejo kolesarji, vozniki in pa pešci. Na sestanku vaške skupnosti so ugotavljali, da z dodatno objavo v medijih obvestijo, da je tam prometni režim trenutno tak kakršen je in da res ne bi prihajalo do nekih nevšečnosti. Tam so hitrosti tako kolesarjev kot voznikov avtomobilov včasih res preko dovoljenega in vendar dokler ne bo izgrajen ta most, bo res problem tiste povezave.

Odgovor:

Na kolesarki pod Rahtelom je prometni znak prepovedano za kolesarje in za pešce in ga verjetno vsi ne upoštevajo. Bomo pa preverili, če ga je slučajno kdo odstranil.  V tem primeru ga bodo pristojne službe ponovno namestile.

Vprašanje:

Sonja Stradovnik je dejala, da občana iz mestnega jedra, bolj natančno iz Cankarjeve ulice 11 in 19 a v stanovanjski hiši zanima ali lahko na svojo streho namesti sončne panele. Pred leti mu je bilo rečeno, da ne sme. Zdaj pa je opazil, da so na enem objektu  nameščeni sončno paneli. Zanima ga kako je s tem ali so mogoče samo določene ulice, ali je kako drugače urejeno.

Odgovor:

Predlagamo, da se občan obrne na naš Oddelek za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarjenje z občinskim premoženjem, kjer ga bodo seznanili kaj je na strehah v mestnem jedru dovoljeno.

Objavljeno:2024-05-07T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 13. 3. 2024

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 13. 3. 2024
Vprašanje:

Zvonka Marhat je omenila, da se v Turiški vasi gradi krožišče in obvoz je na cesti Dolže – Šmartno. Opozorila je, da je cesta v zelo slabem stanju, en del sploh ni asfalta, polno je lukenj, promet pa je velik. Predlagala je, da pristojne službe to cesto uredijo.

Odgovor:

Investitor izgradnje krožišča v Turiški vasi je Direkcija RS za infrastrukturo in v Mestni občini Slovenj Gradec smo veseli vsake tovrstne investicije. Vključevanje v promet v Turiški vasi je bilo zelo oteženo, sploh ob prometnih konicah. Opozorili bomo vzdrževalno službo, da opravi ogled omenjene ceste in jo ustrezno uredi.  

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je najprej izrazila pohvalo mestni občini, ki je v jesenskem času na pobudo zasebnika pristopila k obrezu lipe pri cerkvi Sv. Pankracija. Kot primer dobre prakse, da se lahko tudi ostala drevesa obdrži, ob enem pa zmanjša lomljivost starih, suhih vej in poveča varnost mimoidočih. Ob tem je podala pobudo, da se podoben obrez dreves opravi tudi pri parku pri Upravni enoti Slovenj Gradec. Tudi tukaj imajo stara drevesa s suhimi vejami, ki v vetru padajo po parku, pločnikih in parkiriščih. Zaradi večje varnosti daje pobudo, da hortikulturna komisija mestne občine Slovenj Gradec prouči obrez vej oziroma stara drevesa postopoma zamenja z mladimi.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Hortikulturni komisiji Mestne občine Slovenj Gradec, da opravi ogled in poda svoje mnenje. Marsikje krožijo raznorazne informacije. da kar tako podirajo drevesa in ne sadijo novih. Poudarjamo, da niti eno drevo v mestni občini ni podrto brez soglasja hortikulturne komisije in ta komisija tudi odloča kakšno drevo bodo zasadili in na kateri lokaciji.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je dejala, da na območju Mestne četrti Štibuh in ostalih delov občin opaža povečano količino odvrženih smeti, pasjih iztrebkov in celo vrečk s pasjimi iztrebki. Na območju Mestne četrti Štibuh z upravljalcem javnim komunalnim podjetjem že potekajo pogovori o namestitvi dodatnih košev, je pa podala pobudo, da se poveča nadzor pristojnih služb. Ponovno naj se objavijo v glasilih občine, torej v SGlasniku, na spletni strani in na socialnih omrežjih, prepovedi in sankcije, da se občani z njimi seznanijo. Prav tako je bila opozorjena, da občani opažajo povečano število odpadkov v okolici nakupovalnih centrov. Konkretno govori o nakupovalnem centru Špar na Francetovi ulici in v okolici trgovine Eurospin. Pri Šparu je veliko odpadkov na pešpoti, ki poteka ob reki Mislinji, pri trgovini Eurospin pa na zelenici okoli parkirišča. Ne ve kdo je lastnik zemljišč okoli parkirišč omenjenih centrov, bi pa prosila, da se opozori ali trgovine, da počistijo ali javno komunalno podjetje, da opravi čiščenje in nato izda račun lastniku zemljišča.

Odgovor:

Pristojne službe bodo poskušale z različnimi obvestili spodbuditi občanke in občane k manjšemu onesnaževanju okolja. V spomladanskem času je onesnaženja vedno več. Že zdaj pa dajemo apel vsem občankam in občanom, predvsem lastnikom psov, da počistijo za svojimi štirinožnimi ljubljenčki.  

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je vesela, tako kot verjetno vsi občani, da so včeraj odkrili temeljni kamen prizidka k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec. Čestitke in pohvala vsem, ki so k temu pripomogli. Ker pa so se nanjo obrnili občani, ki ne morejo do zobozdravnika, bi prosila direktorico Zdravstvenega doma, da pojasni kako potekajo prizadevanja za organizacijo dostopnosti do zobozdravstvenih storitev.

Odgovor:

Odgovor pripravili v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec:

V ZD Slovenj Gradec sprejemajo paciente vsi zobozdravniki, ki so zaposleni znotraj javnega zavoda. Prav tako sprejemajo paciente še vsi koncesionarji znotraj MO Slovenj Gradec.

ZD Slovenj Gradec je od julija 2023 v postopku pridobivanja vseh potrebnih dokumentov za zaposlitev zobozdravnika iz Makedonije. Iz strani Ministrstva za zdravje pa smo pridobili informacijo, da se postopki krajšajo in upamo na čimprejšnje zaposlitev novega zobozdravnika.  O vseh novih okoliščinah bomo obveščali paciente preko spletne strani in medijev.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da krajane Starega trga, ki koristijo prometnico od Suhodolnice proti Podgorski cesti, mimo trgovskega centra Zadruge, zelo moti, da je v času licitacije promet tam otežen. Pri dovozu in kasneje pri odvozu hlodovine je tam ogromno kamionov, ki ovirajo promet. Ob vsakem dogodku je cesta tam dodatno uničena, zato sprašujejo kdaj ima mestna občina namen pristopiti k sanaciji te kratke, ampak dotrajane in uničene ceste.

Odgovor:

Organizatorjem licitacije smo podali soglasje za zaporo in uporabo ceste Korpar Sušilnica za čas privoza in pa odvoza hlodov. Cesta je v fazi projektiranja in takoj ko bodo prejeli projekt, bodo šli v sanacijo celotne ceste, skupaj z ureditvijo kanalizacije.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal kakšen terminski plan ima mestna občina z odkupom hiše na Meškovi 26, nasproti Upravne enote. Lastniki te nepremičnine ne vedo pri čem so, niti ne vedo kaj lahko še tam počnejo in kaj ne. Skratka zanima jih oziroma želeli bi si konkretne predstavitve kdaj bo prišlo do realizacije tega odkupa.

Odgovor:

Za odkup stavbe na Meškovi ulici 26 smo se z lastniki že sestali in naročena je cenitev tega objekta.

Ko bo opravljena cenitev, se bodo ponovno sestali z lastniki in se dogovorili o odkupu objekta.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil depoje za galerijo in muzej. Kot je znano, je objekt v katerih je zdaj zbirka, v stečaju in govori se, da ima mestna občina namen to zbirko preseliti nekam drugam, kjer bo znova plačevala najemnino zasebniku. V razmislek je predlagal ali morda ne bi bilo bolj ekonomično ta objekt, ki je zdaj v likvidacijskem postopku kupiti in pri tem je omenil tržno in likvidacijsko vrednost ter višino najemnine, ki jo plačujejo.  Po nekih izračunih bi predvidoma v osmih letih postali lastniki, če bi ta denar, ki je namenjen najemnini, dali za kredit. Če pa bi uspeli doseči nižjo vrednost, bi pa to postali že manj kot v šestih letih.

Odgovor:

Trenutno imata galerija in muzej depoje v objektu v Pamečah, katerega subjekt je v stečaju. Oba javna zavoda sta se aktivno vključila v pogovore z Ministrstvom za kulturo za nakup prostora za depoje na Koroškem oziroma v Mestni občini Slovenj Gradec. Mestna občina Slovenj Gradec za tovrsten namen trenutno nima finančnih sredstev v proračunu. S stečajnim upraviteljem sodelujemo in pogoji so trenutno enaki kot ob podpisu pogodbe. Ministrstvo za kulturo je nakazalo, da obstaja možnost, da bi zagotovili finančna sredstva za nakup tega objekta, seveda z določenimi protipoplavnimi ukrepi, ki bi jih morala tam urediti mestna občina. Če pa do tega ne bo prišlo, bomo morali iskati druge rešitve.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da je pridobil dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je na mestno občino poslalo 5.12.2023 in v katerem piše, da pač mestna občina glede umeščanja južne obvoznice v prostor ni zadostila njihovim omilitvenim ukrepom. Dejal je, da ne bo vsega bral, rad bi samo povedal kaj so napisali, ker so v naknadno pridobljenih prometnih študijah ugotovili, da se bo, ko bo zgrajena 3. razvojna os, promet zmanjšal skozi mesto za 65 %. Piše pa takole: »V kolikor je naknadno pridobljen izsek prometne študije verodostojen, kar sicer ne dvomimo, saj je študijo izdelalo iste podjetje, se ministrstvu poraja vprašanje, ali so smernice, ki jih je ministrstvo izdalo korektne, saj so bile ministrstvu nekatere bistvene informacije o stanju in projekciji prometnih tokov v občini v prihodnje zamolčane«. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Mestna občina je poslala vsem nosilcem urejanja prostora v druga mnenja dopolnjen predlog SDOPN3 in smo razen dveh, dobili vsa pozitivna mnenja. Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niso prejeli negativnega mnenja, ki ga tudi po ZP načrtu ne more izdati, ampak smo dobili njihov odziv. Glede njihovega pisanja potekajo raznorazni dogovori in usklajevanja, predvsem glede zadrževalnika in glede razbremenilnika. Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo in Direkcija za vode sta dolžna povedati na kakšen način pripraviti akt,  da bomo prejeli pozitivno mnenje.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kakšen je delež zelenih površin v odstotkih na faktor pozidanosti pri Osnovni šoli Pameče ter pri novem Šparu in novem naselju Zipo. Kolikor mu je znano ima Mestna občina Slovenj Gradec naziv zelene in trajnostno naravnane občine in če se ne moti, mora teh zelenih površin biti nekje 30 %. Sam meni, da teh površin ni dovolj.

Odgovor:

V OPN Mestne občine Slovenj Gradec je natančno določen faktor zazidanosti, torej koliko mora biti zelenih površin in vse kar morajo investitorji upoštevati že pri gradbenem dovoljenju in pa seveda tudi kasneje pri izvedbi investicije in pri pridobitvi uporabnega dovoljenja. Če ne bi upoštevali faktorja zazidanosti, ne bi pridobili gradbenega dovoljenja, če ga pri sami gradnji ne upoštevajo, ne pridobijo uporabnega dovoljenja.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal če je že kaj informacij kdaj bo prišlo do izgradnje krožišča v Pamečah pri Surovini.

Odgovor:

Pripravlja se projekt rekonstrukcije ceste od Gostilne Murko do Otiškega vrha, v sklopu katerega se bo tudi zgradilo krožišče pri Gostilni Murko in v Pamečah. Projekt še ni zaključen in nismo še seznanjeni kdaj se bo investicija pričela izvajati. 

Vprašanje:

Gregor Raj je pred dnevi v medijih zasledil navdušenje nad Občino Krajnska gora, ker njihov občinski svet pravkar sprejema odlok o oglaševanju in plakatiranju, s katerim se želijo rešiti oglaševalske nesnage v svoji občini. Jumbo plakati ob cestah na vseh možnih lokacijah, na kozolcih, skednjih, kmetijskih zemljiščih, ograje in tako dalje, so se prav neokusno razpasli tudi v tem idiličnem delu Slovenije, ki živi od svojih naravnih lepot. V Mestni občini Slovenj Gradec je podobno, reklamnega onesnaževanja je veliko, malo se razgledajo po občini in hitro lahko ugotovijo, da bo potrebno nekaj storiti. Poiskal je naš veljavni odlok o plakatiranju in presenečeno ugotovil, da so prav tak odlok, kot ga sprejemajo v Kranjski gori in o katerem mnogi mediji z navdušenjem poročajo, tu sprejeli že konec prejšnjega mandata in velja od maja 2022. V tem odloku piše marsikaj, na papirju je vse lepo urejeno, a se je očitno zaradi prehodnih določb, da so imeli oglaševalci čas 6 mesecev, da uredijo svoja oglaševalka mesta v skladu s tem odlokom, na vse to malo pozabilo. Prehodno obdobje je minilo namreč že konec leta 2022. V zvezi s tem ima nekaj konkretnih vprašanj in sicer ali je pristojni inšpektorat odredil odstranitev oglaševalskih objektov na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, ki niso poselitvena območja. Enako vprašanje velja za kanalizirana križišča, kjer je ob regionalni cesti prepovedano postavljati reklamne panoje 100 pred in 50 metrov za križiščem, kaj šele na križišču. Tudi ob občinskih cestah velja podobno, le da je meja 50 pa 25 metrov. Ali je inšpektorat izdal kako globo? Že iz glave lahko naštejem kar nekaj lokacij, kjer so panoji postavljeni v nasprotju s tem odlokom. To je križišče pri Lidlu, pri Supernovi, križišče pri Merkurju, kjer oglašuje tudi mestna občina, panoji na kmetijskih zemljiščih proti Šmartnu, Pamečah. Zanima ga tudi kdaj namerava mestna občina odstraniti oglaševalske panoje iz ograj na športnih objektih, ki so prav tako eksplicitno prepovedani po tem odloku in kazijo izgled športnih objektov. Pojavlja se tudi vprašanje kdo je te reklamne panoje sploh postavil in od njih zaslužil. Pa še zadnje vprašanje na to temo in prav tako izhaja iz istega odloka a so oziroma kdaj bodo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec objavili seznam lokacij oglaševalskih objektov in grafičnih kart, kar je tudi predvideno. Menil je, da je onesnaženje z reklamnimi panoji velik problem tudi pri nas, čeprav se ponašajo z veliko laskavimi naslovi za urejenost mesta.

Odgovor:

Medobčinski inšpektorat je seznanjen s spremembo Odloka o oglaševanju in plakatiranju, vendar do danes nadzora nad vsemi oglaševalskimi objekti nismo uspeli opraviti, saj so se redni nadzori večinoma opravljali na področjih cest in odlaganja odpadkov, skladno s programom dela medobčinskega inšpektorata. Nadzori nad oglaševalskimi objekti, ki so bili izvedeni, so se izvajali nad začasnimi oglaševalskimi objekti, kjer smo bili uspešni že na podlagi pozivov za odpravo nepravilnosti in do izrekanja ukrepov ni prišlo, prav tako ne do izrekanja glob. Nadzor nad postavitvijo stalnih oglaševalskih objektov in nad oglaševanjem na ograjah bomo vključili v plan dela za drugo polovico leta 2024 in prvo polovico leta 2025.

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil, da je 22. april Dan zemlje in takrat se odvijajo različni dogodki za ozaveščanje glede varovanja okolja. Na sestankih vaških skupnosti je organiziranje čistilnih akcij že na dnevnem redu, kar je seveda dobro. Zaradi lanskih poplav bo treba temu posvetiti še več pozornosti, še posebej čiščenju strug in obrežij. Tudi črna odlagališča se še vedno pojavljajo, predvsem pa marsikoga moti in ni razumljivo, zakaj je ob cestah in poteh odvrženih toliko konzerv in pločevink. Gre pač za kulturo obnašanja. O tem je razpravljal s skupino občanov in v tej debati so ga zadolžili, da na mestnemu svetu sproži vprašanje predvsem glede preventivnosti. Predlagali so, da bi v naslednji številki SGlasnika preventivno opozorili oziroma prikazali to stanje, da se ljudje zavejo, da bi bilo v naslednjih letih manj tega. Hkrati pa opozoriti, da bo letos v to potrebno več  vlagati. Drugi predlog je, da bi o tem občanke in občane obvestili tudi po Koroškemu radiu. To bi bilo potrebno v taki obliki, da bi se ljudje zavedali, da bi preventivno s temi akcijami bilo odvrženih manj odpadkov.

Odgovor:

V Mestni občini Slovenj Gradec bo čistilna akcija v soboto, 6. aprila 2024. Pozvali bomo čim več ljudi, da očistimo Slovenj Gradec. Strinjamo pa se, da ljudi ozaveščamo tudi preko različnih medijev.  

Vprašanje:

Jože Lenart je podprl pobudo svetnika Gregorja Raja okrog plakatiranja in rekel, da jo bo nadgradil. V času volitev, letos so pač evropske, je zadeva dokaj nerodna. Samo mesto je urejeno, imajo tri plakatirna mesta in to zelo lepo izpade, po vaseh pa tega ni. Tam se znajde vsak po svoje in včasih zgleda grozno. Predlagal je, da tako kot ima Občina Mislinja, ki ima na razpolago 11 plakatirnih  mest, naredijo tudi v Mestni občini Slovenj Gradec. Če je za mesto urejeno, bi lahko bilo tudi za vasi, da zadeva tudi dosti boljše izpade. To bi morali urediti do naslednjih volitev.  

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal če imajo na mestni občini podatek kdaj se bo pričela gradnja pločnika v Šmartnem od Lipe proti Mislinji. V zvezi s tem so peticijo na mestno občino podali tudi krajani.

Odgovor:

Na Mestno občino Slovenj Gradec smo prejeli peticijo krajanov, ki želijo izgradnjo pločnika od Lipe proti Mislinji. Le ta je v pristojnosti Direkcije za infrastrukturo, zato smo jo posredovali na ta naslov. Pri direkciji bomo poskušali pridobiti podatek kdaj naj bi se ta investicija izvedla.

Umeščanje investicij v plan izgradnje infrastrukture pri DRSI zahteva svoj čas predvsem iz vidika umestitve investicije v državni proračun, kot kasneje pri težavah, ki se srečujemo pri pridobitvi zemljišč. Drsi je podala odgovor, da lahko Mestna občina Slovenj Gradec sama naroči projektno dokumentacijo oz. da se pločnik oz. površine za pešce umestijo izven območja državne ceste G1/4 Slovenj Gradec – Velenje, ki poteka izven naselja. V preteklosti smo takšno rešitev še iskali na odseku od Zlati časi do sedaj izgrajenega krožišča Šmartno z varnim prehodom za pešce. Dogovarjali smo se z VS Šmartno, da bi pridobila potrebna zemljišča in v preteklosti do te realizaciji ni prišlo. Ponovno se bo proučila možnost umeščanja površin za pešce na navedenem odseku oz. po dogovorih z DRSI kakšne so možnosti umeščanja površin za pešce ob G1/4.

 

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kdaj se bo pričela izgradnja četrtega kraka krožišča v Šmartnem. Lansko jesen je bilo rečeno, da bo objavljen javni razpis za izvajalca, finančna sredstva pa so prav tako zagotovili v proračunu. 

Odgovor:

Kmalu bomo objavili javni razpis za izgradnjo četrtega kraka krožišča in zaključen naj bi bil v letošnjem letu.

Objavljeno:2024-04-11T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 1. 2024

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 1. 2024
Vprašanje:

- Gregor Raj je opomnil, da so v zadnjem času precej govorili o upravljanju bazenskega kompleksa, govorili so o podjetju MPIK d.o.o, o JZ Spotur, pa ne bo danes govoril spet o tem, o tem bodo verjetno kaj več govorili na eni od prihodnjih sej. Spomnil je, da je že pred skoraj letom spraševal o nekaterih pomanjkljivostih in napakah, ki so se pojavile na omenjenem objektu, kar hitro po otvoritvi. Takrat so dobili odgovor, da se rešuje in gre za odprave napak v garancijskem roku. Eno leto je hitro minilo in marsikaj od tega, o čemer so takrat govorili, še vedno ni urejeno. Nasprotno, še vedno se pojavlja zamakanje in odstopanje ploščič. Res je, da so uredili ogrevanje, kar je bilo takrat največji problem, inštalirali solarne panele za fotovoltaiko, a vseh porodnih krčev od zagona projekta, še vedno niso odpravili. Nesprejemljivo je na primer, da obiskovalci ob vsakem deževju v spodnjem delu objekta gledajo nastavljene lonce in vedra, kjer se zbira tekočina, ki teče s stropa.  Verjame, da je tega še več v tistem delu, ki obiskovalcem ni viden. To niso zgolj neki porodni krči, ampak resne napake na objektu, na katerega so sicer vsi ponosni in ga vedno več Slovenjegradčanov vse bolj redno obiskuje. Predlagal je, da ponovno pregledajo vse aktualne in nerešene napake na objektu in jih obvestijo kdaj bi naj bile odpravljene ter na čigav račun.

Odgovor:

Odgovor pripravila Dunja Koren, direktorica MPIK d.o.o.

Od pričetka obratovanja bazenskega kompleksa so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so ob zagonu takšnega kompleksa običajne, ker je potrebno vse aparature vgrajene v kompleksu prilagoditi (kalibrirati) glede na dnevno uporabo objekta in dinamiko dela.

Dela pa potekajo še na odpravi pronicanje vode v kletne prostore objekta. Ta napaka spada med gradbena dela. Napako so izvajalci del že večkrat poizkušali odpraviti. Na žalost se dogaja, da, ko sanirajo pronicanje na enem mestu, se kasneje pojavi na drugem mestu.

Glede na ponavljajočo težavo s pronicanjem vode v kletne prostore objekta so se vključili v sanacijo problema tako projektanti kot trije izvajalci del, ki so bili vključeni pri izvedbi teh del. Konec oktobra 2023 so bila indicirana nova mesta vdora voda. Na osnovi vseh pregledov in analiz stanja je bil izbran nov material za zatesnitev razpok, ki so se pojavile ob objektu. Ko se temperatura dvigne nad ledišče, bodo pričeli s ponovno sanacijo razpok z materialom, ki bi naj prenesel velike premike, ki se dogajajo med spremembo zunanje temperature.

Glavna sanacija keramike na bazenski školjki pa bo izvedena v mesecu juniju, ko bodo v notranjem bazenu potekala tekoča letna vzdrževalna dela.

Vsa dela, ki se izvajajo iz naslova napak, so strošek izvajalca del.

 

Vprašanje:

- Simon Smolar je glede na to, da je v Mestni občini Slovenj Gradec možno opaziti veliko zanimanja za nakup stanovanj, podal pobudo o spremembi prostorskega plana v tem smislu, da bi omogočal višjo gradnjo objektov oziroma več etažnih blokov tudi z dvigali. Tako bi lažje  in hitreje zadostili potrebe po stanovanjih.

Odgovor:

OPN  Mestne občine Slovenj Gradec je v fazi sprememb SD OPN6, ki daje možnost spreminjanja na celotnem območju. Seveda je to zelo dolgotrajen postopek, vendar ob javni razgrnitvi se lahko poda tudi predlog oziroma usmeritve za gradnjo višjih blokov. 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je pripomnil, da kadarkoli se vrne iz Avstrije domov, vedno znova ugotavlja kako so prometni znaki pri nas ponekod nelogično in nesmiselno postavljeni. Ob tej priliki se je zahvalil, da je metna občina urgirala in zdaj na obvoznici Slovenj Gradca od bencinske črpalke proti Dravogradu spet stoji prometni znak 70 km/h. Nato je omenil novo zgrajeno cesti proti Podgorju. Pred rekonstrukcijo je bila  ozka in v slabem stanju, ni bilo pločnika, niti osvetlitve, omejitev hitrosti pa je bila 90 km/h. Zdaj, ko je pločnik, osvetlitev in cesta dovolj široka, pa je omejitev ponekod 50 km/h, ponekod pa 70 km/h. Z gotovostjo lahko trdi, da bi takšna cesta v Avstriji v celoti imela hitrostno oznako 70 km/h. Predlagal je, da Mestna občina Slovenj Gradec pristojni službi predlaga, da se omejitev hitrosti 50 km/h spremeni v 70 km/h.

Odgovor:

Predlog smo že 5. februarja 2024 posredovali projektantu, da pripravi ustrezen odgovor. Posredovali vam ga bomo takoj, ko ga bomo prejeli.  

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je opazil, da so bili na območju parkirišča za graščino Rotenturn nameščeni oranžni stebrički. Prehod z vozili je sicer še možen, vendar pa domneva, da se bo zopet zaprl, tako kot pred nekaj leti. Če je temu tako, potem daje pobudo, da bi trenutni prometni režim s prehodom za avtomobile ohranili tudi v prihodnosti. V tem času, ko je to omogočeno, namreč ni prihajalo do posebnih nepravilnosti ali težav, občani pa so tako hitreje obvozili mesto in se s tem izognili centru, ki je bil po njegovem prepričanju pomembno razbremenjen tranzitnega prometa, če ne drugače, ob jutranjih in popoldanskih konjicah, ko se hodi v službe in iz njih. Zelo dobrodošlo bi bilo, da se promet ohrani, vsaj v smislu enosmernega prometa v smeri od krožišča pri NamaNovi proti Ozaram, za umiritev prometa pa bi se lahko na tem mestu zelo enostavno vzpostavila cona 30 km/h, morebiti položil na tleh kakšen ležeči policaj. S tem bi poskrbeli tudi za varnost otrok, ki jih na tem mestu starši odložijo z namenom obiska Glasbene šole.

Odgovor:

Ravno zaradi tega, ker je bilo zaznati prehitro vožnjo vozil in glede na to, da tu hodijo otroci iz glasbene šole v vozila staršev, smo postavili hitrostno omejitev - stebričke, ki se za intervencijska vozila lahko tudi spustijo in nato dvignejo nazaj. Ta cesta bo še tudi naprej odprta za promet.  

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je povedal, da je na novi trasi ceste na Gozdni poti, ki poteka od Prve osnovne šole do Toplarne opazil, da se je pričela brežina na desni strani kolesarske steze plaziti na kolesarsko stezo. Očitno ta del brežine med Prvo osnovno šolo in škarpo na naslovu svetnice Jerneje Bošnik, ob izgradnji predmetne ceste ni bil primerno in dovolj utrjen. Kolesarka je zato tam umazana, blatna, na njo pa se občasno stekajo tudi površinske meteorne vode. Predlagal je sanacijo, takoj ko bodo to dopuščale razmere.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in opravile sanacijo, v kolikor bo le to potrebno.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kako  kaže z zaključkom del oziroma s prevzemom novih ulic v mestu. Nekako se mu dozdeva, da reklamacij in sanacij kar ne zmanjka. Poleg pokanja granitnih plošč so se po vsega nekaj mesecih namreč pričele pojavljati tudi razpoke na betonskih pohodnih površinah, še posebej v bližini jaškov, čeprav ulice sploh še niso bile prevzete. Vprašal je kaj torej imajo na voljo sedaj.

Odgovor:

Okrog 15. februarja 2024 je z dobavitelji teh plošč in s projektantom načrtovan sestanek. Skupaj bomo poskušali poiskati rešitev, da odpravijo omenjene napake.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je povedal, da se je menda začel luščiti tudi zgornji sloj betona na rampah na skate parku. Če je temu res tako, pričakuje ustrezno reakcijo in poročilo o tem.

Odgovor:

Zgornji sloj betona na rampah na skate parku se res lušči. Projekt je še v garanciji, zato bomo od izvajalca zahtevali, da bo opravil sanacijo.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je še opomnil, da so danes obravnavali Zavod Kssena in ga zanima kaj je v zadnjih 10 letih sploh postoril na območju Slovenj Gradca. Sam se ne spomni kakšnega projekta, kar pomeni, da najbrž ni potrebe, da so v tem  zavodu sploh še udeleženi kot soustanovitelji. Podal je pobudo, da se o tem razmisli.

Odgovor:

Zavod Kssena bo na eni izmed prihodnjih sej predstavil zakaj so registrirani in kakšne projekte izvajajo.

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil anketo »Zadovoljstvo občanov Mestne občine Slovenj Gradec«. To je  zajetna zadeva in veliko se da iz tega razbrati. Ponosni so lahko, da so občani podali tako pozitivno oceno o delu župana, mestnega sveta, občinske uprave in še koga. Veliko zanimivih stvari se pojavi v tej anketi. Najbolj so se ga dotaknili predlogi občanov, ki so bili anketirani, ki jih je tudi analiziral. To govori zaradi tega, ker imajo mandat še tri leta in bodo morali skupaj s strokovnimi službami in županom zastaviti vizijo razvoja in dodatno oplemeniti načrt razvojnih programov. Ugotovil je, da je bilo od skupno 103 predlogov, ki so napisani, kar 33 predlogov, ki se tičejo garažne hiše in parkiranja v centru mesta in ob javnih ustanovah. Iz tega je razvidno, da je parkiranje en pereč problem Slovenj Gradca, v katerega jabolko morajo zagristi vsi skupaj. Nadalje veliko ljudi pričakuje ustrezno kulturno dvorano, da bodo lahko imeli na primeren način gostovanja profesionalnih gledališč, pa tudi glasbenih dogodkov v mestu Slovenj Gradec. Skratka ta anketa je večplastna in poučna, zato meni, da je dobro merilo in vodilo za delo tudi v prihodnje. 

Odgovor:
Vprašanje:

- Blaž Kamnik je v imenu ŠD Pameče Troblje vprašal kdaj bodo v Pamečah ponovno uredili odbojkarsko igrišče na mivki.

Odgovor:

Za ureditev odbojkarskega igrišča v Pamečah je že izbran izvajalec in takoj ko bo vreme dopuščalo, bodo pristopili k investiciji.

Vprašanje:

- Boris Raj je opozoril, da tudi za Mestno občino Slovenj Gradec velja prihajajoče obvezno zakonsko določilo, da bodo morali v vseh javnih objektih, vključno v zgradbi Mestne občine Slovenj Gradec, zagotoviti dostop invalidom. Predlagal je, da strokovne službe proučijo predpise, do kdaj je to potrebno storiti.

Odgovor:

Skladno s sprejetim Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/1050/14 in 32/17), ki je bil sprejet 26.11.2010 in začel veljati 11.12.2010, je potrebno primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi zagotovi s tem, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire iz 9. člena zakona, ki jih mora investitor odpraviti ob prvi rekonstrukciji objekta po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje v 15 letih po uveljavitvi tega zakona (rok: 11.12.2025).

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da se v MČ Polje, pa tudi po mestu, očistijo pločniki, ki so še od lani posuti z listjem in z ostanki odpadnih vejic z dreves. Prav bi bilo, da nekdo pride na ogled. Prav tako bi bilo potrebno očistiti igrišče na Tomšičevi ulici, kjer se pogosto igrajo otroci.

Odgovor:

Komunala bo opravila ogled in očistila pločnike ter igrišče v naselju S8.

Vprašanje:

- Boris Raj je omenil, da je v času poplav bil porušen del asfaltne poti ob Homšnici. Od naselja S8 do mostu, ki gre na Štibuh, je okrog 8 - 10 metrov makadama. Predlagal je, da strokovna služba gre na ogled in popiše stanje te ceste ter opravi sanacijo.

Odgovor:

Ta makadam je nastal v dobi intervencij po poplavah. Trenutno so asfaltne baze zaprte in takoj ko se odprejo, bodo ta del tudi asfaltirali.

Vprašanje:

- Boris Raj je opozoril, da zvečer v naselju S8 lahko zaznajo onesnaženost oziroma vonjajo dim iz zasebnih kurišč. Predlagal je, da se zagotovi merjenje onesnaženosti, zlasti v stanovanjskih območjih, kjer živi največ ljudi in kjer ljudje največ hodijo. Na podlagi rezultatov bodo lahko v okviru občine sprejeli kakšne ukrepe kako in kaj s temi kurišči.

Odgovor:

ARSO je pred časom pri VVZ Slovenj Gradec na Maistrovi ulici postavil merilno napravo, ki je bila postavljena približno eno leto. Spremljali so stanje in mesečno informirali občane o prašnih delcih in takrat ni bilo zaznati preseženih mejnih vrednosti. Ponovno bomo podali pobudo na ARSO, da tovrstne merilne postaje postavijo na različnih lokacijah. Dodaten odgovor posredujemo, ko ga prejmemo od ARSA.

Objavljeno:2024-03-19T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. SEJA MESTNEGA SVETA, 20. 12. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA, 20. 12. 2023
Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil, da se na območju bodoče nove industrijske cone v Pamečah vsakodnevno izvaja navažanje ter odvažanje peska in gramoznega materiala. Cestna infrastruktura naj bi bila zaradi tega močno umazana, o čemer se je sam tudi osebno prepričal. Glede na to, da OPPN za to območje sploh še ni bil sprejet, ga zanima zakaj in na kakšen način je takšna dejavnost oziroma aktivnost tam sploh dopustna. Skrbi ga, da bo potrebna sanacija ceste prej, preden bo industrijska cona sploh zaživela. 

Odgovor:

Navažanje in odvažanje peska in gramoznega materiala se opravlja izven območja industrijske cone. Vendar za to uporabljajo ceste znotraj industrijske cone, ki pa še ni bila dana v uporabo. Preko inšpekcijskih služb Mestne občine Slovenj Gradec smo seveda že ukrepali in očitno bomo morali ukrepati še enkrat. Dokler ni industrijska cona dana v uporabo, se tudi ceste ne smejo uporabljati. Žal pa te ceste uporabljajo še tudi drugi.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je glede na to, da ima Mestna občina Slovenj Gradec pri bivšem podjetju Adient v najemu parkirišče za obiskovalce centra mesta, podal pobudo, da se na zelenici med parkiriščem in kolesarsko stezo, torej v Kuharjevem parku, uredi primerna pot, ki bo bodisi tlakovana, bodisi asfaltirana oziroma primerna za hojo. Zdaj namreč občani hodijo kar čez park oziroma zelenico.

Odgovor:

Ureditev te poti je že naročena, tako da bo v kratkem urejena povezava, ker je res nujno potrebna.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili Marsijevo hišo. Vsakodnevno odpadanje ometa in strešnikov iz hiše je zelo nevarno, zato je predlagal, da se lastnika nekako prisili v sanacijo vsaj tega pročelja. Vprašal je, če bi to lahko storili z zahtevkom iz naslova prepovedanih emisij, če že drugače ne gre. Omet in deli strešnikov vsakodnevno padajo na pločnik in grozijo, da bodo padli na mimoidoče. Vsekakor predstavljajo veliko nevarnost za poškodbe in povzročajo tako imenovane nedovoljene emisije. Ko bo nekdo poškodovan, bo prepozno.

 

Odgovor:

Ponovno bomo poklicali lastnika Mersijeve hiše, ki je že pred nekaj časa obljubil, da bo saniral streho in fasado. Nujno potrebno je poiskati neko rešitev, saj je odpadanje ometa in strešnikov res zelo nevarno.

Vprašanje:

- Simon Smolar je dejal, da ga je kontaktiral občan, ki v Občini Dravograd, vendar se vozi do svoje hiše po cesti, ki leži v Mestni občini Slovenj Gradec, natančneje v Pamečah, cesta od kmetije Menart proti Jamniku. Pravi, da je cesta v zimskem času pravo drsališče. Od neurja dalje je bila zelo obremenjena, saj se veliko ljudi vozi na tem odseku na konjeniški klub. Izpostavlja, da je cesta v slabem stanju in prosi, da se ta del ceste, ki je v mestni občini, tudi sanira.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec si bodo predmetno cesto ogledale na terenu in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da se je pred kratkim ob glavni cesti proti Mislinji, malo od Šmartna naprej, ob stanovanjski hiši neposredno ob cesti, pojavila ograja, ki jo videvajo na avtocestah, torej neka protihrupna ograja. Občani sprašujejo, če je možno postavljati takšne ograje, ali ne podležejo odlokom, ki jih ima sprejete občina o postavljanju ograj.  

Odgovor:

Podajamo odgovor na izpostavljeno vprašanje svetnika Janeza Potočnika na seji 20. 12. 2023 glede postavljene protihrupne ograje ob regionalni cesti na relaciji Šmartno pri Slovenj Gradcu – Tomaška vas. S strani lastnika nepremičnine, na kateri je postavljena protihrupna ograja, smo prejeli informacijo, da so imeli ob cesti prej posajene smreke, ki so postale z leti nevarne za promet in niso več opravljale svoje funkcije. V zvezi s postavitvijo ograje so se obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest Območje Maribor in po razgovoru s pristojnimi so ti opravili ogled na terenu ter jim določili kriterije za postavitev protihrupne ograje. Pridobili so tudi vsa potrebna soglasja - številka soglasij je 37167-938/2023/2 z dne 24. 4. 2023 in dodatno soglasje 37167-938/2023/6 z dne 1. 12. 2023. Ker gre za postavitev ograje v varovalnem pasu državne ceste, je na podlagi drugega odstavka 76. člena ZCes-2 pristojni organ za izdajo soglasij Direkcija RS za infrastrukturo.

Posredovali so tudi poročilo podjetja Provia d.o.o., ki se ukvarja z meritvami hrupa, iz katerega je razvidno, da se je v zadnjem obdobju hrup zaradi prometa izredno povečal, kar poslabša bivanje ob cesti in vpliva tudi na naše zdravje. Postavitev ograje so financirali sami.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da občane zanima kako je z uporabnim dovoljenjem za nove kolesarske mostove, ali je morda že tudi znano kdo je odgovorna oseba za nastalo napako.

Odgovor:

Na to temo je bilo kar nekaj sestankov, nadzorov in ogledov. Pridobili smo tudi izvedeniško mnenje, ki je nakazalo, da mostovi res niso primerni za uporabo. Projektantu smo naročili izdelavo PZI dokumentacije za popravilo teh mostov in smo jo že tudi prejeli. Le-tega bomo dali v pregled še enemu neodvisnemu strokovnjaku, da se ne bi zgodilo, da zopet ne bodo primerni. Tudi inženirska zbornica se je vključila v nadzor projektiranja teh mostov. Če bodo PZI potrjeni, bo priznana projektantska odgovornost. Projektant ima zavarovano svojo odgovornost, ki jo bomo zagotovo uveljavljali in to bo pokrilo stroške popravila mostov. Vendar o višini stroškov v tem trenutku še ne morejo govoriti.

 

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil novoletno okrasitev mesta Slovenj Gradec. Že pred leti je podal pobudo, da naj le-to razširijo še na nekatere ulice. Veliko ljudi, ki prihaja v Slovenj Gradec, pohvalijo, da imajo zelo lepo urejeno, lepo okrašeno in zelo lepo mestno središče. Ampak še enkrat glede na migracije tako prometa kot pešcev, bi bilo okrasitev nujno razširiti v park med Splošno bolnišnico in Gimnazijo Slovenj Gradec, na začetek Meškove ulice pri Upravni enoti in pa morda tudi proti Vorančevem trgu. Tu se sprehaja ogromno ljudi, veliko ljudi dnevno pride v Splošno bolnico, na Šolski center in še kam. S tem bi še obogatili mestno središče, da bi bilo še lepše.
 

Odgovor:
Objavljeno:2024-02-22T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 11. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 11. 2023
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je obvoznica Slovenj Gradca v zelo slabem stanju in predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pristojnim službah posredujejo predlog, da le-to sanirajo.

Odgovor:

Rekonstrukcija obvoznice v Slovenj Gradcu je že bila v programu sanacije, vendar so trenutno vse investicije, ki se še na državnem nivoju niso začele, zamrznjene zaradi sanacij po poplavah.

Vprašanje:

Sonja Lakovšek je v imenu MČ Center opozorila na nevarnost na Celjski cesti 12, zaradi stalnega kotaljenja kamenja iz nasipov ob robu bloka na pločnik. To kamenje je nevarno tako za pešce kot za kolesarje, zato prosijo, da se opravi ogled, vzpostavi stik z lastnikom tega bloka in poiščejo ustrezno rešitev.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo opozorilo vezano na kotaljenje kamenja poslala lastniku objekta oziroma upravniku.

Vprašanje:

Sonja Lakovšek je povedala, da so člani MČ Center opozorili, da je količina odpadkov na ekoloških otokih v mestnem jedru oziroma v samem centru mesta, res ogromna. Predlagajo, da pristojne službe pogosteje odvažajo odpadke, ali pa namestijo dodatne zabojnike.

Odgovor:

Odlaganje smeti na ekoloških otokih ni samo problem celotne Mestne občine Slovenj Gradec, temveč je problem po celotni Koroški. V mestnem jedru Slovenj Gradec ekološke otoke praznijo dvakrat tedensko, je pa res, da občani v kontejnerje nosijo ogromno stvari, ki tja ne spadajo. Pozivamo vse občane, da na ekoloških otokih odlagajo zgolj tiste odpadke, katere je dovoljeno, vse ostale pa odložijo na zbirnem centru v Pamečah ali na Kocerodu.

Vprašanje:

Jože Lenart je ponovil pobudo iz ene preteklih sej, ko je predlagal ureditev zemljišča na relaciji med podjetjem Nieros in Gostilno Murko. Med vodo in cesto je to zemljišče res neurejeno. Ponovno je predlagal, da strokovne službe na to opozorijo lastnika.

Odgovor:

Strokovne službe smo lastnika zemljišča opozorile, vendar omenjenega zemljišča ni uredil. Na to ga bomo ponovno opozorili.

Vprašanje:

Simon Smolar je že na eni izmed prvih sej izpostavil problematiko glede otrok v Pamečah, ki čakajo na prevoz do Druge osnovne šole brez strehe. Zanimalo ga je, če so že uspeli najti kako rešitev.

Odgovor:

V Pamečah pri osnovni šoli je problem prostorske umestitve avtobusne postaje. Rešitev bi bila, da se tam odstrani bankomat in prestavi na drugo lokacijo, vendar se o tem še niso dokončno dogovorili z lastnikom objekta.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal ali je še v načrtu izgradnja krožišča pri Gmajni. Tam se namreč ureja pločnik in zdi se mu primerno, da bi se mogoče ta investicija obenem naredila.

Odgovor:

Izgradnja krožišča na Gmajni je še vedno načrtovana, vendar trenutno v proračunu mestne občine ni na razpolago finančnih sredstev za ta namen.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal zakaj na fontani v krožišču pri bivši Nami vse leto ni bilo svetlobnih efektov.

Odgovor:

Na fontani je potrebno narediti konkreten servis, ker so se okvarili releji za lučke. Ponudba je že pridobljena, dela pa bodo izvedena takoj, ko bo pospravljen venček oz. ko bodo vremenske razmere dopuščale izvedbo servisa.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da uredijo fasado na bivši zgradbi Policijske postaje Slovenj Gradec. Podoba stavbe kazi izgled mesta.

Odgovor:

Ureditev fasade na bivši zgradbi Policijske postaje Slovenj Gradec je načrtovana v proračunu 2024.

Objavljeno:2023-12-07T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 11. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 11. 2023
Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da ga je kontaktiral krajan VS Pameče Troblje, ki živi na območju Mrakovega brega. Izpostavil je, da se že od leta 2000 naprej trudijo, da bi do njihovega podjetja oziroma do celega dela vasi, uredili močnejši električni kabel. V njihovem podjetju imajo dnevno večkratne izmete sončne elektrarne in konstantno utripanje luči ob zagonu močnejše naprave. Prav tako si želijo postaviti 350 kilovatov sončne elektrarne na streho hale, vendar ne dobijo soglasja. Poudarjajo, da so začudeni, da je v novi industrijski coni nova trafo postaja, na katero ni mogoča priključitev. Izpostavljeno je bilo tudi, da se s strani občine bile dane obljube, da se bodo stvari uredile, pa se te stvari vlečejo že leta, vendar se do sedaj še niso. Ker jih tudi na Elektru ne slišijo, razmišljajo o ustanovitvi civilne iniciative. Dodal je še svoje mnenje, da bi bilo prav, da se tako blizu industrijske cone, kjer je pač planirano, da bo neka velika poraba električne energije, te zadeve tudi uredijo, da bi omenjeni krajani imeli normalen tok.

Odgovor:

Odgovor s strani Elektra Celje d.d., PE Slovenj Gradec:

Mestna občina Slovenj Gradec je na podlagi posredovanega vprašanja oziroma predčoga iz strani Elektra Celja d.d., PE Slovenj Gradec, prejela naslednji odgovor:

Na območju Št. Jedert-a in poslovne cone Pameče (OPPN  SG48 in SG52 del) smo v letu 2022 in 2023 zgradili novo transformatorsko postajo Pameče 3 in s tem omogočili v poslovni coni priključitev novih odjemalcev ter preuredili nizkonapetostno omrežje napajano iz TP Št. Jedert,  NN izvod smeri kmetije Mirkac in NN izvod 03 – Fuks, prav tako imamo v naslednjem letu planirano vgradnjo večjega transformatorja na TP  Št. Jedert zaradi potreb sončnih elektrarn. Na tem območju glede na opravljene meritve nimamo zaznamb o slabih napetostnih razmerah odjemalcev. Na območju so zavrnitve sončnih elektrarne, katerih priklop bo možen, ko se bo izvedla celovita preureditev SN in NN omrežja, ki je opisana v nadaljevanju.   

TP Pameče 3 je predvidena za napajanje poslovne cone na levi strani regionalne ceste gledano v smeri Dravograda. Na desni strani je predvidena še faza II poslovne cone in s tem tudi dodatna transformatorska postaja Pameče 4. Gradnja faze II poslovne cone je odvisna od Mestne občine SG. Napajanje obstoječih odjemalcev na desni strani (smer Mrakov breg) iz TP Pameče 3 ni ustrezna zaradi prevelike oddaljenosti od TP, še posebej to velja za večje odjemalcev. Na desni strani v roku pet let planiramo izgradnjo dodatne transformatorske postaje na parceli št 1184/13 k. o. 845-Pameče. Ob gradnji obeh transformatorskih postaj se bo predvidela tudi celovita preureditev nizkonapetostnega napajanja obstoječih odjemalcev na predmetnih območjih.

Vprašanje:

Boris Raj je imel ogled objekta starega MKC in okolice na Celjski cesti, kjer je tudi sedež PUM. Namreč  predhodno je bil obveščen, da je v neurjih avgusta bila poškodovana kritina, kar posledično pomeni, da ob vsakem deževju teče voda v objekt. O tem je že bila obveščena mestna občina, ampak je enkrat prišel en gospod in si pogledal klet in od takrat naprej ga ni več blizu. Zanima ga ali je ta objekt tudi zajet kot objekt, ki je poškodovan v naravnih ujmah, ker je pač streha poškodovana.

Odgovor:

Poškodovana kritina na omenjenem objektu je že zamenjana.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil obnovo asfalta ob izgradnji  kolesarske poti po Celjski cesti, tik mimo tega objekta. Vsak lahko ugotovi, da je asfalt napačno in pod nepravim kotom položen om povzroča, da v vseh  neurjih od kar je položen, voda teče v zgradbo taistega objekta in je že prebila v kletne prostore. Kot popolni laik se je spomnil načina testiranja ali so prav položili asfalt in je prosil snažilko v tem objektu, da je prinesla vedro vode in sta ga razlila pred zgradbo. Ugotovila sta, da voda teče v fasado in v objekt.  Predlagal je, da tisti, ki so tako položili asfalt pridejo in ga na fini način odrežejo, da ne bodo imeli tam pet vrst asfaltov in pravilno položijo. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in pozvale izvajalca, da sanira asfalt na omenjenem območju.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je dejal, da se na pobudo krajanov VS Šmartno z eno zadevo obrača na službe, ki so za to odgovorne in bi želeli tudi pisni odgovor. Pred leti so veliko denarja vložili v to, da so ob kolesarski stezi nasadili drevored, ki poteka od Šmartna proti Mislinji. Komunala to lepo vzdržuje, kmetje, ki so blizu tudi pokosijo. Do zdaj je bilo vse v redu, tudi Sadjarsko društvo ta drevored lepo ureja. Pred približno tremi tedni pa se je zgodilo, da je eden od lastnikov zemljišč, ki so ob kolesarski stezi in ob drevoredu tako blizu zoral njivo tem sadikam, da so korenine poškodovane. To ni bilo prvič, da se take stvari dogajajo ob kolesarski stezi, zdaj je pa res čas, da se pristojne službe resno lotijo tega problema. Prosil je tudi, da se pristopi k temu in da se tudi pisno obvesti VS Šmartno kako se bodo lotili problema in kdo se bo tega lotil.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali inšpekcijskim službam, da opravijo ogled in ustrezno urgirajo.

Objavljeno:2023-12-06T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 18. 10. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 18. 10. 2023
Vprašanje:

Denis Krajnc je vprašal ali je bila pobuda, ki je bila dana na prejšnji seji, realizirana. Spraševal je v zvezi  s sanacijo plazov na Gmajni, prvi pri Gabrovcu in drugi proti vrhu Rahtela. Projekti so naročeni, popis del je narejen, naročen je bil tudi material pri izvajalcih, zato ponovno sprašuje kako daleč je s projektno dokumentacijo in kdaj se bo pričela sanacija. O problematiki opozarja že dlje časa, do sedaj pa na terenu ni videti napredka.

Odgovor:

Na območju Ozar v smeri Gmajne so se zaradi avgustovskih poplav, sprožili številni zemeljski plazovi. Največji in najzahtevnejši ter najbolj nevarni plazovi se nahajajo na območju stanovanjskih objektov Gmajna 43d, 44i, 44f, 44j, 44g, 44e, 44d (Čuk), na območju stanovanjskih objektov Gmajna 51a, Ozare 15a, Ozare 11 (Barl, Schweitzer) in na območju stanovanjskih objektov Gmajna 52, Ozare 2 in 3 (Pogorevčnik, Petronijevič). MOSG je takoj po sprožitvi zemeljskih plazov pri podjetju ISB d.o.o. iz Maribora naročila izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazov. Odgovorni projektant je podal za vse tri lokacije intervencijske začasne rešitve, ki se trenutno izvajajo tudi na terenu. Pred izdelavo projektne in tehnične dokumentacije je potrebno za vsako območje izdelati geološko poročilo, ki vključuje geološke raziskave z vrtinami. Na podlagi rezultatov raziskav lahko projektant poda rešitev za sanacijo posameznega plazu. Takoj ko bo MOSG prejela iz strani projektanta dokumentacijo, bo pristopila k izbira izvajalca gradbenih del. Vsa tri območja so uvrščena v sanacijski program za leto 2024.

Vprašanje:

Jože Lenart je opozoril, da je iz smeri Dravograd - Slovenj Gradec, na odcepu, kjer se je delala sanacija vodotoka, en del zemljišča, ki je leta in leta zanemarjen. V bližini stoji most, tam je tudi tabla Slovenj Gradca in reklamni panoji, ampak v delu med vodo in cesto je zelo zanemarjeno. Predlagal je, da se ta del uredi.

Odgovor:

Omenjeno zemljišče je v privatni lasti in lastnika bomo pozvali, naj ga primerno uredi.

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da so na prejšnji seji izpostavili problematiko nefunkcionalnosti novih treh mostov. O estetskem videzu lahko imajo vsak svoje mnenje, njemu osebno so mostovi všeč. Morda dva ne prideta ravno do izraza, ker stojita ob večjih mostovih, ki so popolnoma druge arhitekture. Vendar je glede zgrešenosti in funkcionalnosti mostov razočaran glede odgovorov. Namesto, da bi na mestni občini povedali, da so naredili napako in jo bodo popravili, so bili krivci vsi po vrsti drugi. Mestna občina je naročnik in plačnik, financira se z javnim denarjem in na mestni občini so tisti, ki morajo vedeti kaj naroči in tudi kaj plačati. Ne da plačajo nekaj, kar je potem povsem druga stvar, kot kar je bilo naročeno. Najbolj pa ga je zmotilo to, ker je župan omenil, da je projekt izbral prejšnji občinski arhitekt, ki ga na mestni občini ni že šest let.  Menil je, da morajo to korigirati in se ne morejo se enostavno sklicevati na prejšnjo garnituro, da je naredila nekaj narobe.

Odgovor:

Že na prejšnji seji smo se opravičili in dejali,  da je bila velika napaka na naši strani, da so ti mostovi taki kot so in so taki bili tudi v projektni dokumentaciji. Trije mostovi so bili vizualno ponujeni in izbran je bil ta most, ki se lomi. Ampak iz projektne dokumentacije nikjer ni bil razviden naklon mostu. Ko smo videli te mostove v naravi, smo pač pristopili k urgentnemu reševanju in dobili od projektantov novo rešitev. Ti mostovi bodo popravljeni tako, da bo pohodna površina ravna. Konstrukcija bo ostala takšna kot je, uredili bodo pa tudi stranske ograje od ravnine do ravnine. Na tak način bomo sanirali, da bodo mostovi sploh uporabni.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil podjetje MPIK d.o.o.. To podjetje dohodke prejema pretežno od mestne občine in od JZ Spotur. To problematiko je izpostavil zaradi tega, ker mestni svet nima nobenih informacij kako to podjetje posluje. Nimajo podatkov kakšne naloge opravljajo, iz javno dostopnih podatkov se vidi le, da se za dva zaposlena trošijo enormna sredstva. Predlagal je, da podjetje predstavi svoje poslovanje.

Odgovor:

Podjetje MPIK d.o.o. bo na eni izmed prihodnjih sem mestnega sveta predstavilo svoje delovanje in finančno poslovanje.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da podjetje VOC res rešuje probleme v zvezi s poplavami, ampak od takrat je minilo že veliko časa in nekatere ceste niso primerno urejene. Konkretno na cesti od Mislinjske Dobrave proti Šmiklavžu ni niti ene bankine, niso zasuti globoki jarki. Postavljeni so zgolj opozorilni znaki. To jih ne stane veliko, to jim ne vzame veliko časa. Prosil je, da strokovne službe zahtevajo od njih, da te bankine uredijo.

Odgovor:

Na odseku državne ceste R3-696/6904 je od km 2,300 do 3,500 še vedno gradbišče (rekonstrukcija ceste - CVP), od 4,00 - 5,50 je gradbišče (avtocestni priključki in ureditev otokov), na ostalem delu tega odseka pa so bankine in ostali elementi vozišča normalno urejeni.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je enkrat že govoril o urejenosti v MČ Polje. V preteklosti so kar dobro sodelovali s tistimi, ki so skrbniki zato, v zadnjem obdobju pa so prišli določeni ljudje v MČ Polje na pogovore, so jim pokazali probleme in so rekli, da  bodo vse uredili. Ampak se ni zgodilo od zadnjega prijaznega obiska čisto nič. Še enkrat je podal pobudo, da bi tisti prijazni ljudje prišli in uredili kar je potrebno. Že v preteklosti je govoril o talnih označbah. Enkrat je eksperimentalno prišla neka skupina in le te naredila zgolj pred dvema blokoma. Na dveh koncih so prebarvali prehode za pešce zaradi šolske poti, ampak v MČ Polje imajo več prehodov za pešce. Imajo tudi vertikalno prometno signalizacijo in bi bilo treba porezati veje dreves, da bi se sploh videla. Ogledali so si tudi zelene površine na katere nekateri občani parkirajo svoja vozila in so se dogovorili, da bodo na teh zelenih površinah, uredili lesene stebričke in verige. Prav tako so se dogovorili, da bodo za stanovanjskim blokom Maistrova 9 postavili dodatno klop, ki je še tudi ni. Skozi MČ Polje poteka trasa kolesarske poti in to mimo sedeža MČ Polje, to je  bivši MKC, kjer so izvajalci pozabili zaključiti dela. Ni urejena zelenica ob poti, niso zasajena drevesa, za katera so se dogovorili in od tam naprej pač mora vsak sam iskati izhod. Prosil je, da direktorica občinske uprave izvajalce opozori, da gradnjo teh poti končajo in odpeljejo odpadke, ki so pri gradnji nastali.

Odgovor:

Pristojne službe Mestne občine Slovenj Gradec so nabor vseh predlogov vezanih na ureditev talne signalizacije, vertikalne signalizacija, zelenih površin in kolesarskih poti v MČ Polje, evidentirale. Talno in vertikalno signalizacijo ter ureditev zelenih površin z lesenimi stebrički, bo MOSG poskušala urediti v letu 2024 preko sredstev, ki so namenjena za vzdrževanje. Glede nedokončanih del pri projektu Trajnostna mobilnost, bo MOSG opozorila izvajalce gradbenih del.

Vprašanje:

Boris Raj je imel tudi zaprosilo občank in občanov, ki uporabljajo fitnes v naravi na Štibuhu, kjer je tudi sam pogosto. Predlagajo, da mimo fitnesa asfaltirajo cesto, ker nekateri z avtomobili divjajo in se zaradi tega precej praši.

Odgovor:

V sklopu priprave proračuna za leto 2024 ni zagotovljenih sredstev za izvajanje protiprašnih zaščit na javnih površinah.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da kot že večkrat omenjeno, OPPN za industrijsko cono Pameče še ni sprejet. Zadnjih nekaj mesecev krajani opažajo, da je na delu območja SG-52 nastala deponija izkopnega materiala, prisotni so tudi delovni stroji, stroji za mletje in veliki kupi materiala. Ob samem mletju tega materiala pa se ustvarja zelo moteč hrup. Zanima ga ali je občina v prostorskem izvedbenem aktu izvedla prostorski izvedbeni pogoj za začasno rabo prostora po ZUreP-3 37. člen. Glede na to, da v IC Pameče OPPN še ni sprejet ga zanima ali so te aktivnosti v tem trenutku sploh dovoljene oziroma legalne. ZUreP-3 to omogoča v primeru, da je predhodno narejena lokacijska preveritev.

Odgovor:

Omenjena deponija ne spada v ureditveno območje PC Pameče, temveč je zasebna lastnina in tudi zasebnik vozi tja izkopni material. Za ogled in ukrepanje je pristojna inšpekcijska služba.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kdaj bo potekal ogled ceste na lokaciji Lakuže v Pamečah s predstavniki MOSG in VS Pameče. Prosil je za točen datum, uro in zbirno mesto. VS Pameče je ta ogled naslovila na MOSG že na začetku leta, pa do tega do zdaj še ni prišlo.

 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so si skupaj s predsednikom in člani vaške skupnosti Pamače, v sredo, 8.11.2023 ogledale cesto Lakuže – Vuzenica.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal kdo je projektant in nadzornik za dela, ki se izvajajo v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S strani občanov dobiva informacije, da se dela izvajajo v času obratovanja ordinacij, izpostavljajo hrup, prah, pogosto zmanjka električne energije in tudi to, da delavci hodijo iz ene čakalnice v drugo. Povedano mu je bilo, da se je vrtalo skozi stene za montažo centralne klime, ob tem pa je bila kot že omenjeno velikokrat prekinjena dobava električne energije v času ko ordinacije obratujejo. Kaj to pomeni za paciente in zobozdravnika, si ne more predstavljati. Izkazalo se je tudi, da bi lahko cevi za klimo napeljali nad vrati, kjer je nadsvetloba ter da vrtanje marsikje ne bi bilo potrebno. Če te trditve držijo, zastavlja vprašanje, zakaj je prišlo do takih napak pri samem projektiranju projekta ter kdo bo odgovarjal. Zanima ga tudi zakaj se sanacija Zdravstvenega doma Slovenj Gradec znotraj objekta ne izvaja takrat ko je večina ordinacij zaprtih, torej v večernem in nočnem času. Tako bi delo potekalo hitreje in bistveno manj moteče za vse uporabnike zdravstvenega doma.

Odgovor:

Projekt Celovita energetska prenova objektov v lasti MOSG, ki zajema objekte ZD SG, Športna dvorana SG in Gosposvetska 4, se izvaja kot javno zasebno partnerstvo. Nadzornik s strani javnega partnerja je g. Samo Pikl, projektant, ki je bil v postopku s strani zasebnega partnerja izbran je podjetje FIN ARS d.o.o.

Pri projektu potekajo redne tedenske koordinacije, prav tako se vsaj še 1X do 2X tedensko pregledajo objekti (tudi za vikende), na katerih dela še potekajo.

Dela potekajo v skladu z dogovorom z direktorico Zdravstvenega doma in sicer, dela kjer se povzroča večji hrup vsak dan po 14.00 uri, veliko del je potekalo čez vikende in tudi ponoči (preboji). Za potrebe prezračevanja so bili potrebni preboji, kateri so se povsod, razen v drugem nadstropju, izvedli skozi nadsvetlobe, vse v soglasju z vodstvom zdravstvenega doma in potrditvi s strani projektanta. Vse napake in morebitne poškodbe se sanirajo sproti in so obravnavane urgentno.

Zavedamo se, da je situacija neprijetna tako za paciente kot za zaposlene, zato se resnično trudimo, da bodo vsa dela in odprave pomanjkljivosti čimprej končane.

Vprašanje:

mag. Mojca Vrhovnik je dejala, da pobudo prinaša iz aktiva ravnateljev ter ravnateljic osnovnih šol in vrtca v Slovenj Gradcu in se nanaša na skupno pravno službo. Izzivi spreminjajoče se zakonodaje so veliki, sprejemanje internih aktov, pogodb, različnih sklepov so na dnevni bazi, veliko je seveda delovno pravnih vprašanj in se ravnatelji in pa najbrž tudi direktorji drugih javnih zavodov znajdejo vsak po svoje. Problem je, da je dostikrat pravna podlaga raznolika, tako, da ne dobijo enotnih mnenj. To si pa v bistvu želijo, če so na eni lokaciji, v eni občini, da enake informacije naprej predajajo oziroma sprejemajo akte, ki so mirodajni. Tako, da sprašuje glede možnosti, da bi se pravna služba zagotovila v okviru občine.

Odgovor:

Skupaj z ravnatelji bomo proučili vlogo o skupni pravni pomoči. Preverili bomo potrebe, vendar trenutno nimamo kadrovskih kapacitet.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na predlog, da se uredi  športni stadion pri Prvi OŠ Slovenj Gradec. Sama je pri tem dodala še OŠ Šmartno, kjer je isti problem. Tenisit je pravzaprav na nek način nevaren, bolj je občutljiv na vremenske razmere, ogromno se zaraste in nastajajo neravnine. Seveda objekt ni varen, zato pobuda, da se čim prej uredita ta dva objekta, ki sta ob šolah, v Šmartnem tudi ob vrtcu in bi lahko bila še bolj v uporabi kot sta.

Odgovor:

Strinjamo se, da je marsikje potrebna sanacija športnih objektov, kar smo opredelili tudi v posebni analizi, ki so jo že v prejšnjem mandatu pripravile strokovne službe. Zavedamo se vseh potreb, žal pa lahko infrastrukturo urejamo glede na finančne zmožnosti. Upamo, da bomo na javnem razpisu za tovrstne zadeve pridobili finančna sredstva in bomo ta igrišča uredili čim prej.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je pohvalila projekta Prizidek k športni dvorani Slovenj Gradec in Ureditev športnega parka Slovenj Gradec, Čeprav ima prvi malo bolj grenak priokus zaradi pripomb, ki so jih podali, razume župana, da se bo vendarle preplastil zgornji del, to je hodnik nad tribunami. Pozdravlja tudi nogometni stadion. Svetnica Jerneja Bošnik je prej omenila število nogometašev, sama pa bi tu izpostavila tudi število ostalih športnikov, atletov, rokometašev, odbojkašev. Vsi uporabljajo ta objekt, prav tako šole, tako, da bo pa res ena razbremenitev ta nogometni stadion. Gnečo na tem obstoječem trenutno atletskem stadionu je lepo videti, ni pa funkcionalno. To bo zagotavljajo varnost in boljše pogoje za delo.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Tomaž Bricman je najprej izrekel pohvalo Komunali Slovenj Gradec in strokovnim službam na mestni občini, ki so se lotile sanacije udora ceste v naselju Stari trg pri cerkvi ter kolesarke pri igrišču Stari trg, ki je bila tudi poškodovana v teh neurjih in še kar nevarna. Na splošno je pa tudi Komunala dostavila poročilo o njihovih aktivnostih in delih za območje Starega trga in lahko reče, da redno skrbijo in se tudi odzovejo. Tako, da si krajani tam želijo še naprej tako dobrega pristopa.

- Nadalje se je županu in vsem njegovim sodelavcem zahvalil za sprejem vsem intervencijskim službam ter ostalim prostovoljcem, ki je bil prejšnjo soboto na Trgu svobode v Slovenj Gradcu. V imenu gasilcev lahko reče, da so bili gasilci zelo veseli tega dogodka in se zahvaljujejo, seveda še bolj bodo pa veseli, ko bodo prejeli finančna sredstva za poškodovano opremo in intervencijske stroške, ki so nastali in so bila obljubljena s strani države.

- Kot je bilo že prej omenjeno, se je zahvalil za finančna sredstva v višini 4. tisoč eur, ki jih bo prejela Gasilska zveza Slovenj Gradec. V prvi polovici naslednjega leta bodo pridobili novih šestdeset prostovoljnih gasilcev, tako da bodo ta sredstva striktno namenjena za vzdrževanje.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Tomaž Bricman je omenil, da se gasilci v Mestni občini Slovenj Gradec trenutno najbolj soočajo s potrebo po prostoru v velikosti 30 x 50 metrov. Na tem prostoru bi postavili poligon za usposabljanje, namreč potreba je zelo velika. Gasilski domovi niso primerni, da bi lahko njihove enote vadile in se pripravljale na državno tekmovanje, prav tako ni primeren ta prostor za trgovino Tuš Cash&Carry, kjer trenutno vadijo. Nekateri ljudje potem hodijo tja in jemljejo razne dele z vozil ter se tam zadržujejo, zato tudi ta posebna enota potrebuje prostor, da bi lahko vadili za poškodovanje v prometnih nesrečah in za nevarne snovi. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo proučile predlog in poskušale zagotoviti potrebno zemljišče.

Vprašanje:

Marija Popič je dejala, da so občankam in občanom neurje in poplave, ki so jih prizadele letošnje poletje, vzele precej časa in energije. Kljub vsemu pa se je v mestni občini odvilo kar nekaj prireditev. Spomnili so se tudi uničujočega požara, ki je pred 120-imi leti uničil Meškovo ulico. Ob prireditvi sta župan in gospa Sonja Lakovšek odkrila spominsko ploščo Mariji Ovčar, prvi terenski babici na Koroškem, ki je živela v tej ulici. Babica je svoje spomine opisala v knjigi spominov »Vse visi na popkovini«. Govor o delu prve terenske babice na Koroškem je pripravila gospa Mojca Primožič, ki je po upokojitvi Marije Ovčar prevzela njeno delo na terenu. Zahvalila se je gospodu Franju Murku in Sonji Lakovšek za odlično pripravljen program in da so se ob tej priložnosti spomnili tudi na prvo terensko babico na Koroškem, ki je živela v tej ulici.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil odcep ceste na regionalni cesti od krožišča Šmartno v smeri Mislinja, pa do avtobusne postaje Lipa. V prejšnjem mandatu je VS Šmartno dala s podpisi krajanov strokovnim službam mestne občine pobudo, da je potrebno rešiti pešpot, prehod čez cesto ali kakorkoli na tem odcepu, na desni strani proti Mislinji. Tam je namreč bilo zadnja leta kar veliko prometnih nesreč, žal tudi s smrtnimi izidi. Tudi prejšnjo soboto je bila prometna nesreča in nekdo je povozil otroka. Krajani zopet zbirajo podpise in se obračajo na svetnike. Pri prvi pobudi niso dobili odgovora, ne s strani strokovnih služb mestne občine, niti od državnih služb. Predlagal je, da se pristopi k projektu, ker bo treba nekaj urediti. Poskrbljeno imajo za otroke, da se vozijo in imajo varno pot v šolo, drugače pa je zelo nevarno prečkanje glavne ceste. Ni prehoda za pešce, bankine so zelo ozke ob tej cesti, da ne morejo varno hoditi in občani resnično prosijo, da se pristopi k reševanju tega problema. Prvo stvar, ki bi jo morali takoj realizirati je, da bi morali omejiti dovoljeno hitrost iz 90/km/h na 70 km/h. Ker tam je ravna linija, veliko voznikov divja, še posebej motoristi.  

Odgovor:

MOSG je skupaj s predstavniki VS Šmartno že v preteklosti iskala rešitve po ureditvi pešpoti na navedeni relaciji in sicer že najmanj dva mandata. Dogovorjene so bile rešitve, da bi se uredila pešpot na relaciji od naselja pri bivših »Zlatih časih«  do sedanjega krožišča Šmartno, kjer je urejeno varno prečkanje državne ceste. Relacija bi potekala stran od državne ceste in sicer zadaj, da bi zajeli čimveč prebivalcev in bi bila namenjena čimširši populaciji. Večkrat je bilo dogovorjeno, da  predstavniki VS Šmartno za ta namen  pridobijo ustrezna zemljišča za potrebe pešpoti in se o tem dogovorijo z lastniki zemljišč. Po skupnih ogledih in dogovorih je bilo dogovorjeno, da bi bila to najustreznejša rešitev za vse prebivalce, ki bivajo na desni strani ceste v smeri proti Tomaški vasi. S tem v zvezi predlagamo, da se sestanemo in pogovorimo o tem predlogu.

Umestitev pločnika ob državni cesti G1/4 izven naselja pri DRSI je dolgotrajen proces od umestitve projekta v državni proračun in kasneje pri pridobivanju potrebnih zemljišče  npr. krožišče Šmartno, kjer ga ni bilo možno izgraditi zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč.

Bomo pa kljub temu posredovali dopis na DRSI.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da so v mesecu juliju na območju Slovenj Gradca divjale močne nevihte z orkanskim vetrom, ki so povzročile obsežne vetrolome dreves. Tako je podrtje dreves povzročilo tudi podiranje zunanjega telefonskega kabla do najmanj treh hiš na relaciji Gostilne Plesnik po stari cesti proti potoku Barbara. Pri Stojanu po domače Pušnik, Koboltu po domače Kurnik in Garbusu vse odtlej ni telefonskega signala, saj kljub večkratni intervenciji Telekom še ni našel časa za sanacijo. Pri Kurniku živi njegova 83 let stara tašča, večino časa sama in še vedno skrbi sama zase. Stacionarni telefon je zato zanjo nuja, saj si je preko telefona sama zagotavljala medicinsko pomoč, patronažo, naročevala zdravila, se vsakodnevno pogovarjala z otroci. Skratka s pomočjo telefona je učinkovito skrbela zase, da ni bila breme nikogar. Tudi ostali dve hiši se soočata z istima težavama. Po uničenju telefonske povezave se je večkrat klicalo na Telekom, kjer so odgovarjali, da delajo na tem. Ker se dva meseca ni ničesar prestavilo nikamor, je 5.9.2023 zaprosil na MOSG, v kolikor je mogoče, da posreduje na Telekom in je občina dejansko tako tudi odreagirala. Delavci Telekoma so se še isti teden po urgenci občine oglasili pri tašči in so hitro šli ter se doslej še niso vrnili. Povezave seveda niso vzpostavili. Tašča je vključena tudi v vzpostavljeno linijo SOS telefon, ki je bila urejena preko MOSG, vendar ta pri njej že skoraj 4 mesece nima nobenega pomena, ker nima signala. Že s tega vidika prosi, da občina dodatno pritisne na Telekom, saj naj bi zagotavljala storitev, ki je sploh ni mogoče vzpostaviti in predvideva, da jo občina tudi plačuje. Dodatno izpostavlja, da so pred leti v neposredni bližini vseh treh hiš vlekli elektriko, pa se nihče ni spomnil, da bi v zemljo položili tudi telefonski kabel. Poleg tega so pred 12 leti dobili v MOSG evropska sredstva za vzpostavitev optike na podeželju oziroma če se prav spomni celo namensko za vzpostavitev signala po okoliških hribih in gričih in da se je optika tudi na območju Legna polagala. V tem Plesnikovem grabnu, kjer teče potok Barbara, pa se to ni zgodilo in sprašuje se zakaj ne. Prosi še za pojasnilo občinske strokovne službe, ki so bile takrat pristojne za izvedbo tega projekta, zakaj se do teh hiš optika ni položila. Prosi tudi za posredovanje sheme, kje je bila na Legnu optika dejansko izvedena ali bi morala biti izvedena. Kolikor mu je znano, ima kar nekaj hiš v okolici to urejeno, ta krak pa manjka, čeprav je ena od redkih lokacij v občini, kjer mobilnega signala ni in je edina možnost položitev kabla, ki omogoči telefonski signal.

Odgovor:

Signal na območju Legna se je po posredovanju pristojnih služb uredil. Pristojne službe bodo priskrbele kataster izgradnje širokopasovnega omrežja na območju Legna in ga posredovale na eni izmed naslednjih sej.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da krajane Starega trga zanima zakaj se je pešpot, ki poteka od igrišča Stari trg pa do pokopališča, ki je bila med drugim vzpostavljena tudi kot varna pot v šolo iz Starega trga, sedaj spremenila zgolj v kolesarsko stezo. Tako je bila označena pred kratkim in narisana sta dva pasova za kolesarja, pasu za hojo pa dejansko ni več. Meni, da to glede na standarde in primarni namen te steze ni prav. Zato daje pobudo, da se te označbe ustrezno uredijo oziroma označijo drugače.

Odgovor:

Na pešpoti od igrišča Stari trg do pokopališča bomo označbo ustrezno uredili.  

Vprašanje:

Zvonka Marhat je dejala, da so danes že večkrat slišali o poplavah na Koroškem in o aktivnostih tako občanov kot zaposlenih. Dotaknila se zaposlenih na mestni občini, ki so delali cele dneve in noči, poleg svojega rednega dela. Podala je pobudo, da se te zaposlene dodatno nagradi, ker meni, da je tu šlo predvsem za delo, ki so ga morali opraviti, zbrati vse podatke, da je lahko danes občina dobila ta denar.

 

Odgovor:

Zaposleni so prejeli izplačilo nadur v skladu z zakonodajo, hkrati pa tudi izplačilo za povečan obseg dela.

Vprašanje:

Zvonka Marhat je pohvalila Komunalo, da so tudi te stranske ceste zelo vzorno uredili in posebej je izpostavila cesto Dovže - Turiška vas, ki gre vzporedno z glavno cesto.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

 

Gregor Raj se je ponovno dotaknil ureditev ulic v mestnem jedru, predvsem Cankarjeve in Šolske ulice. Skoraj so že priča odprtju in tako uradnemu zaključku investicije, sama izvedba pa je daleč od tega kar je bilo obljubljeno. Tisti del, ki predstavlja pokrov, kanalete in odvodnjavanje, je popolnoma neprimeren in upa si trditi, da ne bo preživel zime. Vsaka druga plošča je počena in praktično vsaka ropota. Vprašal je ali je zdaj ta investicija že končana in kdaj bodo te, lahko reče sramotne pomanjkljivosti, odpravljene.

 

Odgovor:

Ko so se odločili za ta projekt, so s strani proizvajalca granitnih plošč dobili zagotovilo, da bodo plošče v dolžini 2,1 m prenesle tonažo več kot 7,5 ton, torej tudi težo najtežjega smetarskega vozila. Dimenzije plošč so potem spreminjali, vendar le-te pokajo, ne glede na to na kakšne dimenzije so odrezane. Strokovne službe še vedno iščejo rešitev.

Objavljeno:2023-11-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 28. 9. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 28. 9. 2023
Vprašanje:

 

Gregor Raj je omenil, da je zaradi gradnje novega trgovskega centra in blokov že od 5. septembra 2023 popolnoma zaprt del Celjske ceste in del križišča s Celjske ceste proti Ronkovi ulici. S tem je onemogočen varen dostop do blokov na Ronkovi ulici, predvsem pa se dela gospodarska škoda podjetjem in lokalom v PTC Katica in v okolici. Do zapore je prišlo brez predhodne najave, na nekaterih delih niti ni bilo dobro označeno. Istega dne je direktorici občinske uprave poslal vprašanje glede te zapore s prošnjo za čim prejšnjo ureditev tega problema in prosil informacijo kako dolgo bo ta zapora trajala. Hitro je dobil odgovor in pojasnjeno mu je bilo, da je dovoljenje za zaporo dobilo podjetje Kuster Invest s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Odgovora na vprašanje kako dolgo bo pa ta zapora trajala, pa ni dobil. Menil je, da si stanovalci, zaposleni in podjetniki na tem območju zaslužijo boljše informiranje o tej zapori, mestna občina bi lahko pri urejanju te situacije odigrala bolj aktivno vlogo. Še enkrat je prosil za informacijo kdaj bo to križišče ponovno odprto.

Odgovor:

Pri omenjenem križišču gre za državno cesto in k zapori daje soglasje in mnenje Direkcija RS za infrastrukturo.  Križišče urejajo zaradi novih zaviralnih pasov in sicer zaradi gradnje trgovskega centra in zazidave šestih blokov. Direkcija daje vsa soglasja za urejanje tovrstnega križišča in strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec smo dne, 4. 9.2023,  preko spletne strani in po našem kanalu obvestili javnost o delih na tem križišču. Kolikor imamo informacijo, se bo odprla pot od Merkatorja proti Katici konec tega meseca. Cesta proti Velenju, pa bo ostala zaradi izvedbe teh priključkov še kar nekaj časa zaprta. 

Vprašanje:

Gregor Raj je omenil, da v Mestni občini Slovenj Gradec že precej dolgo poteka projekt izgradnje kolesarskih stez. Projekt je obsežen, zelo pomemben za spodbujanje trajnostne mobilnosti in glede tega se vsi strinjajo. Žal pa lahko že nekaj mesecev opazujejo, da so dela zastala in le redko se zgodi kakšen opazen napredek na deloviščih. Lahko pa so opazili markantne lesene konstrukcije novih mostov, ki v javnosti vzbujajo precej vprašanj in negodovanja. Tudi sam si težko razloži zakaj je bilo potrebno na mostovih delati lesene klančine in to pod takimi koti, da si ne zna predstavljati kako bodo ti mostovi prehodni, kaj šele prevozni pozimi. Še bolj presenečeni pa so invalidi, saj bodo mostovi menda zaradi prevelikih klančin praktično neuporabni za električne invalidske vozičke, ker imajo precej nizko dno. Prosil je za sledeče odgovore in sicer kdo je odobril ta projekt mostov in kakšna bo dejansko vozna površina ko bodo končani. Vprašal je tudi kdaj bo projekt izgradnje kolesarske v mestu v celoti končan, saj je zaradi tega mesto na različnih delih razkopano že več kot leto dni.

Odgovor:

Glavni izvajalec izgradnje kolesarskih stez je podjejte VOC, ki pa je bilo s strani Ministrstva za infrastrukturo delegirano na intervencijska dela po poplavah. Zato se v zadnjem mesecu na naših kolesarkah ni storilo popolnoma nič. Rok za dokončanje je 31. 12. letošnje leto, do takrat morajo narediti vse kar je še potrebno. Strinjamo se z kritiko izgradnje mostov, tako glede izgleda kot  funkcionalnosti. Vendar je ta projekt šel skozi recenzijo in tudi dobil gradbeno dovoljenje. Ko smo šli preverjati projektno dokumentacijo po njihovi postavitvi v samo naravo, ni razvidnih naklonov v stopinjah oziroma v procentih. V ta namen smo sklicali sestanek s projektanti in pa recenzenti, ker smo želeli odgovore zakaj takšne klančine in tudi nam se zdijo ti mostovi funkcionalno neuporabni. Ne vemo še kaj se bo zgodilo naprej, verjetno bo potrebno te mostove popraviti. Projektant je izbiral med tremi različnimi tipi mostov in izbrana je bila ta varianta, ki je bila kasneje vključena v projektno dokumentacijo.  Vztrajali bomo, da se ti mostovi naredijo uporabni tako za kolesarje kot za invalidske vozičke.

Vprašanje:

Gregor Raj je omenil, da so si prejšnji teden zaposleni na Komunali ogledali gradbišče avtoceste oziroma tretje razvojne osi in predlagal je,  da se strokovne službe  z Darsom dogovorijo za še en tak ogled za mestne svetnike, pa morda še koga. Izvedeli bodo kako dela napredujejo, saj investicija v ravnini že pridobiva konkretno obliko.

Odgovor:

Ogled gradbišča avtoceste bo v četrtek, 26. oktobra 2023, ob 15.30 uri.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil poplave, ki so Mestno občino Slovenj Gradec prizadele 4. avgusta 2023. V Šmartnem je nekatere zalivala meteorna voda, veliko občanov od Turiške vasi pa do centra Šmartna, pa so imeli že kar zjutraj velike probleme z fekalijami oziroma z kanalizacijskimi vodami. Odkar so se na tem območju priklopili na kanalizacijo, se jim je to v njihovem naselju zgodilo že tretjič. Več dni so jim pri tem pomagali delavci Komunale. Voda je dejansko bruhala iz jaškov od Tomaške vasi do centra Šmartna in ponekod so fekalije udarile v hiše.  Zaradi tega je nastala tudi velika obremenitev črpalk na čistilni napravi v Pamečah. Vsa ta leta se krajanom postavlja vprašanje zakaj do tega prihaja. Verjetno tudi zaradi tega, ker veliko krajanov preusmerja meteorno vodo v kanalizacijske jaške, da rešuje svoje objekte. Nekatere občine imajo predpis, da je to strogo prepovedano.  Vprašal je kako ima to urejeno  Mestna občina Slovenj Gradec. V kolikor tega ni, je predlagal, da tudi mestna občina sprejme predpis. Podal je tudi predlog, da se ustanovi posebna komisija in naredi pregled po individualnih hišah, kdo ima speljano meteorne vode v kanalščino. Potrebno je postaviti rok, do kdaj se to odpravi, v kolikor ne kaznovati. To je to velik strošek za vsakega posameznika, stroške za zavarovalnice in strošek za mestno občino.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Področje ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 68/04, 108/08 in 50/14) (v nadaljevanju Odlok) ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 42/2017). V skladu s 13. čl. Odloka v javno mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, odprtih vodotokov ter meteornih vod. Te vode je potrebno speljati v ločen sistem meteorne kanalizacije (kjer obstaja), v vodotok ali ponikovalnico. V skladu s 35. in 37 čl. Odloka mora lastnik ali upravljavec objekta, za padavinsko vodo zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. Padavinske vode prav tako ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.

Predvidene so tudi globe in sicer v skladu z 51. čl. Odloka se z globo 800,00 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki v javno mešano kanalizacijo odvaja podtalnice, drenažne vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok (prvi odstavek 13. člena). Za posameznika globa ni predvidena.

Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen Medobčinski inšpektorat Koroške.

Na omenjenem območju Šmarna je bil leta 2005 zgrajen fekalni kanalizacijski vod v katerega je dovoljeno odvajati samo fekalno komunalno odpadno vodo. Vsak uporabnik, ki je bil priključen na kanalizacijski sistem je prejel tudi izdano soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v MOSG, v katerem so bili podani tudi tehnični pogoji za priključitev in sicer, da se uporabniku dovoljuje v javno kanalizacijsko omrežje odvajati samo fekalne odplake, ki jih je potrebno speljati v fekalni kanal pred greznico ter da mora za padavinske vode uporabnik zagotoviti odvajanje v bližnji vodotok oz. ponikalnico. Komunala pregleda pravilnost priključitve objekta na kanalizacijo in izda potrdilo o pravilnosti izvedbe.

V zvezi s to problematiko in poplavami lahko podamo še naše ugotovitve iz terena in sicer, da so predvsem na območju iz Šmartnega proti Turiški vasi, največ na območju Žabje vasi občani s črpalkami črpali podtalno vodo iz kletnih prostorov objektov na cestišče od koder se je stekala v odprte jaške fekalne kanalizacije. Prav tako so primeri, kakor je tudi ugotovljeno v vprašanju, da občani v času večjih vod, oz. poplav odpirajo jaške na glavni kanalizaciji in s tem omogočijo vdor ogromnim količinam površinskih vod v kanalizacijo, kar posledično povzroča zalitje podkletenih objektov s kanalizacijo.

Za preprečitev vdora odpadnih vod nazaj v objekt, predvsem pri podkletenih objektih, priporočamo vgradnjo proti povratnih loput, kar občanom v kolikor se obrnejo na nas tudi svetujemo. Za vgradnjo loput pa morajo seveda obstajati ustrezni tehnični pogoji.

 

Vprašanje:

- Jože Lenart je najprej omenil,  da je na zadnji seji mestnega sveta podal pobudo za ureditev  kolesarke steze pri Nami Novi, kjer se praši, pa je bilo takrat rečeno, da bo to konec julija oziroma prvi teden v avgustu. Ve, da so se vmes zgodile poplave, ampak bi želel odgovor tudi na to.

- Nadalje je opomnil, da je na prejšnji seji podal pobudo za ureditev turistične poti po Kaštelu, ki jo oglašujejo kot najlepšo dolino na Koroškem. Seveda jo je Turistično društvo Slovenj Gradec uredilo, sam pa je na javnem kraju slišal pobudo, zakaj pa tega ne uredijo svetniki sami. To pobudo je vzel kot pozitivno in predlaga, da razmislijo o tem in mogoče eno sejo izvedejo na terenu in v okviru tega uredijo to pot. 

Odgovor:

Ni bilo podanega odgovora.

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil, da je zadnjo soboto v mesecu septembru na stadionu potekalo atletsko tekmovanje na državni ravni za mladince. Bilo pa je deževno vreme, v soboto in nedeljo. V takem vremenu je tekmovanje na taki ravni praktično skoraj nemogoče izvesti.  Atleti danes v mokrem vremenu, pa tudi v vročini morajo imeti pokrit prostor. Zato daje pobudo, da poskušajo v srednjeročnem obdobju priti do dveh pokritih tribun. Tako atletika kot tudi nogomet to uporablja in na taki ravni Slovenj Gradec skoraj mora to izvesti. Predlagal je leseno konstrukcijo in mogoče v kombinaciji s sončno elektrarno, ker bi lahko tudi določena sredstva za to koristili.

Odgovor:

Trenutno v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec nimamo na razpolago finančnih sredstev za gradnjo omenjenih tribun. V kolikor bo v naslednjem letu 2024 kakšen javni razpis za sofinanciranje gradnje športne infrastrukture, se bomo prijavili.

Vprašanje:

Jože Lenart je prisotne seznanil, da 7. oktobra 2023, poteka že četrto čezmejno kolesarjenje pod geslom Povezujemo Koroško. Organizator je Športna zveza Slovenj Gradec skupaj z Slovensko športno zvezo v Celovcu. Ker je obletnica Plebiscita, zato v tem obdobju to izvajajo in to bo tudi tradicionalno teklo naprej na obeh straneh Koroške. Letos je kolesarjenje posvečeno poplavam, zato tudi zahvala zamejskim slovenskim organizacijam, ki zbirajo finančna sredstva za poplavljene.

 

Odgovor:

Ni bilo podanega odgovora.

Vprašanje:

Denis Krajnc je v zvezi s sanacijo po neurjih vprašal kdaj in kako bosta sanirana plazova na Gmajni, prvi je plaz pri Gabrovcu, največ težav pa povzroča plaz na cesti proti Rahtelu, natančneje Gmajna 43 in 43 d. Na tej cesti je semafor urejen izmenično, omenjeni plaz ogroža stanovanjsko hišo in povzroča nemalo težav tistim ljudem, ki tam živijo. V zvezi s tem dobiva vsakodnevni klic, zato ga zanima kaj konkretno je že bilo narejeno za sanacijo plazov na tem območju in kako bo poskrbljeno za varnost tamkajšnjih ljudi. Naj opozori, da se po tej cesti prevaža vsak dan veliko krajanov, ki jim je ta po edina možna, med njimi so seveda tudi otroci. Pot je že sedaj nevarna, kako bo šele pozimi.

Odgovor:

Za vse tri plazove imamo naročene projekte. Konkretno za plaz na Gmajni je popis del že narejen, material pri izvajalcih je že naročen in takoj ko bodo imeli projektno dokumentacijo, bodo začeli z deli.

Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da ga za omenjene tri mostove njegovi someščani veliko cukajo za rokav in ga sprašujejo o obliki in arhitekturi. O funkcionalnosti le-teh ne bo razpravljal, ker je javno mnenje o tem že znano. Če že stojijo tri mesece,  je najbrž zadnji čas, da jih dajo v funkcijo in vidijo ali bodo res tako nefunkcionalni, kot si ljudje mislijo. Ker nenazadnje most pri Šolskem centru zelo bode v oči, da ne govori o mostu pri Merkatorju. Prej je bila tam lepa brv čez potok Homšnico, zdaj imajo pa mini Brooklynski most.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da je Slovenj Gradec lepo mesto. Marsikdo ga fotografira, fotografirajo ga tudi iz zraka. Pred nekaj leti je že bila dana pobuda, da bi ta belina strehe Špar centra bila vsaj pobarvana, če ne pa vsaj ozelenela, če pa že to ne, pa naj vsaj sončne elektrarne naredijo. Menil je, da ni nič narobe, saj vedo kdo je lastnik, če pride pobuda iz mestne občine, da bodo fotografirali Slovenj Gradec iz zraka in da to kazi veduto, pa naj povedo ali bodo kaj naredili s to streho.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali lastnikom.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na sestanku MČ Štibuh s strani članov dana pobuda za čiščenje brežine Suhodolnice pred jesenskim deževjem. Najbrž lahko občina v dogovoru z Direkcijo za vode sama ukrene že kaj naprej z lastnimi izvajalci. Člani MČ Štibuh so podali tudi pobudo za čiščenje kanalizacijskih vodov v katerih je meteorna voda, na območju, ki je bilo poplavljeno v avgustovskem neurju. Želeli bi si, da se preveri ali so jaški polni mulja in se to odstrani ter tako prepreči morebitni vdor podtalnice v bodoče. Potrebno je ljudem prisluhniti, pomagati pri njihovem strahu, da se bo poplava ponovila. Zdaj je še nekaj časa, da se to uredi, da jih ne presenetijo potem spet padavine.

Odgovor:

Čiščenje hudournikov je naloga našega koncesionarja. Skupaj z njimi smo naredili seznam potrebnih del. Vendar trenutno ni dovolj izvajalcev del in pričakujemo od ministrstva, da bodo zagotovili dodatne izvajalce. 

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da so ga kontaktirali občani živeči na območju SG48 in izrazili nezadovoljstvo nad tem, da jih s strani Mestne občine Slovenj Gradec niso pisno obvestili oziroma povabili na javno obravnavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever, ki je potekala 5.9.2023, v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. Naknadno so za ta dogodek izvedeli iz medijev, nekaj dni kasneje. Vse skupaj je še bolj absurdno zato, ker so njihovi stanovanjski objekti predvideni za rušenje v primeru, da se OPPN sprejme. Zato pozivajo, da javna obravnava prostorskega akta ponovi in lastnike stanovanjskih objektov na tem območju o javni razgrnitvi predhodno pisno obvestijo, da se je bodo lahko tudi udeležili. Ob tem še poudarjajo, da svojih hiš nikakor ne prodajajo. Trenutno imajo blokado obnavljati ali izboljševati svoje stanovanjske objekte oziroma nepremičnine, tam stanujoči občani zahtevajo jasna pojasnila ali se bo namenska raba za industrijsko cono z njihovih zemljišč umaknila ali se jim bo v pisni obliki predložila dokumentacija do kdaj se bodo morali izseliti z točnim datumom, saj do sedaj še tega niso sprejeli. V nasprotnem primeru naj občina blokado umakne, da bodo lahko normalno obnavljali svoje hiše in živeli v miru. Zato daje pobudo Mestni občini Slovenj Gradec, da te stvari uredi.

Odgovor:

Za to območje se sprejema SDN OPN3 in vzporedno OPPN Pameče. Nikakor ne nameravamo rušiti stanovanjskih hiš in o tem smo lastnike že obvestili. S sprejetjem sprememb bomo pospešili pogoje, da dva lastnika v novi industrijski coni pridobita uporabno dovoljenje za obstoječo infrastrukturo, ki je že zgrajena. V tem trenutku niso načrtovani kakšni drugi postopki.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil, da so 25. junija 2023 v Pamečah na križišču pri Surovini podrli stanovanjsko hišo. Glede na to, da je na ta datum bila nedelja in celo državni praznik, daje pobudo mestni občini, da mu posreduje izpisek iz deponije koliko ton materiala je bilo odvoženega na deponijo in le tega tudi stehtanega. Mestna občina kot naročnik rušitve mora izpisek imeti v hrambi. To pobudo zastavlja zato, ker so ga krajani opozorili, da naj bi bil gradbeni material odvožen v Raduše, na neko črno odlagališče.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec kot naročnik rušenja objekta za objekt Pameče 161 razpolaga z evidenčnimi listi iz strani podjetja KOCEROD d.o.o. in Surovina d.o.o. za prevzem odpadkov in sicer za naslednje vrste odpadkov:

- les 1400 kg + 30 m3 (obdelal sam),

- aluminij 0,02 t in

- mešani odpadki 720 kg,

- beton 95 m3 – ponovno uporabljeni odpadki na kraju nastanka,

- opeka 104 m3 - ponovno uporabljeni odpadki na kraju nastanka.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal, kot že na eni izmed prejšnjih sej, koliko je stala prometna študija.

Odgovor:

Prometna študija mesta Slovenj Gradec je stala okrog 53. tisoč eur.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na prejšnji seji svetnik z njihove liste opozoril na napake v tekstu v uradnem listu, ki se nanaša na OPPN 3 Pameče. Strokovne službe so odgovorile, da naj ne trati njihovega časa, ker imajo drugega dela dovolj in da naj si gradivo temeljiteje prebere. Ampak ravno zato, ker si ga je temeljito prebral, je ugotovil te napake. Te napake so strokovne službe popravile in objavile v uradnem listu. Menil je, da tega ne bilo treba na takšen način sporočiti svetniku. Namreč naloga svetnikov je, da opozarjajo tudi na morebitne nepravilnosti. Namesto, da bi se mu zahvalili, je bil grajan.

Odgovor:

Opravičujemo se za podan odgovor strokovnih služb.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da ga je na včerajšnji udeležbi razprave z vlado zmotilo, da je kar dvakrat bil omenjen potok Homšnica. Prvič ga je omenil državni uslužbenec Šter, ki ga niti prav ni znal imenovati kot veliko grožnjo, drugič ga je pa omenil župan. Sam si je takrat mislil, če bi županja Črne na Koroškem in župan Prevalj vedela za kakšen potok gre, ki je bil omenjen v včerajšnjem izvajanju kot najbolj ogrožujoča stvar, bi se cinično nasmehnila. Gre pa za drugo stvar, namreč v projektu sprejema OPPN je suhi zadrževalnik oziroma obremenilnik, ki bo obremenil z kanalom reko Mislinjo. Vsi strokovnjaki za vodo, temeljito je poslušal vsakega, so razlagali, da je najhujše in najslabše vodo kanalizirati čim prej, ampak morajo špico poplavnega vala zadrževati, razširiti na več ur in potem bodo zavarovani vsi. Tako pa zavaruješ sebe, obremeniš drugega. Druga stvar na katero je že kolega svetnik Vinko Vrčkovnik opozoril na prejšnji izredni seji je ta, da so s tem potokom ogroženi prebivalci višje od načrtovanega suhega zadrževalnika. Predlagal je, da bi bilo treba tehtno še enkrat premisliti o teh ukrepih, kajti stroka je zdaj določena mnenja in priporočila spremenila. Torej ta obremenilnik odpade. Menil je, da bi ga vsak strokovnjak odsvetoval in predlaga, ker bo tudi tretja razvojna os bistveno spremenila vodno dinamiko, da bi se usklajeno to reševalo. Še enkrat naj se recenzira po njegovem laičnem mnenju, pa tudi mnenju strokovnjaka, ki ga je vprašal, zgrešen projekt. Najslabši je to kar opozarja g. Pipenbaher, da bodo delali hitro in narobe.

Odgovor:

Glede razbremenilnika čakamo na drugo mnenje od vodarjev, tako da vodarji zdaj to opazujejo in  dajejo svoja mnenja glede tega razbremenilnika. Postopkov je bilo že veliko, upošteva pa se gradnja tretje razvojne osi, južne obvoznice in pa razbremenilnika v istih mnenjih.

Vprašanje:

Sonja Stradovnik je omenila, da abonma za stanovalce Glavnega trga znaša 15 eur za avtomobil.  Vprašala je zakaj pod temi pogoji  oziroma ceno niso vključene tudi Cankarjeva ulica, Ozka ulica in Meškova ulica, skratka stranske ulice.  

Odgovor:

Cena abonmaja za stanovalce v višini 15 EUR letno velja za vse stanovalce, ki živijo na območjih II. in III. cone (ti območji sta Meškova ulica in Ozka ulica) in za stanovalce Glavnega trga, ki parkirajo na območju II. cone. Stanovalci Glavnega trga, ki parkirajo na parkiriščih na območju I. cone, pa abonmaje pridobijo po ceni 100 EUR na leto.

Stanovalci Cankarjeve ulice živijo na območju, kjer je vzpostavljeno območje za pešce, zato do abonmaja za stanovalce niso upravičeni. Za razliko od ostalih stanovalcev imajo stanovalci Cankarjeve v bližini možnost brezplačnega parkiranja (ob Suhodolnici pod Rotenturnom).

Objavljeno:2023-10-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

9. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 5.7. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 9. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 5.7. 2023
Vprašanje:

- Anton Garb je dejal, da občane zanima ali je kakšna možnost, da bi Aqvabus vozil iz posameznih krajev bolj pogosto in ne samo enkrat na teden.

Odgovor:

Strokovne službe so pripravile najbolj optimalno število prevozov, seveda pa vsak dodaten prevoz pomeni tudi višje stroške. Aqvabus ni namenjen prostemu transportu, ampak je namenjen  temu, da omogočimo otrokom prihod na bazen enkrat tedensko. V kolikor bi želeli organizirati več prevozov, morajo v proračunu zagotoviti višja finančna sredstva.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s pridobivanjem dokumentacije in z nadaljevanjem izgradnje četrtega kraka na krožnem krožišču v Šmartnem. Krajani Šmartna pričakujejo, da se naslednje leto v spomladanskih mesecih ta projekt konča.

Odgovor:

Strokovne službe so uspele najti še zadnjega lastnika, s katerim se še dogovarjamo za ceno zemljišča. Takoj, ko bo le-ta usklajena in bo z njim podpisana pogodba, lahko pričnejo z izvajanjem investicije.

Vprašanje:

- Boris Raj, mag. je dejal, da že kar nekaj časa opazuje in dobiva tudi pripombe nezadovoljstva občank in občanov glede urejenosti prometa na območju mestne tržnice. Tu je lokalna skupnost uredila vso infrastrukturo, uredila tudi ustrezne zapore v smislu okrasnih in tudi učinkovitih stebrov, vendar so se posamezniki znašli in so enega teh stebrov polomili. Nekaj časa je bil polomljen, zdaj so ga odstranili in nekateri mislijo, da je to prosta cona za prevoz raznoraznih stvari.  Pozval je lokalno skupnost, še zlasti pa redarsko službo, da čim prej uredi sistem na tržnici in naj bo dovoljen dovoz le vozilom, ki imajo dostavo, ostali pa naj se ne vozijo pred vrata.

Podoben odnos do nove infrastrukture v mestnem jedru je tudi na Vorančevem trgu, kjer vsake toliko časa vidi, da so ti stebri poviti. Tudi tu je pozval tiste, ki nadzirajo stanje teh objektov, da uredijo kar je uničeno in tudi poostrijo nadzor na tem območju.

Odgovor:

Potopni valji bodo aktivirani predvidoma 17. julija 2023. To pomeni, da na tržnico brez daljinca in dovolilnice ne bo možno dostopati, tudi ne na Cankarjevo in Ozko ulico. Na Mestni občini Slovenj Gradec pa pozivamo vse voznike, da spoštujejo prometno signalizacijo.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil, da je na eni prejšnjih sej podal pobudo glede obnove stopnišča pri Nama Novi. Lastnik ga je obvestil, da je to zdaj realizirano, istočasno pa je podal pobudo, da se čim prej uredi in asfaltira makadam pred zimskim vrtom.

Odgovor:

Makadam pred zimskim vrtom bo asfaltiran do konca meseca julija, saj se investicija izvaja v sklopu ureditve kolesarskih stez.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil, da se je pred tremi tedni udeležil pohoda po soteski Kaštel in je bil neprijetno presenečen. Pot je zelo neurejena, nič ni pokošeno. Na tej poti je bilo kar nekaj obiskovalcev  in so zelo negodovali in izražali nezadovoljstvo. Predlagal je, da se sestanejo vsi akterji in se dogovorijo kako bodo uredili in vzdrževali to pot.  

Odgovor:

O slabem stanju soteste Kaštel smo obvestili TD Slovenj Gradec, ki so nam odgovorili, da je bila soteska Kaštel pokošena in urejena konec meseca junija 2023 in tudi sicer TD Slovenj Gradec to pot redno vzdržuje in ureja.

Vprašanje:

- Jože Lenart je omenil še tretjo razvojno os in in pripomnil, da gradnja poteka zelo intenzivno. Krajani Raduš so danes našteli veliko število tovornjakov, ki vozijo po teh lokalnih cestah in seveda s tem je vidno, da se dela polno izvajajo in to je tudi pohvalno. Vprašanje pa je, kakšen je dogovor Mestne občine Slovenj Gradec z DARS-om glede odškodnine uporabe lokalnih cest pri tej intenzivni gradnji oziroma ali si lahko obetajo po končani gradnji tretje razvojne osi celovito obnovo lokalne ceste.

Odgovor:

Zaradi gradnje tretje razvojne osi Mestna občina Slovenj Gradec ne prejema odškodnine za uporabo lokalnih cest. Podali pa smo soglasje za uporabo teh cest. Zagotovo pa bodo morali po končani investiciji urediti tudi lokalne ceste, če bodo uničene.

Vprašanje:

- Simon Smolar je povedal, da je v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 16. 6. 2023, objavljen Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono Sever (enoti urejanja SG-48 in SG-52-del). Zasledil je kar nekaj nepravilnosti. V 2. členu, ki govori o območju in predmetu načrtovanja je v besedi zapisana lokacija območja SG 48 in SG 52, da se ti dve območji nahajata na vzhodni strani ceste G14, gledano iz smeri Dravograd Slovenj Gradec. Vendar to ne drži, ti dve enoti se nahajata na zahodni strani ceste G1 4.

Nadaje je v 3. členu (način pridobitve strokovnih rešitev) zapisano: “Določila iz pripravljenega OPN za EUP SG-48 SG-51, SG-52-del bodo predstavljajo podlago za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.” Ta stavek je v prvi vrsti napisan dvoumno, saj se ne ve ali govori o sedanjosti ali o prihodnosti. Ob tem navedenem stavku pa naj poudari dvoje. Prvič navedeno je novo območje SG-51, ki ni navedeno v začetnem besedilu sklepa, ki govori o območjih urejanja prostora. To območje sploh ni zajeto v sklepnem tekstilnem delu, zato je ta sklep po njegovem mnenju neveljaven kot uradni sklep, saj se v samem besedilu pojavi novo območje SG-51. Drugič to območje SG-51 ni komunalno infrastrukturno urejeno in kolikor mu je znano, za to območje občina ni prijela evropskih sredstev. Zato tolmačenje potrebe, da se zaradi tega mora to območje tudi upoštevati v pripravi projektne dokumentacije, ne zdrži. Navedeno je tudi: “V sklopu izdelave  SD OPN 3 so bile s prostorske ureditve EUP SG-48 in SG-52-del že usklajene z nosilci urejanja prostora” Iz tega je razvidno, da območje SG-51 ni bilo uskaljeno z nosilci urejanja prostora, pa vendar je v 2. členu to območje navedeno kot območje za pridobitev podlage gradbenega dovoljenja. Prav tako je tudi v 8. členu spet navedena enota urejanja prostora in med njimi tudi SG-51. Kot že rečeno, se v tem dokumentu pojavlja tudi v tekstualnem delu območje SG-51, ki ni zapisan v sklepnem tekstualnem delu, napaka pri lokacijskem opisu območja SG-48 in SG-52, kot tudi slovnične napake v 3. členu. Zato menim, da je tak sklep neveljaven.

Ker prihaja do očitnih neskladij dokumenta, daje pobudo Statutarno pravni komisiji in pravnim službam Mestne občine Slovenj Gradec, da ta sklep, ki je bil izdan v uradnem listu, podpisnik pa je župan Mestne občine Slovenj Gradec,  pregleda in ga v primeru potrditve omenjenih napak označi za ničnega oziroma neveljavnega za Mestno občino Slovenj Gradec. Strokovne službe prosi za pojasnila, kako je mogoče, da se tako velike napake pojavljajo v dokumentaciji, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Območje SG-51 je na desni strani glavne ceste smer Slovenj Gradec Dravograd. Krajani pozidavi tega območja nasprotujejo in spomnil je še to, da je župan na razširjeni 17. seji Vaške skupnosti Pameče Troblje ustno zagotovil, da dokler bo on župan, se na desno stran ne bo posegalo. Podpisnik tega dokumenta v uradnem listu pa je župan Tilen Klugler. Prosil je za pojasnila.

 

Odgovor:
  • Odgovor - vezan na pripombo k 2. členu:

V navedbi lokacije piše, da se območji nahajata na vzhodni strani ceste G14, gledano iz smeri Dravograd Slovenj Gradec. Sklep bomo popravili, čeprav je nedvoumno v sklepu tudi napisano, da območje obsega enoti SG-48 in SG-52-del, ki sta v grafičnem delu OPN in v strokovnih podlagah osnutka OPPN jasno postavljeni v prostor.

 

  • Odgovor - vezan na pripombo k 3. členu: zapis »predstavljajo« ali »bodo predstavljale« ni bistven. Ker se lahko uporabi sedanjik ali prihodnjik in ker dejansko gre za ureditev, ki je v fazi komunalne opreme že izvedena in ki se bo v fazi gradnje posameznih stavb šele izvedla.

EUP SG-51 ni predmet obravnave predmetnega OPPN, to pomeni, da se z OPPN ureja samo del območja, za katerega je v OPN predvidena izdelava OPPN. Torej SG-51 ni predmet obdelave v tem OPPN! 3. člen ima naslov »način pridobitve strokovnih rešitev« in razlaga, da se tudi s postopkom  SDOPN3 ureja območje, ki ga obravnava OPPN.

SDOPN3 obravnava širše območje kot  OPPN in vključuje tudi EUP SG-51!

 

  • Nadaljnje pripombe vezane na EUP SG-51 glede na prejšnji odgovor niso upravičene. 8. člen se nedvoumno in jasno nanaša na navedbo strokovnih podlag v sklopu SDOPN3, ki obravnavajo širše območje – tudi SG-51 in se uporabijo za pripravo OPPN v obsegu, ki je vezan na mejo območja OPPN (SG-52-del in SG-48).

 

Na oddelku za okolje in prostor prosimo, da za morebitna nerazumevanja predhodno kontaktirate oddelek oz. še prej dokument, ki ga komentirate, res temeljito preberete. Zaradi preobilice dela, kratkih rokov in zahtevnosti zadev, ki jih rešujemo, nam pisne razlage dodatno jemljejo čas, za kar trpijo vsi ostali postopki.

 

OPPN, katerega postopek se je pričel s sklepom (objava v Uradnem listu Rs, št. 64/2023) torej ne posega na SG-51, kar je razvidno tudi iz gradiva, ki je objavljen na spletni strani MOSG. Na kartah je meja območja jasno, nedvoumno prikazana.

Vprašanje:

- Simon Smolar je dejal, da je na vprašanje prejšnje seje do kdaj lahko zaprosi po dodatnih pojasnilih glede pripomb in pobud druge javne razgrnitev SD OPN 3,  dobil odgovor.: “Zakon, ki je podlaga za sprejem SD OPN3 ne predvideva vlaganj zahtev po dodatnih obrazložitvah na županova sprejeta stališča do pripomb in predlogov”. Želel je obrazložitev tega in odgovor, kje je ta zakon zapisan, da daje takšno moč županu. Namreč kako je možno, da je župan tisti, ki zavzame stališče do pripomb in predlogov, ne pa projektna skupina z upoštevanjem zakonodaje. Pri tem je navedel, da je izpostavil problematiko podtalnic, strokovne službe pa so mu odgovorile z grafičnim prikazom poplavnih območjih, 100-letnih, 300-letnih in 500-letnih vod za reko Mislinjo. Izpostavil je svetlobno  onesnaženost in želi obrazložite kako so v SD OPN 3 upoštevali 5. člen  ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Vprašal je ali bo mejna vrednost presežena ali ne. Govori o javni razsvetljavi, ki bo v lasti občine ter kje v SD OPN 3 so ti izračuni navedeni. 

Odgovor:

Skladno z 1. členom Statuta MOSG (Uradni list 91/2020-UPB-3) občino predstavlja in zastopa župan in ne občinski svet. Podrobne pristojnosti župana so določene še v 30. členu Statuta.

 

ZPNačrt  jasno definira vlogo občine (pristojnost župana) in vlogo občinskega sveta – občina (župan) predloži občinskemu svetu usklajen predlog v sprejem.

 

Nadalje je v 50. členu (sodelovanje javnosti- vključuje tudi svetnike) tudi nedvoumno zapisano, da občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Vlagatelje pripomb in predlogov mora občina pisno seznaniti s svojimi stališči glede pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne razgrnitve.

V sladu z 51. členom ZPNačrt občina pripravi predlog občinskega prostorskega načrta na podlagi stališč do pripomb ter predlogov javnosti iz prejšnjega člena in ga pošlje ministrstvu, ki ga nemudoma, najkasneje pa v sedmih dneh, posreduje nosilcem urejanja prostora, da v 21 dneh dajo mnenje, ali predlog občinskega prostorskega načrta upošteva njihove smernice.

Iz zgoraj zapisanih določil zakona, je jasno, da le ta ne predvideva izdajanje dodatnih pojasnil glede pripomb in pobud, temveč se na podagi sprejetih stališč do pripomb oblikuje predlog, ki se posreduje NUP da podajo druga mnenja.

 

Ponovno pojasnjujem tudi odgovor oziroma pojasnilo, da pri sprejemanju SDOPN3 gre za sprejem prostorskega akta in ne izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objekta, kjer je potrebno poleg ostalih določil še posebej izkazati izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev za objekte. Temu primerna je tudi vsebina (tudi to natančno določa pravilnik). To kar se zahteva glede razsvetljave cest – svetlobnega onesnaževanja … je predmet DGD dokumentacije in ne PIA, kar smo v prejšnjem odgovoru tudi že pojasnili.

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je dejal, da se danes ne bi oglašal, če bi mestni časopis bil takšen, kot je bil ob ustanovitvi. Takrat je bilo možno vanj napisati mnenje, ali komentar in je bilo objavljeno, Ker to ni več možno, pač mora to povedati danes. Gre pa za komentar oziroma izsledke ankete, ki je bila objavljaja v tem glasilu. Sam meni, da anketam ne velja brezpogojno zaupati, še posebej, če je uporabljena neustrezna metoda in so vprašanja zastavljena pač tako, da zavajajo. Predvsem, če je o temi o kateri sprašujejo, premalo objektivnih informacij. Vse to velja za omenjeno anketo. Prvo vprašanje v anketi je bilo “V kolikšni meri podpirate južno obvoznico?”. Menil je, da je vprašanje preveč splošno. Kljub temu jih je komaj 57 % menilo, da je južna obvoznica nujna. Mestni občini Slovenj Gradec bi moralo biti jasno, da v štirjih letih umeščanja obvoznice ni bilo glavno vprašanje obvoznica, da ali ne, pač pa neustreznost predlagane trase. Na splošno vprašanje so akentiranci v večini  odgovorili pritrdilno. O konkretnih izbirah pa niso imeli možnosti izrekanja, če pa bi jim zastavili takšno vprašanje, bi imeli težave, saj so zaradi izjemno slabe ali enostranske informiranosti Iz občinskih in drugih medijev slišali le to. Obvoznica je nujna in da je zanjo možna le tista trasa, ki jo predlaga trenutno občinsko vodstvo. Občani pa ne vedo, da je mogoče izbrati tudi drugo traso, ki pa ni problematična. Drugo vprašanje se začne z motoričnim zavajanjem: “Z izgradnjo  tretje razvojne osi se bo občutno povečalo število vozil na vstopno mesto.” To je neresno. Hitra cesta se bo v prvi etapi, ki bo končana 2028, priključila na sedanjo cesto bližje Šmartnu kot Slovenj Gradcu. Prevzela bo del prometa, ki sedaj poteka po cesti Slovenj Gradec-Velenje. Ti dve cesti bosta prevzeli promet, ki poteka po eni cesti, torej je govorjenje naših politikov o prometnem kolapsu neutemeljeno. Hitra cesta bo žal postopoma res privabila dodaten promet, vendar bo do takrat, recimo čez 10 let, zgrajena celotna tretja os. Iz prometnih študij, ki jih občinsko vodstvo ne želi predstaviti javnosti, se bo takrat promet na cesti iz Kotelj drastično zmanjšal, zato ne bo povzročal težav na Podgorski in Celjski cesti. Torej na podlagi zgoraj opisanega zavajanja so sledila vprašanja oziroma vsiljeni odgovori. Ne bo jih ponavljal, ne bo jih navajal, morda samo vprašanje oziroma trditvi, ki jih anketa polaga v glavo anketirancev o vplivu nove ceste na prehransko samooskrbo in o tem, ali so zemljišča, ki jih cesta uniči, neobhodna za samooskrbo. Takšna vprašanja so nedopustna, kajti naloga ohranjanja rodovitnih površin je kategorični imperativ. To pomeni, da o tem ni dopustno dvomiti ali imeti pomisleke. Tisti, ki načrtujejo cesto na najboljših zemljiščih in vsiljujejo ljudem pomisleke proti varovanju kmetijskih površin, ravnajo najmanj nezakonito, njihova načela pa sodijo na smetišče zgodovine. In še zadnja neumnost, ki jo anketa ponuja občanom v izrekanju za zagotovitev zdravega življenja v mestu, da je potrebno čim več prostora preusmeriti na obvozne ceste. Sam sestavljalce anket sprašuje kako si predstavljajo delovanje mesta in mestnih servisov kot so šolstvo, zdravstvo, uprave, gostinstva, gospodarskih dejavnosti in nenazadnje bivanja, če ti servisi in ponudba mesta ne bi bili dostopni. Več kot jasno je, da nastane promet v mestu ravno zaradi prej naštetega. Spraševal se je kako bodo vse preusmerili na obvoznice, koliko jih še tu v Rotenturnu načrtujejo. Podžupan dr. Pungartnik seveda meni, da je zadnji čas, da zgradijo mestni obroč, saj jih ima London menda že osem. Torej nekdo bo rekel, kaj je moje vprašanje tukaj ali pa kaj je pobuda. Vprašal je zakaj tako neumestno trošijo proračunska sredstva za anketo, ki ni povedala nič. Predlagal je, da takšnih anket bodoče ne ponavljajo več. 

Odgovor:

Rubrika pisma bralcev je v pristojnosti odgovorne urednice in pa uredniškega odbora in ne župana, mestnega sveta ali mestne občine. Vendar se na mestni občine strinjamo z uredniško politiko, da v tem časopisu ni rubrike pisma bralcev. Sglasnik ni časopis, kjer bo vsak kazal svoje mišice oziroma dajal drugega v nič. To je informator, s katerim želimo informirati kaj se v mestni občini dogaja. To je časopis, ki ga izdaja in financira Mestna občina Slovenj Gradec. V njem se imajo možnost predstaviti vsa društva in posamezniki ter verjamemo, da bo takšna tudi politika novega uredniškega odbora. Na mestni občini smo zelo zadovoljni s to anketo. Seveda pa nekaterim posameznikom rezultat ni všeč, predvsem v tem smislu, da večina slovenjgradčanov razmišlja popolnoma enako, kot razmišljamo tudi na mestni občine. Peščica občanov se ne more strinjati s to anketo. V anketi je bilo natančno postavljeno vprašanje, ali podpirate južno obvoznico od pokopališča mimo toplarne do priključka na Celjsko cesto in s tem nismo zavajali nobenega. Točno se ve o kateri trasi govorimo in 80 %  vprašanih jo je podprlo. Seveda to nam daje potrditev, da, je pravi postopek in da peljemo to naprej, absolutno pa delamo vse v skladu z zakonodajo.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal glede bankin na novih kolesarskih poteh in opozoril, da na nekaterih odsekih te še niso urejene. Med Strnadovo ulico in Gozdno potjo še nekaj dni nazaj niso bile, zato se po njegovem mnenju postavlja določeno tveganje za padce in poškodbe na javni površini. Predlagal je, da se bankine čim prej uredijo.

 

Odgovor:

Projekt izgradnje kolesarskih stez še ni končan in ko bo, bodo urejene tudi bankine.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal kakšne so bile ugotovitve v zvezi z novo zgrajeno grbinasto cesto med Prvo OŠ in Toplarno na Štibuhu. Ali je to cestišče izdelano v skladu z vsemi predpisi ter zakonsko opredeljenimi standardi oziroma znotraj teh standardov? Ali je bila v zvezi s tem podana kakršnakoli reklamacija s strani mestne občine? Sicer ni strokovnjak za to področje, ampak vseeno se mu dozdeva, da je vožnja po tej cesti preveč poskakujoča.

Odgovor:

Dne 24.6.2023 smo prejeli Izvedensko mnenje – ustreznost izvedene asfaltne površine, katerega je izdelal Slavko Bunderla s.p. (izvedeništvo, cenilstvo, svetovanje), Zlatiborska ul. 2, 2000 Maribor.

Mejne vrednosti za ugotavljanje neravnin (dopustno odstopanje) znaša pri novogradnjah na obrabni plasti 8 mm, skrajna neravnina (mejno odstopanje) pa znaša na obravnavanih odsekih do 10 mm.  Manjvrednosti zaradi nekvalitetno izvedenih del se torej izračunava za odstopanja, ki presegajo dopustna odstopanja ter so nižja od mejnih vrednosti odstopanja. V kolikor je odstopanje večje kot znaša mejno odstopanje se obseg tako izvedenih del ovrednoti kot da je brez vrednosti. V našem primeru to pomeni, da del površine na katerem je posedek večji od 1 cm ne šteje v obseg izvedenih del. Zahteva po izvedbi sanacije v celotni širini in dolžini cestišča je po izvedenem ogledu kvalitete izvedenih del pretirana, neutemeljena in pomeni očitno odstopanje od Pravil stroke.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal še kakšen je status novo urejenih stranskih ulic v neposredni bližini mestnega jedra, ki so se intenzivno urejale zadnje leto. Ali so bile s strani mestne občine te ulice že prevzete oziroma kakšno je trenutno stanje odprave napak, ki so bile ugotovljene tekom gradnje.

Odgovor:

Projekt je v zaključni fazi, kmalu bodo odpravljene vse napake in opravljen bo tudi prevzem.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je glede razprave svetnika Janeza Potočnika najprej predlagal, da civilna iniciativa začne ravnati skladno s svojimi mnenji, ki jih spreminja iz meseca v mesec. Nadalje je predlagal, da se zapeljejo v Radlje ob Dravi in si ogledajo obvoznico. Predlagal je tudi, da sami pripravijo anketo, ki bo zadovoljila to manjšino nasproti 17. tisoč občanom.

Odgovor:
Objavljeno:2023-08-06T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

8. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 14. 6. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 8. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 14. 6. 2023
Vprašanje:

Boris Raj je vprašal kdo je upravljalec vrtičkov v Mestni občini Slovenj Gradec oziroma v mestu Slovenj Gradec, natančno na Tomšičevi ulici ob Homšnici. Tam je zdaj en kup negodovanj s strani občank in občanov, ki bivajo v soseski, da se nekontrolirano ustvarjajo neka družabna srečanja, da se nekontrolirano delajo neke notranje poti in motijo prebivalke in prebivalce. Predlagal je, da odgovorna služba opravi ogled in analizo stanja in zagotovi, da ta dejavnost poteka, da ne bo motila ostalih.

Odgovor:

Področje vrtičkov je prevzelo Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o., vsekakor pa bomo na teh območjih poostrili inšpekcijski nadzor, ki bo ugotovil,  če prihaja do kršitev.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil Celjsko cesto, kjer je nova kolesarska pot in semaforizirano križišče pri PC Katica. Ta semafor ima drugačen sistem odpiranja zelene luči za pešce oziroma kolesarje, kar je sicer sistemsko vedno tako, da je razlika v času, ampak tokrat je ta razlika v času tako velika,  da kolesarji čez križišče še ujamejo interval, pešci pa vzporedno z Celjsko cesto ta interval težko ujamejo. Predlagal je, da pristojna služba, ki uravnava delovanje semaforjev, ta čas sinhronizira na način, da lahko čez prehod pridejo tudi pešci, še posebej starejše osebe.

Odgovor:

Delovanje semaforjev je urejeno preko semaforskih krmilnih diagramov, katere izdeluje pooblaščeno podjetje Asist d.o.o. na podlagi števnih podatkov v križišču. Pred vgradno krmilnega programa gredo le ti v potrditev na DRSI. Krmilni programi so programirani tako, da imajo vgrajene varovalne čase, kar pomeni, da mora pešec ko prečka prehod varno priti na drugo stran, ker se vozilu na stranski strani z zamikom oz. z upoštevanjem varovalnega časa prižge zelena luč. V primeru, da je pešec še na prehodu za pešce in se mu je pri prečkanju prižgala rdeča luč ima prednost pred vozilom, ki je na stranski smeri, ko se mu je prižgala zelena luč.  Bodo pa za to križišče izdelani novi krmilni programi po rekonstrukciji križišča.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil polivanje gnojevke. Ta problem se pojavlja že dolga leta in v zvezi s tem se je ponovno nanj obrnila skupina krajanov iz Šmarna. Vsi poznajo zakonodajo kdaj lahko kmetje polivajo gnojevko, vendar je največji problem ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko je večina občanov doma in se tudi družijo s prijatelji. Zaveda se, da je to zelo nehvaležna tema tako do kmetov kot tudi do krajanov. Sam ne kritizira kmetov, vseeno pa bi to morali nekako urediti s predpisom. Vprašal je ali je možno, da mestna občina sprejme predpis vsaj za sobote, nedelje in praznike. Ta problem se pojavlja po celotni mestni občini.

Odgovor:

Zakonodaja določa kdaj lahko kmetje polivajo gnojevko in so občine pri tem nemočne. V zvezi s tem občina težko predpiše svoja določila, bodo pa strokovne službe ponovno preverile, če so kakršnekoli možnosti.   

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je dne 6. junija 2023, prejel pisne obrazložitve oziroma seznanitev do pripomb in predlogov podanih v sklopu druge javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN MOSG. Z nekaterimi seznanitvami oziroma odgovori resnično ni zadovoljen. Zato ga zanima do kdaj lahko odda pisno zahtevo po dodatnih obrazložitvah. Pri tem je opisal en primer. Pod točko 6 je zapisal, da nikjer v strokovnih podlagah ni zasledil študije o svetlobni onesnaženosti za Pameče in vplivov izgradnje industrijske cone na povečanje le-tega. Zanima ga tudi za koliko procentov se bo povečala svetlobna onesnaženost. Bila je podana obrazložitev, da se pri načrtovanju in izgradnji razsvetljave morajo upoštevati predpisi s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Sam ve, da je potrebno upoštevati zakone, zato ga zanima za koliko procentov se bo povečala ta onesnaženost, saj bi te podatke na Mestni občini Slovenj Gradec morali imeti, ker to določa zakon. Prosim je, da se mu te podatke in izračune tudi posreduje.

Odgovor:

Zakon, ki je podlaga za sprejem SDOPN3 ne predvideva vlaganj zahtev po dodatnih obrazložitvah na županova sprejeta stališča do pripomb in predlogov.

Kljub temu pa vam na vaše izpostavljeno vprašanje pojasnjujemo, da v sklopu SDOPN3 sprejemamo tudi podrobnejše PIP-e za poslovno in industrijsko cono v Pamečah, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, na osnovi katere bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Kar pomeni, da bo izdelovalec projektne dokumentacije, glede na določila, ki jih vsebuje PIP, v sklopu izdelave le te, moral upoštevati veljavno zakonodajo na tem področju, torej Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2) in temu primerno tudi projektirati. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja bo Upravna enota vsekakor preverila ali so bili izpolnjeni pogoji in le če so bili, bo lahko izdala gradbeno dovoljenje.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil, ker je letos veliko dežja, da so se ponekod pojavile močne poškodbe cestišč, udarne jame tako na samem cestišču kot tudi na robovih cestišč. Te poškodbe je javil na Komunalo in naslednji dan so te jame zapolnili, ob enem je pozval tudi krajane naj mu povedo, če so še kje take težave. Bilo je podanih veliko posnetkov in podatkov, kje so ti problemi. Sicer je ta problem izpostavil že na Komunali in ga bo še tu, da je na cesti Pameče-Trbonje, poleg udarnih jam, prišlo do udora bankine, kar pa je zelo nevarno za voznike. Predlagal je, da se le ta sanira.

Opazil pa je, da je Komunala te udarne jame zakrpala z suhim asfaltom. Le-te so zgolj potlačili, niso pa jih steptali z vibracijsko ploščo. Zato se to polnilo, ki je bilo v udarni jami, že sedaj lušči iz samega cestišča. Tako, da to dolgo ne bo držalo. Predlagal je, da se te stvari delajo tako kot treba, da bi bilo to bolj dolgotrajno sanirano.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Ceste vzdržujemo skladno s planom vzdrževanja. Seveda pa je potrebno vzdrževanje prilagoditi tudi glede na trenutno stanje na cestah. Ko je že v vprašanju ugotovljeno se odzovemo tudi na pripombe s terena. Kar se tiče večjih posegov na cestah, le te predhodno uskladimo z občino, saj so takšne sanacije povezane tudi z večjimi stroški. S suhim asfaltom krpamo manjše udarne jame katere ročno utrdimo, dodatno se utrdijo ob prometu. Krpanje udarnih jam s suhim asfaltom je namenjeno kratkoročni rešitvi, za dolgotrajno sanacijo je potrebna izvedba s klasičnim asfaltiranjem, vključno s predhodno pripravo terena.

Vprašanje:

Marija Popič je podala pobudo tako svetnica in svetnikom kot drugim občankam in občanom, da za praznik Dan državnosti 25. junija, izobesijo zastavo na svojih domovih.

Odgovor:

Pridružujemo se predlogu svetnice in se strinjamo, da moramo čim bolj ponosno izobesiti slovensko zastavo. Državljani moramo biti ponosni, da živimo v mladi in samostojni državi ter govorimo svoj jezik.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je opozorila, da se gozd, ki meji na Strnadovo ulico, vidno redči in vprašala kaj se v bistvu dogaja, kakšen je razlog za to.

Odgovor:

Odgovor podal Zavod za gozdove, Območna enota Slovenj Gradec:

Pri pregledu gozda je revirni gozdar ugotovil, da sta lastnika parcele v spomladanskem času brez ustreznega dovoljenja skrčila gozd in površino posejala z travo. Gre za cca 0.25 ha gozdne površine, kjer so bila v lanskem letu posekana robna drevesa zaradi vpliva drevja na sosedovo parcelo, zaradi vetroloma v jeseni 2022 in zaradi ogrožanja objektov na parceli. Omenjena površina je bila močno porasla z zeliščnimi in grmovnim slojem. Strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenj Gradec je lastnikoma predlagala, da na razgaljeni površini obnovita gozd s sadnjo. Ker za omenjeno površino gozdne parcele ni bila izdana odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene, je bilo za nedovoljeno poseganje v gozd javljeno tudi gozdarski inšpekciji.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo priporočila občinam za pripravo odloka o urejanju naselij in krajine. Vsi vedo, da podobo mesta in krajev, pa tudi podeželja, po celotni občini vse bolj kazijo ruševine, podrtije, neskladne in iznakažene hiše, zapuščena zemljišča, odlagališča itd.. Nadalje tudi vsiljivi oglaševalski objekti, kričeče barve fasad, divja zaraščanja in slabo vzdrževanje zelenja. Občine imajo po zadnjem Zurepu možnost sprejeti takšen odlok, zanimivo pa je, da sta v Sloveniji menda samo dve občini pristopili k pripravi takšnega odloka. Pogosto se ukvarjamo s tovrstnimi problemi, vendar so pogosto nemočni. Ne morejo niti sredi mesta lastniku naložiti, da uredi fasado svoje hiše. Če bi pristopili k pripravi kvalitetnega odloka s tega področja, bi imeli tudi vzvode, da sankcionirajo, predpišejo in predlagamo izboljšave na tem področju. Seveda bi morali ob občinskih strokovnih službah k sodelovanju povabiti kakšnega zanesenjaka s tega področja. Predlagal je, da se začnejo o tem pogovarjati, pripravijo predlog odloka in ga v doglednem času tudi sprejmejo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo proučile kakšne so možnosti priprave tovrstnega odloka.

Vprašanje:

Blaž Kamnik je najprej izrekel pohvalo, da so v Pamečah očistili ekološke otoke, na kar so opozorili na prejšnji seji mestnega sveta.  Hkrati je pozval vse uporabnike ekoloških otokov, da tja odlagajo kar je dovoljeno.

- Nadalje pa je dejal, da so se nanj obrnili lastniki na številkah Pameče 17 in 19, kjer so ob zadnjem nalivu posredovali gasilci zaradi zalivanja kletnih prostorov. Te zalije ob vsakem večjem nalivu, problem je pa v tem, da se dejansko ta cesta poseda. Pred časom so že imeli razgovore z mestno občino, da bi naj to cesto sanirali, ker res visi in povzroča težave z vodo ter uničuje lastnino. Vprašal je kako daleč je s to zadevo.

Odgovor:

Strokovne službe so z omenjenim problemom seznanjene in že v kratkem bodo pričeli s sanacijo.

Vprašanje:

Sonja Stradovnik je omenila, da v Cankarjevi ulici, kjer je ekološki otok, pobira smeti Kocerod. Rekli so, da imajo s strani mestne občine direktivo, da lahko pobirajo z manjšim vozilom zaradi na novo položenih betonskih plošč, ki zaradi prevelike obremenitve lahko spokajo. Vprašala je zakaj pa še zmeraj veliki težki tovornjaki dostavljajo robo v trgovine kot so NKD, La skarpa in Mladinska knjiga, saj imajo dostop z mestnega jedra. Smiselno bi bilo, da na Cankarjevi ulici postavijo prometni znak in trajno prepovejo vožnjo za večja tovorna vozila.

Odgovor:

Za celotno območje mestnega jedra je postavljena prometna signalizacija z omejitvijo tovornega prometa dovoljeno za dostavo. Za Šolsko ulico in Cankarjevo ulico je prav tako postavljena prometna signalizacija, ki prepoveduje vožnjo tovornim vozilom, ki jo bomo dopolnili z omejitvijo skupne mase na 7,5 t. Postavljena pa je že dodatna omejitev z dopolnilno signalizacijo,  da je dostava dovoljena med 5:00 uro in 9:00 uro. Nadzor na spoštovanjem skupne mase in osne obremenitve tovornih vozil izvaja Policija in Občinsko redarstvo.

Mladinka knjiga, LaScarpa, Steklarstvo Vitko, Perger in še kdo imajo dostavo preko Šolske ulice in Cankarjeve ulice, ker imajo skladiščne prostore urejene iz zadnje strani, da dostave ne vršijo preko trgovin iz sprednje strani Glavnega trga. Dostava preko Glavnega trga je že tako ali tako moteča glede ostalih poslovnih prostorov, ker tovorna vozila stojijo na cesti in ovirajo promet. Vse navedene trgovine že skozi vršijo dostavo iz zadnje strani, Mladinska knjiga običajno enkrat tedensko. Po vsej verjetnosti pa njihovo tovorno vozilo presega dovoljeno maso. V preteklosti smo vso dostavo, ki se je vršila preko Glavnega trga poizkušali z različnimi ukrepi omejiti, da je tovornih vozil na Glavnem trgu čim manj.

Objavljeno:2023-07-03T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

7. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 5. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 7. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 31. 5. 2023
Vprašanje:

Anton Garb je dejal, da občani sprašujejo kdaj se bodo začela graditi igral na Celjski cesti in kdaj se bo začela obnova železniškega mostu pri Sotočju.

Odgovor:

Postavitev igral na Celjski cesti se bodo izvedla v sklopu participativnega proračuna za leto 2023. Predviden rok izvedbe del je do konca meseca julija 2023.

V sklopu obnove mostu na Sotočju se bodo tudi v letošnjem letu, tako kot v lanskem letu, izvedla le najnujnejša dela.   

Vprašanje:

Gregor Raj je povedal, da je bila v Mestni četrti Štibuh izvedena obnova dela ulice ob Suhodolnici v dolžini 108 metrov. Dela so se začela lani avgusta in so bila končana po sedmih mesecih letos marca. Stanovalci so potrpežljivo sprejeli dejstvo, da se je investicija zavlekla, saj lani poleti in v jeseni pač ni bilo dovolj kapacitet, da bi se pravočasno izvedle vse odprte investicije. Tako so tudi z razumevanjem sprejeli premik končanja del od načrtovanega 15. novembra na 28. marec ko je bila ulica dokončno asfaltirana. Na žalost se zgodba z to obnovo ni končala, saj izvedba asfaltiranja milo rečeno ni ustrezna. Že na oko se vidi, prva deževja so pa to samo še potrdila, da odvajanje vode ni pravilno izvedeno in na tej novi cesti nastajajo ogromne luže. S strani predsednika MČ Štibuh je bilo večkrat zahtevano, da se ta problematika uredi, a še vedno ni urejena. Po mnogih ogledih in manjših poskusih sanacije se le prenaša odgovornost za slabo izvedbo med nadzorom, projektantom in izvajalcem. Stanovalci in tudi člani sveta MČ Štibuh so izredno razočarani na neodzivnost ustreznih služb. Menijo, da je potrebno investicijo izvesti tako, da bo odvodnjavanje ustrezno rešeno in da odgovornost za nastalo situacijo prevzame tisti, ki je za to slabo izvedbo odgovoren. V soboto so nameravali svečano odpreti to ulico in jo simbolično predati stanovalcem v uporabo, vendar tega seveda ne morejo storiti in bodo otvoritev morali izvesti,  ko bo zaključena tako, da bo stanovalcem in investitorju v ponos. Prosil je za pojasnilo kdaj in kako se bo občina lotila sanacije.

Odgovor:

Strokovne službe smo na vse nepravilnosti opozorile izvajalca, ki je obljubil, da bo saniral do načrtovane otvoritve. Izvajalec gradbenih del je nepravilnosti sicer odpravil v roku, ki je bil dogovorjen, vendar smo ponovno pri pregledu ugotovili, da izvedena dela niso bila ustrezno izvedena in s tem tudi ni bilo ustrezno urejeno odvodnjavanje. Ponovni rok za odpravo pomanjkljivosti je najkasneje do 23.6.2023.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik se je oglasila kot članica Komisije za kulturo. Za njimi sta prva dva sestanka, na katerem so opravili pregled prijavljenih projektov in razdelitev finančnih sredstev. Ob tem je potekala tudi razprava in tako predlagajo Mestni občini Slovenj Gradec, da bi v prihodnjih letih razmislili o povečanju finančnih sredstev za ta razpis, z namenom pritegniti še več kulturnih projektov, ki bodo pritegnili širše množice obiskovalcev. Torej Komisija za kulturo predlaga povečanje finančnih sredstev v znesku 30. tisoč eur, kot je bilo za ta razpis že načrtovano v preteklem letu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec v proračunu namenja finančna sredstva za različne dejavnosti in vsi bi jih želeli še več. V kolikor se bo pri pripravi proračuna ugotovilo, da je to možno, bodo za to področje namenili višja finančna sredstva oziroma, če bo tako odločil mestni svet.

Vprašanje:

jerneja Bošnik je prikimala Gregorju Raju, ki je izpostavil problem pri rekonstrukciji ceste ob Suhodolnici in se z njegovim razmišljanjem strinja. Vsekakor je potrebno vse napake, ki so se naredile, odpraviti. Je pa ob tem še enkrat opozorila in vprašala kako je z cesto na Štibuhu, se bo upoštevala reklamacija na izvedbo asfaltiranja. Še vedno manjka nekaj prometnih znakov, v naselju pred toplarno je bila prej omejitev 30 km na uro, ta znak so odstranili, novi še žal ni postavljen, torej manjka vertikalna signalizacija. Po nekaj pozivih se je postavil vsaj znak stop pri toplarni. Prav tako je z lastnikom enega zemljišča dogovorjeno, da se mu naredi ograja, nanjo že nekaj časa opozarja, pa še vedno niso uredili, kabel za kabelsko je položen kar ob tleh ob cestišču, tukaj bi se morala narediti neka trajna rešitev, tako pač ne more biti. Prosila je pristojne službe, da pridejo na Štibuh in opravijo temeljit pregled tako zasaditve zelenice, signalizacije, jaškov, asfalta, skratka vsega kar bi moralo biti, pa ni.

Odgovor:

Gozdna cesta na Štibuhu se je izvedla v sklopu izvajanja projekta Trajnostna mobilnost (izgradnja kolesark). Investicija iz strani naročnika še ni bila prevzeta, prav tako, še ni bil izveden interni tehnični pregled, saj mora biti v celoti izven sklop, ki obsega tudi območje Starega trga. Izvajalec del mora najkasneje do 30.06.2023 izdelati poročilo o ustreznosti položenega asfalta na Gozdni poti. Prometni znaki so že naročeni in se bodo v najkrajšem možnem času tudi postavili. Lesena ograja je že naročena, izvajalec se je že oglasil pri lastniku predmetnega zemljišča glede montaže. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da ga zanima ali se je saga okoli izgradnje dela kolesarke med Strnadovo ulico in Gozdno potjo že končala, če se je, kakšen je epilog. Kolikor namreč ve, tudi kolesarke spadajo med investicije, ki morajo biti zaključene v naslednjih dveh, treh mesecih.

Odgovor:

Kolesarsko stezo na omenjenem območju je možno umestiti, odločba, da je nepravilno umeščena, je bila odpravljena.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj bodo storili s pohodnimi ploščami po celotnem centru mesta, ob dežju večje število plošč plava dobesedno in če kdo stopi nanjo, brizgne umazana voda v okolici najmanj enega metra vse naokoli, ob suhem vremenu pa le-te migljajo sem ter tja in se lahko kdo poškoduje.

Odgovor:

Poškodovane plošče po mestu so že popisane in jih bodo zamenjali v mesecu juniju. Tudi finančna sredstva v višini 10. tisoč eur, ki bodo potrebna za rekonstrukcijo, so že odobrena.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil gradnje po mestni občini brez pridobljene ustrezne dokumentacije. Ve, da to početje posameznikov ni ravno v neposredni domeni mestne občine. Pa vendarle se mu zdi, da je reakcija mestne občine v tem primeru napram tisti v zvezi s sadro, izjemno mlahava. Do sedaj je namreč od strokovnih služb prejel odgovore, da trenutno ne vedo v kaki fazi je inšpekcijski nadzor, o tem se bodo pozanimali in da se bo lastnike pozvalo k obrazložitvi njihovega početja, ali pa da občina ni pristojna in nima vzvodov za ukrepanje. Pa vendarle bi lahko storili več od tega. Ne bi se ponovno oglašal, če ne bi v soboto, ko sem je peljal mimo Koceroda, videl večji tovornjak znanega lokalnega gradbinca, ki je pripeljal ali odložil nekakšen material na zemljino območja v lasti VOC-a, za katerega so nazadnje dejali, da bodo lastnika, torej podjetje VOC, opozorili naj preneha z navažanjem oziroma utrjevanjem že tako nezakonito urzupiranega območja, ki je po namenski rabi namenjen izključno turistični dejavnosti. Ko se je čez nekaj ur peljal nazaj po isti cesti, je ponovno srečal isti tovornjak. Ne ve ali je cel dan dovažal material. Podobno stanje se je dogodilo tudi v Starem trgu in domneva, da tudi z izdelavo tega podesta oziroma utrjenega napisa za namen skladiščena, lastnik nima pridobljenih ustreznih dovoljenj. Če jih ima, se opravičuje za omembo. Vprašal je na kakšen način bo ali pa lahko občina zaščiti svoj interes v takih primerih, ko si lastniki zemljišč sami jemljejo pravico v svoje roke, ali resnično nimajo vzvodov s katerimi bi bilo mogoče takšno samovoljo nemudoma zaustaviti vsaj do pridobitve ustreznih pravnomočno pridobljenih dovoljenj in soglasij, ki so pravzaprav osnova in pogoj za pričetek tovrstnih del. Ali lahko občina v bodoče sploh prepreči takšne urzupacije prostora.

Odgovor:

Vsi se zavedamo gradenj na črno v Mestni  občini Slovenj Gradec, vendar lokalna skupnost ni pristojna za ukrepanje. Zato je pristojna državna gradbenega inšpekcija, kjer poskušamo pridobiti informacije kako daleč je s postopki, pa smo večinoma neuspešni.  

Mestna občina Slovenj Gradec je z namenom seznanitve o stanju zadev oziroma teku posameznih inšpekcijskih postopkov podala več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, čemer pristojni organ v dveh postopkih nelegalne gradnje kmetijskih objektov (sušilnic hmelja na območju k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu) ni dovolil vpogleda, v postopku nelegalne gradnje industrijskega objekta na območju Pod Gradom pa je bil vpogled v stanje postopka delno dovoljen, na način, da se je občina lahko seznanila o izdani odločbi, s katero je bila ugotovljena nelegalna gradnja ter o izdanih odločbah o prekrških in plačilnih nalogih, ki so bili izdani kršitelju. V slednjem primeru je občina Gradbeni in geodetski inšpekciji Inšpektorata RS za naravne vire in prostor večkrat podala tudi zahtevo za vstop občine kot stranskega udeleženca v inšpekcijskem, nakar je po 7 mesecih končno prejela odgovor, da lahko občina v okviru svoje zakonsko dodeljene pristojnosti sodeluje (le) kot mnenjedajalec v zvezi s posegi v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja oz. postopku legalizacije ter da je pristojni inšpektorat izdal že inšpekcijsko odločbo, s katero je ugotovil nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Izdana inšpekcijska odločba je že pravnomočna (kar je razvidno tudi z zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje v zemljiški knjigi), predmetna zadeva pa je po navedbah pristojne inšpekcije tudi že v izvršbi.

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je pred nekaj časa bila v VS Pameče Troblje organizirana čistilna akcija in, mora pohvaliti krajane, ker se jih je kar nekaj udeležilo in so skupaj pripomogli k čistejšemu okolju v njihovem kraju. Namen te akcije je pa tudi ozaveščanje mladih generacij za skrb k čistemu okolju. Vendar se je pred kratkim ponovno pojavila problematika ravno pri podružnični šoli v Pamečah na lokaciji ekološkega otoka, določenega za zbiranje odpadkov. V okolici tega otoka je bilo odloženih polno smeti in steklovine. Takšno okolje je v neposredni bližini podružnične šole za otroke nevarno, ob enem pa zelo slab vzgled za skrb za okolje. Krajane je po socialnem omrežju pozval, da če vidijo, da so kante polne ali pa da odpadki ne sodijo v kante za kar so tam, naj te odpadke odpeljejo na zbirni center na Komunali. Poklical je na Kocerod, bili so korektni in so v kratkem času te smeti odstranili. Vendar je po tleh kar veliko steklovine, zato daje pobudo, da se tudi ta odstrani, da ne bo prišlo do kakšnih ureznin. Daje pobudo, da se na tej lokaciji postavi opozorilna tabla o kazni za odlaganje izven kant oziroma ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov, po možnosti tudi kaznuje tiste, ki nepravilno odlagajo odpadke. Ta problematika se vleče že leta, zato predlaga, da to ni možno urediti, da se v skrajni sili ta ekološki otok odstrani in namesto njega postavi streha za otroke, ki čakajo na prevoz do druge OŠ Slovenj Gradec.

Odgovor:

Strinjamo se, da so z ekološkimi otoki velike težave, vendar ta nered povzročajo največ občanke in občani, ki odpadke nepravilno odlagajo. Apeliramo na vse občanke in občane, da odpadke pravilno odlagajo. Iščemo pa tudi druge rešitve, ker je stanje marsikje res nevzdržno.

Vprašanje:

Boris Raj je v imenu MČ Polje najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih dnevih kar vzorno počistila in uredila obvozne parkirne površine, posebej zelenice in tudi skrbi za opremljenost košev za odpadke.

- Nadalje je dobil vprašanje prebivalcev Gubčeve ulice ali smejo etažni lastiki na funkcionalnih zemljiščih, ki so urejena kot zelenice, pripeljati kamion peska in narediti parkirne prostore. Sicer jim je že odgovoril, da to ni dopustno, ampak bi želel, da pristojne službe gredo na te ulice in pogledajo kaj nekateri občani počnejo in kako razumejo demokracijo. Bel pesek posujejo po celi zelenici.

Ker nekatere zelene površine še niso ograjene, nekateri občani med vikendi parkirajo na teh lepo pokošenih zelenicah. Prepričan je, da je edina rešitev za to, da se v sobotah, nedeljah in ob praznikih aktivira redarska služba in se pripelje po Maistrovi ulici, pa tudi po Tomšičevi in napiše kazni vsem, ki parkirajo sredi urejene pokošene zelenice. 

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Aktivirali bomo občinsko redarstvo, da ogled opravi tudi med vikendi in prazniki.

Odgovor strokovnih služb:

Glede problematike nasipanja peska po zelenicah na funkcionalnih zemljiščih večstanovanjskih objektov bo medobčinski inšpektorat opravil nadzor. Terminsko je zaradi trenutne kadrovske podhranjenosti nemogoče določiti kdaj.

Glede parkiranja po zelenicah:

Medobčinsko redarstvo je do sedaj opravljalo redne nadzore nad parkiranjem na zelenicah, in sicer med tednom. Z junijem smo začeli tudi z dežurstvi med vikendi. Pri nadzoru smo nadzirali in izrekali ukrepe:

-              Rezervirano mesto na Meškovi ulici 19 – 1x ustno opozorilo, 1x obvestilo o prekršku

-              Maistrova ulica – parkiranje na zelenicah – 1x ustno opozorilo, 4x obvestilo o prekršku

-              MOSG – opustitev dolžnosti lastnikov psov – 4x ustno opozorilo

-              Tomšičeva ulica, Maistrova ulica - signalizacija – 7x obvestil o prekršku, 1x ustno opozorilo

-              Celjska cesta – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Maistrova ulica – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Območja za pešce – 5x ustno opozorilo, 5x obvestilo o prekršku

-              Meškova ulica – signalizacija – 3x obvestilo o prekršku

-              Glavni trg – pločnik – 1x obvestilo o prekršku

-              Rezervirana mesta za invalide – 1x ustno opozorilo, 2x obvestilo o prekršku

-              Vožnja v napačno smer – Meškova ulica – 1x ustno opozorilo

-              Legen – Šmartno – vožnja kolesarjev po pločnikih – 4x ustno opozorilo

Z delom med vikendi nadaljujemo tudi v prihajajočih mesecih.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da so ekološki otoki za odpadke v MČ Polje v katastrofalnem stanju. Ponovno  daje pobudo in da Kocerod to uredi. Če jih ni možno vzdrževati, potem je bolje, da jih ni več. Nekateri občani tudi odlagajo stvari, ki sploh ne sodijo tja. Če se s tega zornega kota ocenjuje, je nesmiselno, da je ekološki otok sploh tam.

Odgovor:

Pobudo oziroma opozorilo smo posredovali podjetju KOCEROD.

Vprašanje:

Janez Potočnik je naslovil apel na župana in na vse koroške župane. Spremljal je video zapis nedavnega posveta  o izgradnji tretje razvojne osi v Ljubljani in podpira tovrstne pritiske na politiko in na odločevalce, da se zadeve premaknejo. Torej, če so začeli graditi to cesto, naj jo čim prej dokončajo. Po optimističnih napovedih bo končana 2028, ampak do takrat in tudi kasneje se bodo še vedno vozili po obstoječih cestah. Pravzaprav beseda voziti sploh ni več primerna, od Črne do Arje vasi poskakujejo. Dejansko ob tem, da bodo stalno viseli za vratom politike glede izgradnje tretje razvojne osi, se morajo župani poenotiti in morajo biti glasni z zahtevo, naj preplastijo ceste, naredijo zavijalne pasove itd., se pravi zagotovijo varnost na teh cestah, po katerih se bodo vozili do izgradnje nove in še dolgo po tem. Sploh pa Črnjani oziroma Korošci se bodo do Slovenj Gradca vozili še zelo dolgo po teh cestah. Prosil je župana naj bo pobudnik in naj bodo močni, naj jim to država naredi. Sicer se ne strinjam z nekaterimi razpravljalci, da je izgradnja tretje razvojne osi rešitev za vse probleme. Vedo, da ni cesta največji vseh problemov. Torej pogoj za razvoj ni samo dobra cestna infrastruktura, delo se seli tja, kjer je poceni delovna sila. Je pa zelo pomembna dobra cestna infrastruktura. Tudi ne strinja se s tem, kakšen razvoj je dosegla Pomurska regija z hitro cesto. Če pogledajo statistične kazalce, je Koroška statistična regija daleč pred Pomursko, tudi Slovenj Gradec je po bivalnih pogojih daleč pred Mursko soboto. Torej ni avtocesta rešitev za vse, morajo biti sitni, morajo zahtevati spodobne ceste, pa katerih se vozijo in se bodo še dolgo vozili.

 

Odgovor:

Strinjamo se, da so ceste na Koroškem v zelo slabem stanju in župan je že podal predlog, da se sprejme interventni zakon, kot se je pred leti za Pomurje. S tovrstnim načinom bi rešili veliko težav.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

Odgovor:

Čez dva meseca naj bi v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec pričela z delom na novo zaposlena ortodontka in tako se bodo čakalne vrste zmanjšale.

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je izpostavila problematiko ortodontskih storitev v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Do ortodonta je zelo težko priti. Občani odhajajo v druge kraje, tudi v tujino, kjer pridejo do teh storitev. To se vleče že vrsto let in jo zanima, če se je že kaj ukrepalo oziroma kaj se še da narediti.

Odgovor:

Čez dva meseca naj bi v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec pričela z delom na novo zaposlena ortodontka in tako se bodo čakalne vrste zmanjšale.

Objavljeno:2023-06-14T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

6. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 12. 4. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 6. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 12. 4. 2023
Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se njena pobuda nanaša na zagotavljanje varnosti na kolesarskih poteh, ki mejijo na polja oziroma na kmetijske površine. Na Gozdni poti v Slovenj Gradcu je nova kolesarska steza, kjer pa so zelo pogosto kupi zemlje, ki se raznašajo po kolesarski stezi. Podoben problem je tudi na cestiščih, ki so ob poljih, kjer se pač zemlja iz koles traktorjev prenaša na cestišča in iz cestišč na dovoze, parkirišča itd.. Predlagala je, da se lastnike zemljišč oziroma obdelovalce zemlje spodbudi, da očistijo kolesarske steze, saj ta zemlja ogroža varnost za kolesarje, rolkarje in druge, ki uporabljajo mobilna sredstva.

Odgovor:

Na teren bomo poslali inšpekcijske službe, da ugotovijo stanje in opozorijo kmete, da po končanem delu počistijo javne površine. 

Vprašanje:

mag. Mojca Verhovnik je dejala, da se druga pobuda nanaša na pločnik ob cestah, ki vodijo na Podružnično OŠ Sele Vrhe. Pisno pobudo sta že posredovali Prva osnovna šola Slovenj Gradec in Vzgojno varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ima na omenjeni šoli urejen en oddelek vrtca. Pločnik se nahaja samo na omejenem pasu ob šoli. Predlagala je, da se ta pločnik razširi in podaljša proti naselju. Vedo, da se tam naselje širi, nastajajo novogradnje, pločnika pa ni in je nujen za zagotavljanje varnosti. Če govorijo o trajnostni mobilnosti in so naravnani k temu, da se hodi peš, naj se zagotovi tudi varnost.

Odgovor:

Predlagana investicija še ni načrtovana v proračunu mestne občine, saj morajo pred tem steči postopki v zvezi s tem. Še prej pa bo pobudo obravnavala Vaška skupnost Sele – Vrhe in  tudi Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

Mag. Mojca Verhovnik je omenila javni razpis za izbor izvajalcev programov športa in opomnila, da so sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o postopku in merilih za sofinanciranju izvajalcev programov športa v Mestni občini Slovenj Gradec in  Letni program športa na 4. seji, 22. 2. 2023, nato je bil objavljen v uradnem listu. Zanima jo zakaj je bilo potrebno okoli tri tedne, da so objavili javni razpis za financiranje izvajalcev. 

Odgovor:

Do bolj pozne objave javnega razpisa je prišlo zaradi tega, ker smo čakali na objavo sprememb in dopolnitev odloka v uradnem listu. Ta namreč izhaja enkrat ne teden in v kolikor je objav veliko število, se lahko objava prestavi še za en teden. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da javno označijo parkirišče pri bivšem podjetju Adient in sicer tako, da namestijo smerokaze. Tako bodo lahko ljudje, ki prihajajo v Slovenj Gradec predvsem od drugod, vedeli kje lahko brezplačno parkirajo. 

Odgovor:

V javnih medijih oglašujemo parkirišče pri bivšem podjetju Adient in bomo to še naprej. Dvakrat zapored smo to objavili tudi v SGlasniku. Tudi na mestni občini si želimo, da bi se ljudje navadili na novo javno občinsko parkirišče.

Vprašanje:

Denis Krajnc je omenil, da so pri obravnavi zaključnega računa videli, da je bila realizacija proračuna za leto 2022 cca 80 % in verjetno bodo imeli svetniki zelo hitro v obravnavi tudi prvi rebalans proračuna. Glede na to, da letos vaške skupnosti in mestne četrti nimajo na voljo investicijskih sredstev za svoje prioritetne projekte, pa si jih zelo želijo, svetnike sprašujejo ali bodo tovrstna sredstva do konca leta na razpolago. Želijo si, da po izvolitvi tudi kaj naredijo, zato jih zanima ali se bo morda v rebalansu zagotovila vsaj minimalna vsota investicijskih sredstev za vsako posamezno ožjo lokalno skupnost, kot je bila praksa do sedaj.

Odgovor:

Ne drži, da mestne četrti in vaške skupnosti v letošnjem proračunu ne dobijo finančnih sredstev. Zaključile se bodo tiste investicije, ki so še v teku oziroma so bile dvoletne. S predsedniki smo se dogovorili, da sveti mestnih četrti in vaških skupnosti pripravijo svoj predlog želja in potreb po investicijah za celotni mandat in hkrati tudi prioritetno listo, kaj si pa želijo najprej. Od večine mestnih četrti in vaških skupnosti smo to že pridobili, seveda je pa potrebno zdaj za vsako investicijo pripraviti finančno oceno. Na podlagi le teh bodo tudi odločali katere investicije se bodo izvajale.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na javni obravnavi SD OPN3 iz javnosti prišlo vprašanje ali lahko kdo zagotovi, da na zemljiščih, ki bodo nadomeščala izgubljena zemljišča za bodočo cesto, ne bo hmelja. Takrat je občinska urbanistka izjavila, da občina nima teh pristojnosti in da nihče ne more zagotoviti, da tam morda ne bodo zrasla tudi hmeljišča. Ampak njegovo vprašanje je drugo. Namreč hmeljišča vedno znova nastajajo. Na zadnji seji Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom je občinska urbanistka izjavila, da so na mestni občini ponosni, ker je v kmetijski zakonodaji sprejeta določba, ki omejuje gradnje trajnih nasadov. Na njegovo vprašanje kateri člen o tem govori, ni dobil odgovora. Zato je pregledal celoten zakon, ki je bil pred letom dni noveliran in o tem ni bilo nobene besede. Namreč občinska urbanistka je pojasnila tako, da je zakonodajalec upošteval odlok Mestne občine Slovenj Gradec in tiste občine, ki imajo odlok v tem smislu varovanja oziroma odmika trajnih nasadov, tam bo to dovoljeno, v ostalih pač ne. Močno se je začudil in bi želel pojasnilo glede tega.

Odgovor:

Odgovor podan na seji in odgovor strokovnih služb:

Občinska urbanistka ni izjavila, da so na Mestni občini Slovenj Gradec ponosni, da so v Zakonu o kmetijskih zemljiščih kakšne omejitve trajnih nasadov. Izpostavila je, da so z zadnjimi spremembami zakona vnesene novosti in sicer, da so na vseh kmetijskih zemljiščih dovoljeni trajni nasadi oziroma je dovoljeno postavljanje t. i. žičnih naprav. Izjema naj bi bile samo za tiste občine, ki so že pred uveljavitvijo novele tega zakona v svojih odlokih sprejele omejitve v smislu t.i. varovalnih pasov.

To je 3.čb člen v zakona, ki določa: »Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče).

 

Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene.

»Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema«

Pojasnila, ki so bila vezana na ta člen pa so bila: V skladu z novim 3.čb členom je pomožna kmetijsko-gozdarska oprema dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih neposredno po zakonu in ne glede na določbe OPN. Občina tudi nima možnosti v OPN predpisati dodatnih prostorsko izvedbenih pogojev glede postavitve pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, saj ji člen tega ne omogoča.«

Vprašanje:

Janez Potočnik je želel pojasnilo glede lokacije licitacije lesa. Sam ni seznanjen ali bo ta lokacija trajna ali začasna, namreč na tej lokaciji nastajajo določene težave. Prve so prometne, ker ob dovozu in ob odvozu nastajajo zastoji in onesnaženje cest. Drugo pa je uničevanje kmetijskega zemljišča, namreč ti težki tovornjaki zemljo tako zbijejo, da jo je težko spraviti v prvotno stanje. Če se bo to dogajalo naslednja leta, to ne bo dobro. 

Odgovor:

Strinjamo se, da cestni promet zaradi licitacije lesa ne sme biti oviran in smo na to opozorili tudi organizatorja. Glede lokacije pa je dogovor med organizatorjem zasebnikom in pa preko Sklada kmetijskih zemljišč s Koroško kmetijsko zadrugo, da omogočajo tovrstno uporabo tega zemljišča. Tako, da tu mestna občina ni izdala soglasja za uporabo tega zemljišča.

Vprašanje:

Simon Smolar je vprašal zakaj še v javnosti ni posnetka druge javne obravnave SD OPN 3, ki je potekala pred kratkim.

Odgovor:

Ni bilo načrtovano, da bi posnetek javne razgrnitve bil javno predvajan, snemali smo ga za arhiv in za našo uporabo.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da  občane zanima kako kaže z izgradnjo mostu čez Homšnico v neposredni bližini nove srednje šole, kdaj lahko pričakujejo, da bo ta most podan v uporabo.

Odgovor:

V začetku meseca maja 2023 bodo pričeli z gradnjo treh mostov, eden izmed njih je most čez Homšnico. Le ta je tudi v projektu izgradnje kolesarskih poti po mestni občini.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal ali drži, da se je časovnica rekonstrukcije ceste in pločnika od odcepa Raduše do Podgorja zopet zamaknila. Če to drži je vprašal zakaj ter kdaj je sploh predviden rok za dokončanje del.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec nimamo informacij, da se rok dokončanja del omenjene rekonstrukcije ceste in izgradnja pločnika podaljšuje, po pogodbi je rok dokončanja 31. 8. 2023.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja na deponiji v lasti podjetja VOC v Mislinjski Dobravi. Opazil je namreč, da se tam izvajajo neke aktivnosti.

Odgovor:

Glede izkopa VOC se je naredil nadzor, v katerem je ugotovljeno, da lastnik zemljišča nasipa večje količine nasipnega materiala in odstranjuje ostanke dreves. Glede na namembnost zemljišča je gradnja na tej lokaciji dovoljena, ampak skladno z OPN. Ker gre za urejanje 3,9 km2 velikega zemljišča in najverjetneje gradnjo zahtevnih objektov, je bila zadeva odstopljena gradbeni inšpekciji.

Objavljeno:2023-05-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

5. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 3. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 5. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 3. 2023
Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da službe Komunale opravijo pregled stranskih cest in zakrpajo luknje. Zdaj je še suho in po deževju bo to veliko težje.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in pristopile k sanacije stranskih cest.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je župan na 17. seji VS Pameče leta 2021 izjavil, da se na desno stran v Pamečah ne bo gradila industrijska cona, dokler bo župan. To lahko potrdijo s pričami. Ker je v zapisniku napisano drugače, so ga krajani opozorili, da je to napako potrebno popraviti. Zato je v imenu prisotnih krajanov na tisti seji župana vprašal ali je njegovo stališče še vedno enako. Župan je na tem sestanku dejal tudi, da se iščejo druge rešitve, ki bodo sprejemljive tako za krajane Pameč in Trobelj kot tudi za Mestno občino Slovenj Gradec. Krajane zanima katere rešitve so našli.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec trenutno izvaja dela za Podjetniško cono Pameče, ki se nahaja na levi strani iz smeri Slovenj Gradec – Dravograd in to so tudi vse investicije, ki jih trenutno načrtujemo na tem območju. Za urejanje na desni strani ceste nimamo niti zemljišč, niti finančnih sredstev, da bi lahko pristopili h kakršnikoli investiciji. Je pa res, da lastnik prodaja zemljišča. Žal v proračunu ni na razpolago finančnih sredstev, da bi jih lahko kupili. Če pa jih bo kdo kupil, je pa še dolga pot zaradi prostorskih aktov, da bi lahko karkoli tam gradil. Večkrat mi je kot županu očitano, da bodo v Pamečah pozidali kmetijska zemljišča, zato moram poudariti, da sam osebno nisem umeščal stavbnega zemljišča na desno stran, to je bilo storjeno v mandatu preden sem postal župan. Želel bi, da se ti očitki zaključijo. OPN in namembnost zemljišč PC Pameče je bila sprejeta v letu 2017, ko na to nisem imel nobenega vpliva. Je pa res, da so tam stavbna zemljišča, na katerih prostorski akt omogoča industrijo ali intenzivnejše kmetovanje. O tem kje bo nova podjetniška cona, je pa danes zagotovo prehitro govoriti. Trenutno smo v fazi SD OPN 6 in pripravljamo analizo stanja prostora. Ko bomo videli kaj vse mestna občina potrebuje, bomo zelo transparentno umeščali nova območja v naši občini.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se v Slovenj Gradcu kot v mestu glasniku miru formira civilna pobuda za organizacijo celodnevne prireditve posvečene miru. Tej pobudi je tudi sam povabljen in se bo tudi udeležil. Gre za čisto izpolnjevanje poslanstva mesta Slovenj Gradec kot enega od mest glasnikov miru. Sam meni, da mesto s takim nazivom in poslanstvom mora sporočiti svetu ali pa širši okolici kaj si misli o miru v Evropi, nenazadnje v Ukrajini in kaj si misli o tem kakšna mora biti družba v prihodnje. Zato tudi daje pobudo mestni občini, da se tej organizaciji maksimalno pridruži in vključi vse tiste, ki lahko pri tem prispevajo po svoji profesionalni ali kakršnikoli drugi vlogi. Mestna občina mora sodelovati in podpirati, da se taka prireditev v Slovenj Gradcu organizira. To mora biti prijazna, kulturna, dobronamerna, mirovniška prireditev in vlogo mestne občine vidi kot soudeleženca in pokrovitelja te prireditve. Ta prireditev naj bila ob koncu meseca. Predlagal je, da se te prireditve udeležijo, mestna občina pa se po dolgih letih spet pojavi kot eno središče pobudnika mirovniške besede v širši okolici.

Odgovor:

Na mestni občini smo s pobudo že seznanjeni in bomo tudi z veseljem sodelovali pri organizaciji omenjene prireditve.

Vprašanje:

Boris Raj se je zahvalil, ker je posebna komisija opravila ogled infrastrukture v MČ Polje. Menil je, da bodo morali v tem obdobju aktivnosti nadaljevati v smislu kvalitetnega označevanja talnih prometnih oznak in spremljati kaj se bo dogajalo z zelenimi zasaditvami. Eno so tista drevesa v katera imajo trenutno postavljena svetilna telesa, pa bo verjetno potrebno spomladi ta drevesa na Maistrovi ulici obrezati. Predlagal je tudi, da Komunala, ki je sicer dober gospodar zelenih površin v MČ Polje, čim prej onemogoči parkiranje tistim občanom, ki nimajo etike in kulture parkiranja in parkirajo po zelenih površinah, s tem, da namesti ustrezne ovire. Pričakuje, da bo Komunala postavila fizične ovire, zlasti na Maistrovi ulici, na dveh otočkih, eno pri vrtcu, eno pa na koncu Maistrove ulice.

Odgovor:

Talne oznake bodo osvežene v sklopu vzdrževalnih delih, s katerimi bomo pričeli v spomladanskem času. Prav tako bo poskrbljeno za drevesa, kjer le ta ovirajo svetilnost ali kakorkoli z vejami ogrožajo varnost mimoidočih oz. vozil. Strinjamo se, da je potrebno ohraniti in varovati zelene površine, zato bomo pristopili k aktivnostim postavitve ovir, kjer je to potrebno.

Vprašanje:

Jože Lenart je dejal, da mora kljub temu, da v civilni iniciativi Raduše vztrajajo na tem, da  mestna občina pristopi k celoviti rekonstrukciji ceste v Raduše, ki že močno razpada, izreči pohvalo, da so v tem tednu pričeli z vzdrževalnimi deli na tej cesti.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Marija Popič je dejala, da naj bi se konec julija zaključil projekt trajnostne mobilnosti, vključno z mostom pri Šparu, pri Mercatorju in čez Homšnico. Občani pa sprašujejo kdaj bo zgrajena brv čez reko Mislinjo v Pamečah. Bilo je rečeno, da se bo brv zgradila po regulaciji reke Mislinje, zato jo zanima kdaj bo ta projekt uresničen.

Odgovor:

Načrtujemo, da bomo finančna sredstva za gradnjo brvi čez reko Mislinjo v Pamečah pridobili na javnem razpisu Ekosklada. Trenutno nimamo podatka kdaj bo javni razpis objavljen.

Vprašanje:

Gregor Raj je na prejšnji seji izpostavil nekaj problemov, ki so se pojavili na bazenu in čudne komentarje, ki so se pojavili v javnosti. Zahvalil se je za pisni odgovor, v katerem je specificirano vse, kar se je v tem času problematičnega na bazenu zgodilo, na kak način se rešuje in da stvari ne stojijo tako kot je bilo v javnosti mogoče zaznati, da se stvari dejansko rešujejo. V tem času so se stvari očitno na bazenu tudi uredile, negativni komentarji so potihnili in tudi zaposleni tam pravijo, da je situacija veliko bolj pozitivna in gredo stvari v pravo smer. Mogoče je tudi to pokazatelj, da je treba včasih z občani, ki pride do kakih konfliktov, komunicirati na bolj odprt način in stvari tudi na ustrezen način predstaviti. 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Objavljeno:2023-04-06T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

4. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 2. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 4. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 22. 2. 2023
Vprašanje:

Gregor Raj je omenil bazenski kompleks Aqualatio Slovenj Gradec in dejal, da je prepričan, da je ta objekt prvovrstna pridobitev za občane mestne občine in tudi širšo okolico. V preteklih mesecih so se v javnosti, predvsem pa na družbenih omrežjih, pogosto pojavljali po njegovem mnenju povsem neutemeljeni očitki glede temperature plavalnega bazena. Pa so kaj hitro tudi mnogi dvomljivci ugotovili, da imajo plavalni bazen in ne terme in je za rekreativno plavanje temperatura okoli 28 stopinj Celzija pač idealna. V zadnjem času se pa vse bolj pogosto pojavljajo tudi vedno bolj glasne kritike glede kvalitete izvedbe in odpravljanja nekaterih napak. Objekt je popolnoma nov, uporabniki pa iz dneva v dan govorijo o okvarah ogrevanja, hladnem jacuzziju, odstopu ometa, zamakanja itd.. Trenutno je bazen zaradi okvare res hladen in skoraj neuporaben. Zaveda se, da odprtje takega zahtevnega objekta zahteva določen čas, da prične nemoteno delovati, vendar meni, da je napak in pomanjkljivosti pri izvedbi preveč. Ali pa imajo vsaj uporabniki tak vtis, ker se ne odpravljajo ažurno oziroma dovolj hitro. Ta investicija je bila predraga, da bi na njej ostal kakršenkoli madež. Predlagal je, da pristojne službe odgovorijo katere nepravilnosti oziroma napake pri izvedbi so se odkrile po otvoritvi bazenskega kompleksa, nadalje katere od teh nepravilnosti oziroma napak so že bile odpravljene in ali so bile odpravljene v garancijskem roku. Nadalje tudi to, katere od teh nepravilnosti še niso bile odpravljene in zakaj ter seveda kdaj jih nameravajo odpraviti. Prepričan je, da so občani ponosni na ta objekt in da se v javnosti ne širijo razne govorice, nepreverjene informacije ali celo dezinformacije o kvaliteti projektiranja in izvedbi tega objekta, pričakuje, da bodo dobili konkreten pisni odgovor na ta vprašanja in morda tudi na tak način umirili upravičeno ali pa neupravičeno vznemirjanje uporabnikov bazena.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

V Slovenj Gradcu smo zgradili plavalni bazen in normativ temperature za plavalni bazen je med 24 in 27 stopinjami Celzija. Voda na bazenu ima temperaturo okrog 28 stopinj Celzija, ki pa je za profesionalne plavalce najbrž pretopla, za rekreativce idealna, za namakanje pa zagotovo premrzla. Na bazenu pa je tudi jacuzzi, kjer ima voda 32 stopinj Celzija. Trenutno je okvara na plinski peči, ki  dodatno ogreva vodo v bazenskem kompleksu. Izvajalci se bodo oglasili v prihodnjih dneh in poskušali odpraviti napako. Trenutno ima voda 25 stopinj Celzija in je res malenkost hladnejša, ampak še vedno v normativu za plavalni bazen.

 

Odgovor strokovnih služb:

Bazenski kompleks z vsemi pripadajočimi zunanjimi površinami in infrastrukturo, je od septembra 2022, ko je bila dana v uporabo zadnja faza objekta, v obdobju aktivnega obratovanja v garancijskem času in se skladno s tem odpravljajo pomanjkljivosti in napake.

V času aktivnega obratovanja so se pojavile naslednje pomanjkljivosti in napake na objektu:

  • Prepustnost strehe na treh lokacijah (stiki med posameznimi deli niso bili dovolj učinkovito zatesnjeni po zadnjih obrtniških delih in je bil tako omogočan vdor vode v objekt) Napake so odpravljene.
  • Nihanje temperatur bazenske vode in prostorov (delovanje TČ je odvisno od nivoja vode v vrtinah, glede na sušno obdobje in vmesna obdobja deževja, se preko monitoringov aktivno spremljajo vsi parametri temp., nivo in pretočnost, da bo v najkrajšem času optimizirano delovanje in dosežena konstantna nastavljena temp. objekta in vode). Zadnji dogodek, ki je povzročil nižjo temp. bazenske vode je bil vezan na delovanje plinske peči. V dovodnem sistemu vode do peči se je nabral mulj in s tem onemogočil dovod plina s polno močjo do peči. V sistem je bil vgrajen dodatni filter, ki pa ga je bilo potrebno naročiti v tujini in je zaradi dobave vgradnega elementa sanacija napake trajala dlje časa.
  • Občasni vdori vode v servisnem prostoru (ob deževju v servisni prostor priteče vode, ki jo z lovilci vode odstranjujemo iz prostora. Odprava napake že poteka vendar zaradi kompleksnosti problema, še ni identificirano glavno žarišče napake). Odprava je v teku.
  • Korozija aluminija na DI in OS v bazenskem predelu (zaradi visoke vlažnosti v prostoru prihaja do korozije aluminijastih elementov; postopek zamenjave DI je v teku)
  • Zamakanje v predelu otroške igralnice (identificirano območje se nahaja v zunanjem delu objekta in takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, bo težava odpravljena).
  • Okrušek keramike na bazenskih stopnicah (na delu stopnice se je odluščil majhen zgornji kos keramike. Izvedena bo menjava ploščice, takoj ko se bodo izvajala tekoča vzdrževalna dela na bazenski školjki. Območje je zamejeno zgolj zaradi tega, ker je možnih več drugih vstopov v bazen in v izogib temu, da se otroci, ki imajo nežnejšo kožo na stopalu ne porežejo)

Vsa dela se opravljajo s strani uradnih izvajalcev in podizvajalcev del, ki dela opravljajo pod garancijo. Glede na velikost in zahtevnost objekta je pričakovati, da se bodo v celotnem letu zgodili vsi dogodki, ki so vezani na vremenske razmere in polno obremenitev objekta v zimskem in letnem času ter se bodo pokazale vse pomanjkljivosti in morebitne napake. Za investitorja je izjemno pomembno, da se vse napake pojavijo v garancijskem času in se skladno s pogodbenimi obveznostmi tudi odpravijo. Upravljalec ves čas beleži in dokumentira vsa odstopanja od normalnega delovanja in podaja pisne zahtevke po odpravi napak ter sledi delu izvajalcev del pri odpravi napak.

Potrebno se je zavedati, da glede na zahtevnost upravljanja objekta, strojno inštalacijo in ultrafiltracijo v objektu, dnevno prihaja do odmikov v delovanju, ki pa so normalni in so posledica aktivne uporabe objekta ter v domeni reševanja v okviru tekočega vzdrževanja objekta.

 

 

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil gradnjo ceste in pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja, kar je seveda čudovita pridobitev. Problem pa je v tem, da je prišlo do velike spremembe vstopa Radušanov na to cesto. Tam so namreč postavili zid in se je vidljivost bistveno zmanjšala. Sam je danes z avtomobilom to preveril in ugotovil, da drži. Občinske inšpekcijske službe so menda o tem že obveščene in bodo opravile ogled. Krajani Raduš se zavedajo, da ne moremo zahtevati krožišča, ali kakšne druge ovire na cesti, kot so na primer otoki, želijo pa si, da se tam postavi digitalni merilnih hitrosti, ki ga poznajo tudi v Starem trgu in v Šmartnem. Strokovne službe mestne občine naj to predlagajo projektantu, da se bo to tudi izvedlo.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Izgradnja ceste in pločnika je državna investicija in omenjena ograja na križišču je nadomestila visoke smreke, ki so stale pred rekonstrukcijo. Projektant je ocenil, da je preglednost na tem odcepu zadostna. Seveda pa bomo to pobudo posredovali pristojnim službam, naj ponovno opravijo ogled. 

 

Odgovor strokovnih služb:

Pred odstopom zadeve pristojnim inšpekcijam je medobčinski inšpektorat opravil ogled in s strani projektanta pridobil grafični izris preglednega polja. Glede na spremembe prometne signalizacije in zmanjšanje omejitve hitrosti na tem odseku na 50 km/h, postavljen zid ne ovira preglednosti priključevanja na državno cesto. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je ureditev križišča skladna z zahtevami v Zakonu o cestah in Pravilniku o projektiranju cest. Ker Medobčinski inšpektorat ni ugotovil nepravilnosti, pobuda ne bo odstopljena državniinšpekciji za ceste.

 

Vprašanje:

Jože Lenart je omenil, da so zelo zanemarjena stopnišča pri objektu Nama Nova. Predlagal je, da strokovne službe lastnika opozorijo, naj jih čim prej sanira. Stopnišča so nevarna za ljudi in tudi v nekem  smislu sramota za Slovenj Gradec, ki se drugače lepo razvija.

Odgovor:

Objekt Nama Nove in s tem tudi stopnice je v zasebni lasti in so inšpekcijske službe mestne občine lastnika že opozorile, naj jih sanira. Strinjamo se, da so zelo nevarne in skoraj neuporabne in na to bomo lastnika ponovno opozorili.

Vprašanje:

Anton Garb je dejal, da krajane Starega trga zanima ali je rekonstrukcija ceste na odseku Krebs-Meh dokončana.

Odgovor:

Rekonstrukcija ceste Korpar - Sušilnica še ni zaključena, saj manjka še fini asfalt.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom na vprašanje, ki ga je postavil na prejšnji seji, če mestna občina kakorkoli sodeluje pri optimizacije hitre ceste, ki bo potekala naprej od Slovenj Gradca. Prejel je odgovor, da bo sodelovala šele takrat, ko bodo projekti uradno predstavljeni in bodo sprejeta stališča. Menil je, da to ni dobro in bi se morala mestna občina aktivno vključena že zdaj, da se bo pripravila najboljša možna varianta.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo seznanjeni, da bo v kratkem predstavitev DPN strokovnim službam. Z javno predstavitvijo so čakali, ker DPN ni bilo možno prej umeščati zaradi ukinitve vodovarstvenega območja v Bukovski vasi. Tam je bilo potrebno ta zaselek priključiti na javno vodovodno omrežje in ukiniti vodovarstveno območje. Glede na to, da je to urejeno, bo v kratkem predstavitev in Mestna občina Slovenj Gradec se bo aktivno vključila v pripravo. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da imajo krajani, ki živijo ob gradbišču tretje razvojne osi proti Šmiklavžu velike težave z lokalno cesto, ker je le-ta pravzaprav gradbišče. Cesta poteka dobesedno po gradbišču. Mnenja so, da se ne upošteva uredba, ki govori o državnem prostorskem načrtu za državno cesto vključno s to cesto in določa, da je v času gradnje traso potrebno narediti tako, da se v čim manjši meri prizadene okolje in ljudi, ki tam živijo. Torej ti kmetje se dnevno srečujejo z katastrofalnimi  pogoji. Seznanjen je, da je mestna občina že pristopila  k reševanju teh problemov, podžupan je bil na sestanku s temi občani na tej lokaciji, ampak ta sestanek in bil produktiven. Predlagal je, da strokovne službe še enkrat aktivno pristopijo v pomoč tem krajanom in skupaj z izvajalcem najdejo ustrezno rešitev.

Odgovor:

Izvajalci del bodo na tem območju morali zagotoviti boljšo cestno infrastrukturo in cesto sanirati do takega stanja, da bo normalno prevozna. Tako so zagotovili tudi na DARS-u. Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pri tem projektu aktivno sodelujemo, tedensko hodimo na vse koordinacije, ki jih imajo tam. Je pa res, da je cesta zaradi vremena trenutno v katastrofalnem stanju.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da so ga kontaktirali iz Druge osnovne šole Slovenj Gradec in izpostavili, da jim je bilo obljubljeno, da se bo pri POŠ Pameče zgradil nadstrešek in avtobusna postaja za otroke. Tega do zdaj še ni in otroci na prevoz čakajo v slabih vremenskih pogojih. Predlagal je, da se le-to čim prej uredi.

Odgovor:

Pobudo bo proučil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagal ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolar je povedal, da je bila dana tudi pobuda, da bi se pri bivši diskoteki Brooklyn v Pamečah uredi še ena avtobusna postaja, ker otroci zdaj hodijo peš do osnovne šole, pa potem naprej do Slovenj Gradca.

Odgovor:

Pobudo bo proučil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagal ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolar je omenil križišče pri Surovini in 26. januarja 2023 je bila tam spet huda prometna nesreča. Že leta opozarjajo, da je tisti odsek ceste nevaren. Vprašal je kdaj bodo to križišče ustrezno uredili.

Odgovor:

V DPN je vključeno tudi projektiranje in rekonstrukcija obstoječe ceste Gostilna Murko - Otiški vrh in ureditev krožišč na tem območju. Strokovne službe sodelujejo pri rekonstrukciji te ceste in pojavlja se vrsta težav s strani vodarjev glede nivoja višine ceste, poplavnega območja itd., tako da bo verjetno potrebno to cesto reševati etapno. Tako je bilo povedano na zadnjem sestanku pri direktorju direkcije za infrastrukturo, ampak trenutno so v fazi projektiranja. Najbolj potrebna je izgradnja krožišča pri Gostilni Murko in ustrezna rešitev križišča pri Surovini. Na eni izmed zadnjih sej v prejšnjem mandatu je mestni svet sprejel sklep, da to hišo odkupimo, kar smo tudi storili. V kratkem jo bomo porušili in s tem se bo izboljšala tudi preglednost.

 

Vprašanje:

Simona Smolarje je zanimalo kakšna dela izvajajo v IC Pameče.

Odgovor:

V Industrijski coni Pameče se izvaja izkop za elektro kabel.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je prejel odgovor na podan predlog na prejšnji seji, da bi se snemali odbori. Prejeli so odgovor, da bi to bil prevelik finančni strošek. Vprašal je o kakšnem finančnem strošku govorijo. V sejni sobi je kamera, ki se lahko vklopi in snema sestanek odbora.

Odgovor:

Snemanje trenutno predstavlja strošek snemalca, ker v hiši trenutno za ta namen nimamo usposobljenega kadra.  Brez snemalca pa snemanja ni možno izvesti.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je v prejšnjem mandatu komisija za pripravo odlokov sodelovala pri pripravi osnutka Odloka o javnem redu mestne občine in so ga pripravili tako daleč da bi lahko zagledal luč sveta pred mestnim svetom. Vprašal je kdaj bo ta odlok uvrščen na dnevni red seje mestnega sveta.  

Odgovor:

Osnutek odloka je pripravljen in bo uvrščen na 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki bo predvidoma v sredo, 22. 3. 2023.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da pogosto opozarjajo na napake izvajalcev del pri različnih rekonstrukcijah. Svetnik Janez Potočnik je podal na prejšnji seji zanimiv predlog glede imenovanja super nadzornika. Na Celjski cesti, pred staro zgradbo MKC, so pričeli z deli za podaljšanje kolesarske poti. Brez vednosti MČ Polje so posekali drevesa in odstranili uporabne prometne znake ter jih odvrgli na gradbišču. V zvezi s tem je izrekel veliko kritiko in predlagal, da gradbince opozorijo, naj ne uničujejo prometne signalizacije oziroma naj poravnajo nastalo škodo.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Izvajalce del bomo opozorili na vse podane pripombe.

 

Odgovor pristojnih služb:

Izvajalec je odstranil veje od dreves, ki so segale v območje gradnje in že prej v pločnik. Zadevo si je pred tem ogledal predstavnik Komunale, dogovorjeno je bilo, da jih poreže izvajalec, ki je moral odstraniti tudi 4 stara drevesa - slive pri bivšem MKC-ju. Le te bodo nadomeščene z novimi kot predvideva projekt. Prav tako bo v skladu s projektom postavljena nova oz. odstranjena in zamenjana stara prometna signalizacija.

Vprašanje:

Boris Raj je že v prejšnjem mandatu nekajkrat opozarjal in pozival mestno občino, da pozove upravo Pošte Slovenije naj uredijo fasado na svojem objektu v Slovenj Gradcu. To pobudo je podal ponovno.

Odgovor:

Aktivnostmi v navezi z sanacijo fasade na Francetovi 1 v SG so že lep čas v teku. Potencialni izvajalec se je že sestal z restavratorko in dorečena so bila še določena odprta vprašanja. Predvidoma do konca meseca februarja pridobi investitor končno ponudbo opredeljeno s popisi in količinami. Izvedba se bo pričela, takoj, ko lastniki dorečejo stroške financiranja investicije (Pošta Slovenije d.o.o. in Telekom Slovenije d.d.).

Objavljeno:2023-03-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

3. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 6.2. 2023

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 3. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 6.2. 2023
Vprašanje:

Jerneja Bošnik je postavila vprašanja glede urejenosti žive meje na pokopališču v Starem trgu. Pred 1. novembrom, Dnevom spomina na mrtve so upravljalci sicer to živo mejo porezali, ampak ker je že toliko razraščena, so nekateri nagrobniki še kljub temu obdani z njo in zakriti. To predstavlja težavo oskrbovalcem grobov, pa tudi odpadanje te žive meje na grobove povzroča, da jih je treba pogosto očistiti. Morda bi veljajo razmisliti, da se živa meja nadomesti s kakšno trajnejšo rešitvijo, morda ograjo ali pa se poreže bolj konkretno.

Odgovor:

V proračunu 2023 smo namenili tudi nekaj finančnih sredstev za vzdrževanje in obnovo pokopališč. Strokovne službe zaradi zimskega časa še niso opravile ogleda. Takoj ko bo možno, bomo to storili in pri tem bomo vključili tudi hortikulturno komisijo. Skupaj se bomo odločili v kakšni izvedbi bo ta ograja.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je izpostavila vprašanje občank, ki jih zanima ali bodo pri parku pri Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec ponovno zasadili živo mejo, ki so jo ob izgradnji ceste na Štibuh odstranili.

Odgovor:

Pri parku Tretje osnovne šole Slovenj Gradec bodo uredili živo mejo ali kakšno drugo ograjo, ko bo projekt zaključen.

Vprašanje:

Jernejo Bošnik je zanimalo tudi kaj so dorekli glede izvedbe ceste na Štibuhu. Stanovalci Štibuha se zaradi slabe izvedbe ceste večkrat obračajo nanjo, zato prosi za odgovor.

Odgovor:

Na Štibuhu bomo uveljavljali reklamacije, v kolikor bo to potrebno. Vse ceste vedno pregledajo, na mestni občini pa imajo tudi garancije izvajalcev, ki jih bomo po potrebi vnovčili, če bo to zahteval rezultat ogleda.

Vprašanje:

Jerneja Bošnik je povedala, da je bila na seji MČ Štibuh ponovno izpostavljena problematika križišča pri Zadrugi v Starem trgu. Mestna občina Slovenj Gradec je že naročila prometno študijo in projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je potrebna celovita rekonstrukcija križišča in ni možno izvesti samo dopolnitve semaforizacije na stranskih smereh. MČ Štibuh apelira pristojne službe občine, da ponovno pristopijo k izvedbi rekonstrukcije tega nevarnega križišča.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je opozorila, da je na stranskih cestah, ki niso asfaltirane, polno ledu in te ceste niso posipane. Zato ljudje puščajo avtomobile v dolini in odhajajo peš domov. Izpostavila je cesto Vinarnik – Donik in cesto Ribič – Dolže. Predlagala je, da pristojne službe uredijo tudi te ceste.

Odgovor:

Zimska služba Komunale se zelo trudi, da v čim krajšem času uredi ceste, bomo pa na omenjen primer opozorili vzdrževalce.

Vprašanje:

Mag. Mojca Verhovnik je omenila, da je  Rokometni klub Slovenj Gradec 2011 na Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec v prejšnji sestavi, naslovil prošnjo za pomoč pri financiranju programa rokometa za deklice. Oni so namreč prevzeli skupino od Društva, ki je sredi leta prenehalo z delovanjem. Vprašala je ali je bil kakšen odgovor že oblikovan oziroma je bila ta vloga obravnavana.

Odgovor:

V občinski upravi so bili obveščeni o tem problemu, vendar je težava bila ta, da so v rokometnem klubu dekleta prevzeli med letom. Ko je javni razpis za pridobitev finančnih sredstev zaključen, je težko finančna sredstva drugače deliti.

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da je bila s strani občanov podana pobuda, da bi snemali tudi sestanke  odborov in komisij mestnega sveta in posnetke objavljali na spletni strani mestne občine. Želijo si namreč spremljati tudi delo odborov in komisij.

Odgovor:

Komisije in odbori so posvetovalna telesa mestnega sveta, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.  Sestankov le teh ne snemamo, saj nimajo enake vloge kot mestni svet, hkrati pa bi to predstavljajo prevelik finančni strošek. V občinski upravi bomo pa proučil kako zagotoviti večjo transparentnost za javnost.   

Vprašanje:

Simon Smolar je dejal, da so krajani na naslovu Pameče 102 a izpostavili, da je mimo njihove hiše bila pred leti omejitev hitrosti 40km/h. Ta znak je izginil in zdaj nekateri vozijo zelo hitro po tisti cesti. Ker se tam sprehajajo otroci, bi bilo mogoče smiselno, da se v tej smeri razmisli. Krajani na isti hišni številki so ga tudi opozorili, da je ob njihovem parkirišču jašek za odvodnjavanje ceste. Pokrit je z lesenimi deskami, ki so uničene in zasut z zemljo, ki se vsiplje v jašek za odvodnjavanje. Pojavlja se skrb, da se zasulo in bo v zimskem času prišlo do poledice na cestišču. Predlagal je, da se omenjeni jašek sanira.

 

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled, v bodoče pa se za tovrstne primere svetnice in svetniki lahko obračajo direktno na strokovne službe, takoj ko opazijo oziroma so opozorjeni na težave.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi sta prvi in tretji postopek sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Ali so pridobljena vsa druga mnenja, če ne, katera mnenja so negativna? Znano je, da je dopolnjeno prvo mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na spremembe in dopolnitve OPN 3 glede dopustnosti posegov v kmetijska zemljišča in načrtovane obvoznice pogojno pozitivno in sicer je poseg dopusten ob pogoju, da mestna občina zagotovi po kakovosti in zaokroženosti enakovredna zemljišča tistim, ki bi jih uničila načrtovana trasa. Nesporno je, da tega pogoja ni mogoče izpolniti in glede na to in glede na nujnost prostorskih umestitev ostalih vsebin, ki zajema SD OPN 3 sprašuje kakšne rešitve predvideva predlagatelj odloka.

Odgovor:

SDOPN1 je v fazi usklajenega predloga, v postopku SDOPN3 pa  je zaradi sprememb, ki so posledica upoštevanja sprejetih stališč do pripomb občanov podanih na prvi javni razgrnitvi in izdelanih dodatnih strokovnih podlag na podlagi usklajevanj z nosilci urejanja prostora predvidena druga javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SDOPN3, ki bo v mesecu marcu 2023.

Vprašanje:

Janez Potočnik je nadalje vprašal ali so vodstvo in strokovne službe mestne občine seznanjeni z idejno rešitvijo trase in postopkom državnega prostorskega načrta za državno cesto Slovenj Gradec jug – Otiški vrh. Ali so v osnutku upoštevane optimizacije trase o poteku na vzhodnem in severnem delu Slovenj Gradca oziroma ali je MOSG le te predlagala?

Odgovor:

Trasa hitre ceste Slovenj Gradec jug – Dravograd je v fazi načrtovanja in ko bo le ta zaključena, bo trasa javno razgrnjena in na to traso bo občina lahko tudi podala svoje pripombe in predloge. Za nas je pomembna zaveza DARS-a naročnika DPN, da bo skupaj s projektantom hitre ceste upošteval potek južne obvoznice in rešitve priključka Slovenj Gradec jug načrtoval na način, da bodo prilagoditve ob navezavi južne obvoznice v priključek Slovenj Gradec jug čim manjše.

Vprašanje:

Boris Raj je postavil vprašanje glede urejenosti cestne infrastrukture v MČ Polje. Pri tem je omenil talno signalizacijo, vzdrževanje asfalta in tudi vertikalno prometno signalizacijo. K temu bi zdaj dodal tudi neosvetljenost pešpoti po naseljih. Pred nekaj časa so bile organizirano uvedene restrikcije, torej zmanjševanje osvetlitve. Ampak že tedaj so bili nekateri deli teh pešpoti slabo osvetljeni, zdaj so še pa slabše. Nekatere pa sploh niso. Predlagal je, da se ponovno sestanejo s strokovnimi službami in si na terenu ogledajo to problematiko.

Odgovor:

Talno signalizacijo bomo opravili v spomladanskem času. Strokovne službe bodo opravile tudi ogled kako so osvetljene pešpoti.

Vprašanje:

Boris Raj je nadalje omenil, da so v prejšnjem mandatu z velikim navdušenjem podpirali projekt ureditve starega mestnega jedra in stranskih ulic. Tudi občani so imeli velika pričakovanja, ko se je govorilo kako pozorno so pripravili projekte. Sedaj pa imajo jaške ali otočne kanale pokrite z nekakšnimi deskami in ne z betonskimi ploščami, kot je bil projekt. Kjer pa so uspeli urediti z betonskimi elementi, so pa že na nekaterih mestih polomljeni. Betonske plošče pa so zelo spolzke in zaradi tega nevarne.  Predlagal je, da se imenuje strokovna komisija, si ogleda to situacijo in pozove izvajalce, da zadevo uredijo tako kot je treba.

Odgovor:

Projekt še ni končan, ker je izvajalce prehitela zima. Končan bo predvidoma do meseca aprila 2023. Pristojne službe bodo z zapisnikom o tehničnem pregledu in prevzemu ugotovile tudi vse pomanjkljivosti in izvajalec bo odpravil vse napake.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je  vstop v Meškovo ulico iz Pohorske ceste katastrofalen in bi cesto bilo potrebno nujno urediti. Po Meškovi ulici se vsak dan pelje veliko število avtomobilov.

Odgovor:

Strokovne službe pripravljajo analizo celotnega prometnega režima v Mestni občini Slovenj Gradec, tudi z namenom preusmeritve prometa ali izgradnje parkirnih mest. Le ta bo zagotovo prinesla ustrezne rešitve.  

Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da v Mestni občini Slovenj Gradec sprejmejo dvoletni proračun. Menil je, da je v tem veliko prednosti.

Odgovor:

Vsekakor bomo o pripravi dvoletnega proračuna razmislili, čeprav v teh negotovih razmerah ni nujno prednost.

Vprašanje:

Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale upravniku (JKP), da opravi ogled in predlaga ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Anton Garb je izpostavil zamakanje na objektu na Ronkovi 6, še posebej ob večjem deževju. Predlagal je, da le to sanirajo.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale upravniku (JKP), da opravi ogled in predlaga ustrezno rešitev.

Objavljeno:2023-02-17T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

2. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 12. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 2. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 12. 2022
Vprašanje:

Na 2. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2022-12-27T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

1. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8. 12. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 1. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8. 12. 2022
Vprašanje:

Na 1. seji ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2022-12-20T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

36. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 19. 10. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 36. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 19. 10. 2022
Vprašanje:

Niko R. Kolar je kot član sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec omenil,  da je Vlada RS v novem mandatu v mesecu juliju sprejela interventni zakon o zdravstvu. Ta zakon je stopil v veljavo 1. septembra 2022 in ena izmed novosti je, da v svetu zavoda ukinja predstavnika lokalne skupnosti in ob enem zmanjšuje število članov sveta zavoda. Nadalje je omenil polletno poslovanje Splošne bolnišnice. Zaradi negativnega poslovanja so morali pripraviti sanacijski načrt, ki ga je svet zavoda zavrnil in ga morajo dopolniti. Na svetu zavoda so obravnavali tudi dve investiciji in stališče članov sveta zavoda je bilo, da je potrebno narediti revizijo investicije v gama kamero. Ker investicija še finančno ni čisto zaprta, so predlagali, da finančna sredstva k temu nameni tudi lokalna skupnost.

Odgovor:

Investicija v gama kamero je v pristojnosti države in Mestna občina Slovenj Gradec nima na razpolago finančnih sredstev, da bi lahko le-to tudi sofinancirala.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da ga je investitorka sanacije in obnove parkirišča ter ograje na križišču pri Pošti nasproti Gandijevega parka obvestila, da je od mestne občine prejela obvestilo o tem, da je  novo ograjo namestila brez soglasja mestne občine. Zoper njo je menda bil uveden celo inšpekcijski postopek.  Glede na to, da je ta ograja zelo lepa in všečna, nameščena natančno na isto mesto kot prejšnja in je celo nižja kot prejšnja razbohotena živa meja, investitorko zanima kaj je potemtakem sploh smisel oziroma namen s strani mestne občine podane prijave. Omenja se celo presoja vpliva nove ograje na preglednost prometa, strošek katere bo morala očitno nositi spet sama. Zakaj občina ni na takšen način ukrepala že zoper prejšnjega lastnika, kateremu stare ograje in žive meje ni bilo potrebno odstranjevati, čeprav se je na sejah mestne občine vsa leta večkrat zahtevalo. Sam se sprašuje ali je mogoče cilj inšpekcijskega postopka v končni fazi tudi odstranitev nove ograje, kajti v tem primeru je investitorka zagotovila, da druge ne bo urejala. Izvedla bo samo vrnitev v prejšnje stanje, česar si verjetno ne želijo.

 

 

Odgovor:

Strinjamo se, da je ograja lepa, seveda pa je potrebno upoštevati vse predpise in jo graditi v skladu s sprejetimi akti mestne občine. Inšpekcijska služba je opravila ogled in ni bilo soglasja za gradnjo te ograje. Verjamemo, da se bo ta postopek rešil v korist te stranke in bo le ta pridobila vsa potrebna soglasja za postavitev omenjene ograje.

Vprašanje:

Boštjana Rigelnika je zanimalo ali je rekonstrukcija ceste na Gozdni poti od Prve osnovne šole do Toplarne že zaključena, vsaj tako zgleda. Po svoji laični, sicer nestrokovni oceni namreč meni, da je vozišče dokaj grbinasto in ne ravno, je pa na novo izdelano in asfaltirano. Vprašal je, če je slučajno predvidena še kakšna dodatna preplastitev oziroma ali je sama izvedba ceste znotraj vseh zahtevanih standardov.

Odgovor:

Rekonstrukcija ceste na Štibuhu je končana in pri tehničnem pregledu bo ugotovljeno ali je vse narejeno po projektu in na način kot mora biti. Če karkoli ni v skladu s predpisi, je seveda izvajalec dolžan napake odpraviti, preden cesto prevzamemo.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je omenila, da so občani podali veliko število novih vlog za obravnavo k novemu prostorskemu načrtu in jih zanima kdaj naj bi bile zaključene obravnave  teh vlog.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec bo v začetku meseca novembra 2022 uradno pozvala občane in občane, da podajo vlogo za spremembo namembnosti zemljišč. Trenutno pripravljamo podrobno analizo prostora in želimo dati možnost vsem občankam, občanom in lastnikom zemljišč, da sodelujejo pri pripravi novega OPN. Za te vloge bo potrebno plačati takso, ki je v višini 300 eur.

Vprašanje:

Nadalje je Urška Štumpfl Prevorčič na vaseh vaščani ugotavljajo, da je zelo slaba avtobusna povezava do Slovenj Gradca in prosijo, če lahko mestna občina tem prevoznikom poda pobudo, da bi teh povezav bilo več. Zaradi tega, ker dijaki imajo kupljene letne vozovnice, ta prevoz pa je bolj namenjen za ljudi, ki gredo zjutraj zgodaj v službo, srednje šole pa začnejo s poukom šele okrog osme, devete ure.

Odgovor:

Mestna občina nima javnega prevoza, le tega opravlja zasebna družba. Posredovali jim bomo pobudo, kaka bo pa njihova odločitev, pa ne moremo vplivati.

Vprašanje:

Simon Smolak je dejal, da ga je občanka opozorila na organizacijo kontrole v bazenu. Tam je sedaj recepcija v prvem nadstropju in vsi morajo v garderobe v klet, nato pa nazaj do bazena bosi.  Druga stvar pa je fizioterapija, ki je prav tako v spodnji etaži in tisti, ki hodijo na fizioterapije morajo spet zgoraj čez hoditi. A ne bi bilo možno odpreti spodaj enega vhoda vsaj do fizioterapije.

Odgovor:

Način vhoda v letno zimski bazen je takšen, da morajo vsi vstopiti preko recepcije, zato, da se beleži število vstopov. Preko sistema kontrole dostopa se vrši nadzor nad objekti, kot tudi udeleženci v objektu zaradi požarnega reda. Tudi vse kar gre preko zdravstvene zavarovalnice morajo voditi preko ene kontrolne točke. Od garderob do bazena je poseben vhod, kjer si obiskovalci tudi razkužijo noge. Drugače na žalost ni možno dostopati in tudi objekt je grajen tako, da ima eden vstop.

Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da so stanovalci Strnadove ulice napisali devet pripomb na SDOPN3 in vse so bile zavrnjene kot nepotrebne. Večina se jih je nanašala na monitoring oziroma na protihrupne ukrepe. Predlagal je, da še enkrat preverijo ali se res na tem območju ne da narediti kaj boljše.

Odgovor:

Strokovne službe bodo podane pobude še enkrat proučile in ugotovile ali je možna kakšna sprememba.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil rekonstrukcijo Iršičeve ulice, kjer so vzeli nekaj zelenih površin drevoredu, vendar ni šlo drugače. Predlagal je, če je še možno, da se v tem delu nadomesti klasični asfalt oziroma beton s poroznim asfaltom in poroznimi betoni. Tako bi ta drevesa še vedno dobivala dovolj vlage, da bi lahko rastla. Če ne, ga je močno strah, da bo ta drevored propadel.

Odgovor:

Strokovne službe bodo predlog posredovale izvajalcu del.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opravil ogled in pripravil rešitev, se pa strinjamo, da je pot nevarna za prečkanje in jo je potrebno urediti urgentno.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga je veliko stanovalcev ob cesti na Legen, torej na Krnicah vprašalo kako je z njihovo pobudo glede umiritve prometa. Povedali so mu, da je bil tam Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu in prišli so do skupnih rešitev, da bo v bližnji prihodnosti tam nov pločnik. Kljub tej obljubi bi želeli, da se na cesti uredi hitrostna ovira.  

Odgovor:

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opravil ogled in pripravil rešitev, se pa strinjamo, da je pot nevarna za prečkanje in jo je potrebno urediti urgentno.

Objavljeno:2022-11-03T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

35. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 7. 9. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 35. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 7. 9. 2022
Vprašanje:

Boris Raj je pohvalil vodstvo mestne občine, direktorico in strokovne službe, da se v Mestni četrti Polje rešujejo različni problemi. Pri tem je posebej izpostavil parkirne prostore.

Odgovor:

Strokovne službe niso podale odgovora

Vprašanje:

Boris Raj je pohvalil strokovne službe, da so pozvale lastnike škarpe pri križišču pri mestnem parku nasproti Pošte v Slovenj Gradcu in le-ti sedaj urejajo lepo škarpo, da bo to ponos mestu. Ob tem pa bi bilo prav, da pozovejo še njihove sosede, da uredijo svoj del.

Odgovor:

Strokovne službe so k ureditvi škarpe pozvale tudi sosede, vendar še tega niso uredili.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da pristojne službe v naseljih opravijo ogled vertikalne prometne signalizacije, še zlasti tisto, ki stoji v bližini ali pa pod drevesi. Posebej je izpostavil naselje S8 in dejal, da imajo kar nekaj primerov, ko lahko prometni znak opazijo samo po njenem nosilcu, po njegovi vsebini pa ne, ker je med vejami. 

Odgovor:

Strokovne službe bodo po naseljih opravile ogled vertikalne prometne signalizacije in naročile sanacijo, kjer bo to potrebno.

Vprašanje:

Peter Cesar je pripomnil, da v MOSG poteka intenzivna gradnja in dejal, da se bo osredotočil na kolesarske poti. Najprej je predlagal, da v okviru ureditve novih kolesarskih poti obnovi tudi leseni del železniškega mosta na severnem delu mesta Slovenj Gradec. Leseni del je že dotrajan in je nevaren ali nepredvidljiv za uporabnike.

Odgovor:

Obnova omenjenega mostu ni del projekta za ureditev kolesarskih poti. Ne glede na to pa bodo strokovne službe opravile ogled in naročile sanacijo, če je le-ta potrebna.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da kar nekaj občanov sprašuje in opozarja na nadaljevanje kolesarske poti po Iršičevi ulici. Zanima jih ali bodo podrli drevesa po drevoredu oziroma kam se bo ta kolesarka usmerila oziroma izognila drevesom.

Odgovor:

Drevesa ob Iršičevi ulici bodo ostala. Kolesarska pot bo potekala naravnost po Iršičevi ulici, bo pa za pol metra bolj ozko celotno cestišče. Na takšen način se bo tudi umirjal promet, še vedno bo pa dovolj široko za nemoteno vožnjo po Iršičevi ulici.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so se nanj obrnili nekateri stanovalci Ronkove ulice, to je iz tiste šestice, kjer je pravkar končana investicija ureditve dvorišča. Tam so neke lastniško nedorečene zadeve in občani sprašujejo kako je z rešitvijo te problematike oziroma lastniških razmer, glede na to, da je investicija končana.

Odgovor:

Strokovne službe bodo preverile lastništvo na omenjenem območju in zadevo proučile.

Vprašanje:

Peter Cesar je vprašal zakaj na pokopališču v Starem trgu več ne uporabljajo ozvočenja in opozoril, da na pogrebih slabo slišijo govornike.

Odgovor:

Pristojne službe bomo opozorili, da na pokopališču v Starem trgu ustrezno uredijo ozvočenje.

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril, da je na pločniku na Celjski cesti naproti bloka na Celjski št. 38, velika udarna jama. Le-ta je nevarna, neprimerna in bi jo bilo treba sanirati.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in ustrezno ukrepale.

Vprašanje:

Silvo Gros je povedal, da se je nanj obrnila občanka v zvezi z ultrafiltracijo oziroma izgradnjo vodovodnega omrežja Suhi dol – Mislinjska Dobrava. Navaja, da je bila pogodba podpisana za 518 priključkov, sama je sicer dobila soglasje od Komunale in ga je posredovala strokovnim službam in zdaj so pač stvari v mirovanju. Bega jo pa predvsem to, ker so ji na Komunali dejali, da najbrž projekt ne bo v celoti izveden, ker menda zmanjkuje denarja za celotno investicijo. V zvezi s tem je želel pojasnilo. Vprašanje je podal tudi v pisni obliki.

 

Odgovor:

Odgovor pripravile strokovne službe Komunale:

 

V vezi vprašanja glede možnosti priključitve objektov na naslovu Podgorje 131 in Podgorje 132, vam sporočamo naslednje.

Strankama smo v pogojnem soglasju podali mnenje o možnosti priključitve na javni vodovod in sicer: Rifel Zvonka, Podgorje 131 pogojno soglasje št. SO_PV-2/2020 in Drago Plazovnik in Stanislava Gostenčnik, Podgorje 132 pogojno soglasje št. SO_PV-1/2021.
Gradnja objekta ultrafiltracije je vteku in v sklopu gradnje objekta je predvidena predpriprava cevovoda za oskrbo omenjenih objektov, vendar samo do meje obdelave projekta, kar pomeni zgolj nekaj metrov od objekta.
Cevovod ustrezne dimenzije do svojih objektov v dolžini cca. 230 metrov ni predmet predmetnega projekta.
Omenjena objekta ležita izven aglomeracije, kjer bi Mestna občina morala oziroma bi bila dolžna poskrbeti za oskrbo s pitno vodo izjavnega vodovoda.
Objavljeno:2022-10-17T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

34. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 6. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 34. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 29. 6. 2022
Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril tudi na objekt na Šercerjevi ulici 1, kjer se rastlinje pravzaprav že zarašča na pločnik in pa na parcelo na Ozarah nasproti objekta Hermine Wech, kjer že najbrž dve leti ni bilo pokošeno in je prav neugledno. To je tudi v neposredni bližini novih blokov na Ozarah.

Odgovor:

Omenjene nepremičnine so v privatni lasti in strokovne službe bodo opozorile lastnike zemljišč, da uredijo svoje parcele.

Vprašanje:

- Silvo Gros je omenil ultrafiltracijo oziroma izgradnjo omrežja na Legenski planoti. Nanj sta se obrnila občana in povedala, da imajo že več kot šest mesecev skopano mimo hiše in se nič ne dogaja. Zdaj imata tudi dejavnost in nekaj kombiniranih vozil in so imeli problem s parkiranjem. Želijo, da se zemlja zagrne in se uredi okolica. To je v okolici gostilne Plesnik.

Odgovor:

Strokovne službe so opravile in ogled in ugotavljamo, da je na predmetnem območju zaključna ureditev izvedena, manjkala je asfaltna prevleka, ki pa so izvedli v poletnih mesecih.  

Vprašanje:

Nadalje je Silvo Gros vprašal ali je možno na objekte v mestnem jedru namestiti elektro panele oziroma to onemogočajo občinski odloki ali Zavod za spomeniško varstvo. Dejal je, da bi v zvezi s tem želel podrobnejšo obrazložitev. Občan iz Meškove ulice namreč ni dobil dovoljenja. 

Odgovor:

Zavod za spomeniško varstvo določa pod kakšnimi pogoji je možno v mestnem jedru namestiti elektro panele. Mestna občina Slovenj Gradec tega ne določa v svojih predpisih. 

Vprašanje:

Zvonka Marhat je ponovno podala pobudo, da se postavi ogledalo na vzporedni lokalni cesti Gaberšek Dolže – Mislinja. Občani ne vidijo avtomobilov, ki pripeljejo iz Dolž proti Turiški vasi. 

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in poiskale ustrezno rešitev.  

Vprašanje:

Boris Raj je mestni upravi izrekel pohvalo glede izgradnje novega bazena. Na otvoritvi so bili vsi nad kvaliteto in nad lepoto tega objekta in te pridobitve. Tu so res naredili nekaj, kar bo šlo v zgodovino.

Odgovor:

Strokovne službe niso podale odgovora.

Vprašanje:

Boris Raj je izrazil nezadovoljstvo in tudi vprašanje do odnosa nekaterih gradbincev, ki rekonstruirajo občinske ceste. Že 2. junija 2022 se je sestal s predstavniki mestne občine in izvajalcem na na Ronkovi ulici št. 15, kjer so zagotovili, da bodo dela začeli izvajati najkasneje čez 14 dni. Do danes še ni bilo nobenega. Menil je, da je to skrajno nedopustno in to ni edini primer.  Prej ali slej bodo morali pogledati kdo in kje je dobil dela, pod kakšnimi pogoji in z kakšnimi zavezami oziroma roki izvedbe. Povedati bo tudi treba kakšne penale so komu zaračunali. Omenil je še, da prav tako počasi poteka izgradnja kolesarske steze na Štibuhu.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec zbira vse ponudbe oziroma objavlja javna naročila preko portala kdo je izbran in kdaj je bil izbran, lahko se v vsakem trenutku preveri tudi po kakšni ceni je bilo delo oddano. Vsa naročila so oddana v okviru zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. Se pa strinjamo, da pogosto nastanejo težave, ker se izvaja veliko število investicij.

Izvajalec je z deli na omenjenem območju začel v sredini meseca julija 2022 in bo dela zaključil predvidoma v sredini meseca septembra 2022.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da so pred kratkim otvorili nov Šolski center in blok varovanih stanovanj. Tam zraven je pa ena mala brv, ki je že zelo stara. Malo je nevarna, predvsem zaradi dotrajanih desk, prav tako pa bi bilo potrebno pobarvati ograjo.   

Odgovor:

V tem delu pride nova brv za kolesarje in pešce v sklopu projekta izgradnje kolesarskih stez.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da je v zelo slabem stanju japonski paviljon pri Šolskem centru in predlagal, da se obnovi.

Odgovor:

V izdelavi je idejna zasnova za ureditev celotnega parka na Štibuhu. V okviru tega bodo tudi uredili nov japonski paviljon.

Objavljeno:2022-10-17T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

33. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 1.6.2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 33. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 1.6.2022
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč so s postopki, ki so potrebni v zvezi z izgradnjo četrtega kraka krožišča v Šmartnem.

Odgovor:

Pristojno ministrstvo že več let poskuša urediti zadevo z lastniki oziroma s solastniki dveh parcel, ki se nahajajo na območju četrtega kraka, vendar jim to do sedaj še ni uspelo, ker so eni preseljeni, eni ne dvigujejo pošte, eni so celo neznani. Zato smo v letošnjem letu na mestni občini prevzeli to nalogo, da uredimo lastništvo in sicer gremo v postopek za razlastitev, kot omogoča zakonodaja. V tam namen smo najprej pristopili k sprejetju sklepa o ureditvi javnega interesa, dalje gremo v postopek določitve skrbnika za posebne primere na CSD za te solastnike. Ko bodo ti znani, bomo pri njih začeli z ustreznim postopkom, najprej bodo dobili ponudbo, če v 30 dneh ne bodo podpisali pogodbe na našo ponudbo, bomo izvedli postopek razlastitve na upravni enoti. Že zdaj sodelujemo z upravno enoto v smislu koordinacije dela. Predvidevamo, da bo postopek speljan do meseca septembra.

 

Vprašanje:

Niko R. Kolar je izrekel kritiko, da je v zelo slabem stanju Park miru na Štibuhu. Osem skulptur priznanih umetnikov iz različnih držav so zelo zanemarjene. Vprašal je kdo je zadolžen oziroma upravljalec te površine, da ureja zelenice, drevesa, skulpture, označbe, poti, skratka celotnega kompleksa, ki jim dela veliko sramoto. Kot kulturnemu delavcu z dolgoletnim stažem v tej občini mu ni vseeno, ker so predhodniki v prejšnjih obdobij veliko truda vložili in s tem oplemeniti Slovenj Gradec. Zdaj je tam situacija, s katero ne more nihče biti zadovoljen. Nadalje je omenil, da čez nekaj dni na tej lokaciji odpirajo gradbišče. Pričeli bodo z izgradnjo prizidka Tretje osnovne šole in vsa prometna infrastruktura, ki bo vezana na to izgradnjo, bo potekala po tej lokaciji. Predlagal je, da se v najkrajšem možnem času aktivirajo strokovne službe in ta park primerno zaščitijo.

Nadalje je izrekel pohvalo, da so pri Kulturnem domu Slovenj Gradec zasadili tri japonske češnje, ki bodo nekoč zacvetele v humanitarnem in prijateljskem medobčinskem sodelovanju med Mestno občino slovenj Gradec in občino Mioko na Japonskem. Tudi prireditev je bila na nivoju. Vendar pa je tam skulptura od znamenitega avstrijskega slikarja iz Dunaja Valente, ki je potrebna rekonstrukcije in označbe. To je potrebno čim prej urediti.

Odgovor:

Koroška galerija likovnih umetnosti je v sklopu pridobivanja ponudb za obnovo temeljito pregledala stanje kipov in skulptur po mestu ter skupaj z restavratorji določila naslednje nujne posege:

1. določene kipe je potrebno sčistiti pod strogim nadzorom KGLU in restavratorja,

2. zahtevnejše restavracije:

- kip Walente (pri Kulturnem domu) – na kipu bo potreben zahtevnejši poseg, vendar bo njegov obseg viden šele po čiščenju, saj ga je zaradi obrastlin (mah) v tem trenutku nemogoče oceniti.

- kip Ane Bešlić (park miru) in

- kip Skeltona (atrij KGLU) je potrebno restavrirati, razpoke v kamnu in razpoke v lesu,

- Tršar (Park miru) kip je potrebno restavrirati, kajti v kovini je razpoka (to je eden najbolj poškodovanih),

- Sambolić (amfietater v Parku miru) - kip ni pritrjen in je nevarnost, da ga kdo odnese,

- Soldatović - pri kipu je en del odlomljen (roka) in ga je potrebno restavrirati,

- Meštrović - manjša perforacija na kovini, ki jo je potrebno restavrirati.

V prvem koraku bo realizirano čiščenje, ki ga bo pod budnim očesom KGLU in restavratorja opravilo Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, čigar končno ponudbo še čakamo. Sredstva za restavriranje pričakovano (po prejetju vseh ponudb) ne bodo majhna in s proračunom v tem trenutku še niso zagotovljena.

Vprašanje:

Boris Raj se je v imenu stanovalk in stanovalcev Tomšičeve ulice zahvalil za odzivnost vodstva Mestne občine Slovenj Gradec za reševanje problemov stranskih ulic, o katerih govorijo že kar nekaj časa, ne samo v tem mandatu, pač pa že kar nekaj mandatov v preteklosti. Sedaj se te ulice rešujejo. Končno se je izvedel postopek označbe parkirišč in varnih dostopov do osebne stanovanjske hiše, za kar se občanke in občani tudi zahvaljujejo.

Odgovor:

 

Vprašanje:

Boris Ra je predlagal, da se talne označbe obnovijo tudi na velikem parkirišču na Tomšičevi ulici. Ponekod so te označbe popolnoma izbrisane in ob nekorektnem parkiranju posameznik zavzame po nepotrebnem dve parkirišči.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in predlagale ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da bi bilo prav, da strokovne službe še enkrat gredo do križišča pri Pošti in še enkrat opozorijo lastnika škarpe iz starih betonskih zidakov. To bi bilo treba nujno urediti, saj je Slovenj Gradec vendar kulturno mesto in izgled centra takega mesta uničuje  omenjena škarpa.

Odgovor:

Gre za privatno lastnino in bomo še enkrat pisno urgirali, da lastnik sanira omenjeno betonsko ograjo. Ne glede na to pa predvidevamo, da bo vse skupaj sanirano z rekonstrukcijo celotnega parkirišča.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je bil v kontaktu z vodstvom vrtca Slovenj Gradec, s katerimi pravzaprav Mestna četrt Polje dobro sodeluje. V vrtcu prosijo, da bi na Maistrovi ulici nasproti izvoza iz njihovega dvorišča, iz varnostnih razlogov postavili ogledalo. Pri pločniku je zelo nevarno, ker se vozijo otroci z različnimi pripomočki, po drugi strani pa je tam tudi motorni promet.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in predlagale ustrezno rešitev.

Vprašanje:

- Povedal je še, da je MČ Polje v zadnjem obdobju zelo lepo urejena, Komunala dobro ureja zelenice. Omenil je tudi električni stebri in povabil svetnike, ki dvomijo ali je potrebna javna razstavljava, da pridejo zvečer v omenjeno mestno četrt in bodo ugotovili, da so minimalno osvetljeni.

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros se je pridružil svetniku Borisu Raju, da je potrebno urediti škarpo nasproti Pošte.  

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros je dejal, da se vsak dan vozi iz Pohorske ceste na Meškovo ulico in cesta, takoj ko zavijejo na Meškovo v širini prehoda, je v katastrofalnem stanju. Predlagal je sanacijo le-te.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in v kolikor bo potrebno, tudi sanacijo.

Vprašanje:

Janez Potočnik je iznesel pobudo krajanov Šmiklavža, da bi se volišče vrnilo v Osnovno šolo Šmiklavž, kjer je prostor primernejši. Je pa ena težava ob tem, da prostor ni dostopen gibalno oviranim osebam. Predlagal je, da uredijo primeren dostop. 

 

Odgovor:

Zakon o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) je v letu 2017 prinesel spremembo glede dostopnosti volišč, da morajo vsa volišča biti dostopna invalidom. Občinska volilna komisija Mestne občine Slovenj Gradec je v sodelovanju z Okrajno volilno komisijo Slovenj Gradec takrat opravila ogled vseh obstoječih lokacij volišč na terenu ter preverila njihovo dostopnost. Ob dejstvu, da v Osnovni šoli Šmiklavž ni dostopa za invalide, smo volišče morali prestavili. Odločili smo se za gostilno Bučinek, kjer je tudi dostop za invalide. Prav tako je nova lokacija v neposredni bližini bivše lokacije volišča,  saj je območje volišča ostalo nespremenjeno.

Strokovne službe mestne občine bodo proučile možnost ureditve dostopa za invalide v Osnovni šoli Šmiklavž, finančno ovrednotile projekt in investicijo vključile v enega prihodnjih proračunov.

Vprašanje:

Boštjan Riglenik je predlagal, da se opravi ogled priključne ceste na Podgorsko cesto, od hiše št. 124 - 128, ki je bila renovirana in asfaltirana pred nekaj leti. Na tej cesti so se pojavile velike razpoke.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in v kolikor bo potrebno, tudi sanacijo.

Vprašanje:

Martina Šisernik je omenila, da je na Trgu svobode že dalj časa ograjeno gradbišče, ker poteka obnova stavbe. Ker je to moteče, je vprašala kako dolgo bo še tam ograja.

Odgovor:

Investitorju je dovoljenje poteklo 1.6. Pozvali smo ga k odstranitvi ograje in vzpostavitvi prvotnega stanja.

Objavljeno:2022-06-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

32. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21.4.2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 32. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21.4.2022
Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da je v lanskem letu Komunala gradila novo kotlovnico na biomaso in v pripravah za to gradnjo je bila formirana posebna komisija, ki je usklajevala prevoze preko Štibuha oziroma preko naselja S8. V letošnjem letu gradijo cesto od Tretje osnovne šole proti Toplarni in zaradi tega po Ronkovi ulici vozijo težki kamioni. Občani se pritožujejo oziroma sprašujejo kako je možno, da gre ves težek promet po tej ulici. Na asfaltu se že poznajo poškodbe asfalta in pogrezajo se jaški. Občinske službe je pozval, da si cesto ogledajo zdaj in seveda po zaključeni gradnji ceste na Štibuh. Občani tudi pričakujejo, da bodo poškodbe sanirali. Najbolj pa jih moti promet in v določenih trenutkih je skoraj nevzdržno.

Odgovor:

Zavedamo se, da je zaradi izgradnje kolesarske steze in pločnika na Štibuhu v naselju S8 slabša prometna varnost, vendar prosimo občane za strpnost, ker drugače investicije ni možno dokončati. Še enkrat pa bomo aktivirali tudi posebno komisijo, da bo z izvajalcem del uskladila prevoze na tem območju.

Vprašanje:

Peter Cesar pa je omenil delovanje Centra ponovne uporabe v stari Komunali. Že kar nekaj časa je tam na vratih videti napis Center ponovno uporabe, ljudje se oglašajo, malo kritizirajo, nergajo, ker menda ni delovnega časa oziroma ni prostora, kjer bi kakršnekoli stvari, ki jih želijo, oddali.  Zanima ga kako je z delovanjem omenjenega centra.

Odgovor:

Odgovor Centra ponovne uporabe:

CPU Slovenj Gradec je trenutno v fazi vzpostavljanja. V dveh letih korona virusa smo vzpostavili prostor, ki je namenjen ogledu izdelkov,  vzpostavili spletno trgovino www.cpusg.si, kjer so razstavljeni vsi izdelki. Namen CPU ja je, da se še ohranjene manjše stvari, kot so stoli, mize, krožniki, kozarci,,...ki jih naši lokalni prebivalci ne potrebujejo, po predhodnem dogovoru in pregledu dostavijo v prostore CPU. Prostor, ki je manjši je namenjen prevzemu po dogovoru. Iz tega razloga je tudi na vratih navedeno, da je možen prevzem po dogovoru ali pa med tednom med 9 in 13 uro, razen kadar smo na terenu.  Večinoma ljudje kar prinesejo stvari, ki so dotrajane in neuporabne pred vrata. Iz tega razloga tudi želimo, da se v CPU dostavijo svari, ki so še uporabne ali pa jih lahko z manjšim delo popravimo. 

Trenutno smo v dogovoru z za to pristojnim podjetjem, kako naprej in kako lahko sodelujemo. 

 Urnik je za to po predhodnem dogovoru, da lahko stvari ogledamo že na domu, ali pa se pogovorimo z stranko. 

Vsekakor v lokalni skupnosti zagotovo potrebujemo bolj podprt CPU, za kar si močno prizadevamo. V program se vključujejo prostovoljci, invalidne osebe, brezposelne osebe, ki jih tudi usposabljamo... Kot socialno podjetje si želimo, da bi skupaj z organizacijami vzpostavili za naše okolje podprt CPU, ki pa je seveda potreben celostnega in skupnostnega pristopa. 

 

Vprašanje:

Silvo Gros je predlagal, da prepleskajo stebre za transparente na Celjski cesti v Slovenj Gradcu. Prav tako bi bila potrebna obnove stebrov tudi na obvoznici pri Šparu, ki sta sicer v boljšem stanju.    

Odgovor:

V letošnjem letu bomo obnavljali kapelico na Celjski cesti in bomo prosili izvajalca, da prepleska tudi omenjena stebra.

Vprašanje:

Boris Raj je vprašal kakšno je stanje z vrtički, glede na to, da je mestna občina določila novo lokacijo ob naselju ob Tomšičevi ulici. Seznanjen je, da so se na vrtičkih že začela začetna dela in so že začeli iskati dovozno pot na te vrtičke. V tej zvezi ga dnevno kličejo občanke in občani ter protestirajo. Pri tem MČ Polje ni sodelovala do zdaj, sodelovali so le pri izražanju njihovih želja za ureditev teh mrtvih žepov enosmernih ulic, ki se imenujejo obračališča ali dvorišča pred posameznimi stanovanjskimi hišami in z ene od teh je bil v preteklosti možen dostop na zeleno površino, ni pa nadaljevanja poti. Zaradi tega bo nastal velik problem, prvič so ljudje nezadovoljni, da se bodo tam ponovno pojavile razne oblike rastlinjakov, kar bo kvarilo zunanji pogled na sedaj urejeno naselje. Hkrati tudi ne rešuje problema vrtičkarjev v zadostni meri, ker jih bo ostalo kar nekaj, ki ne bodo dobili svojih parcel. V zvezi s tem je predlagal, da se sestane posebna komisija,  torej predstavniki mestne četrti, strokovna služba in direktorica občinske uprave ter gredo na ogled in pristopijo k reševanju tega problema.

Odgovor:

V zadnjih letih so se zaradi različnih investicij v mestu Slovenj Gradec zelo skrčila zemljišča za vrtičkarje, občani pa si jih zaradi samooskrbe želijo. Strinjamo pa se, da mora biti red glede prometa in parkiranja, zato smo že aktivirali pristojno redarsko službo, da na tem območju poišče ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Boris Raj je že nekajkrat izpostavil potrebo po označbah na dvoriščih ali stranskih ulicah v naselju S8, kjer parkirajo posamezniki, ki imajo najete vrtičke na privatnih zemljiščih in zapirajo dohode do stanovanjskih hiš. Predlagal je, da bi v tem kontekstu predstavnik pristojne službe prišel tja, opravil ogled in odredil postavitev označb. Tako, da bodo vedeli tisti, ki pripeljejo in tisti, ki bi radi prišli z avtom na svoje dvorišče. To so male stvari, ki se jih da rešiti, povzročajo pa iz dneva v dan vedno večje težave in nezadovoljstvo.

Odgovor:

Pristojne občinske službe so že opravile ogled in predlagale smiselno označitev oz. ureditev prometne signalizacije.

Vprašanje:

Boris Raj v preteklosti je že nekajkrat omenjal potrebo po ureditvi ali obnovi označb prehodov za pešce v naselju S8, o parkirnih prostorih in ponovno predlaga, da tudi to vprašanje vzamejo v ta kontekst in gredo po tej soseski ter uredijo kar je potrebno.

Odgovor:

Strokovne službe bomo skupaj s predstavniki Mestne četrti Polje opravili ogled na terenu in določili prioritete na tem območju.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da so tudi v Mestni četrti Polje obravnavali temo glede prevoza težkih kamionov po Ronkovi ulici in sam upa, da bo prišlo kar se da hitro do zaključka investicije na Štibuhu. Dokler ne bo druge variante ali obvoznice, bodo lahko uveljavili načelo razpršene obremenitve, o kateri so se o poteku tega procesa dogovorili, tako da bi bili po eni strani dovozi, pa drugi strani odvozi.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je postavil še vprašanje glede posipanja sadre po kmetijskih zemljiščih, kaj je s tem, kam to pelje in kakšna bo končna rešitev. Vprašal je ali tečejo formalni postopki pristojnih služb in v katero smer tečejo in kdaj predvidoma bodo rešeni. Tudi to vprašanje so zapisali v zapisniku Mestne četrti Polje.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo iz medijev izvedeli, da nekateri kmetje po kmetijskih zemljiščih posipajo bel prah, to je industrijsko sadro, pri čemer je vsebnost težkih kovin v zemljinah presežena. Prav tako je v zvezi s tem na mestno občino klicalo več občanov. Zaradi tega je župan sklical sestanek s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpektorata za okolje in prostor ter Inšpekcije za kmetijstvo, ki je bil v torek, 5. aprila 2022. Dogovorili so se, da jim bodo do 11. aprila izdelali terminski plan vseh potrebnih postopkov. Pristojne službe so se obvezale, da bodo v najkrajšem možnem času pridobile podatke in vzorce o obsegu povzročene škode na doslej znanih 51 lokacijah, kjer je bila prijavljena ali opažena prisotnost industrijske sadre. Mestno občino bodo o izsledkih obveščali, v skladu s pristojnostmi pa bodo tudi ukrepale. Tega načrta še od omenjenih služb nismo prejeli. Ravno danes je župan ponovno posredoval dopis v katerem zahteva, da terminski plan posredujejo v treh dneh. Komunala je izvedla meritve pitne vode v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in ni bilo zaznanih kakršnihkoli odstopanj. Nimamo pa še odgovora ali je možnost prisotnosti težkih kovin v pridelkih. Po priporočilu Ministrstva za kmetijstvo smo pri NIJZ naročili oceno ogroženosti in tveganja za ljudi, ki so bili z omenjeno sadro v stiku.   

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da so pri tej točki dnevnega reda na pretekli seji svetniki Slovenjgraške liste zastavili nekaj vprašanj. Zelo so razočarani z odgovori, na nekaj vprašanj pa sploh ni bilo odgovorjeno. Kolega Boštjan Rigelnik je razpravljal o tem, da obstajajo pomisleki, da Zavod za urbanizem Maribor – ZUM nima več zaupanja, ker so njihovi izdelki slabi in postopki dolgotrajni. Mogoče bi bilo treba razmisliti o drugem izvajalcu prostorskih načrtov. Nadalje je vprašal kakšni so razlogi, da postopek še po štirih letih ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi ZUM-a bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM. Odgovor so dobili pa takšen: »Glede na to, da je bil OPN sprejet decembra 2017, bi morali še v prejšnjem mandatu iskati odgovornost za nastale napake. Le to je težko soditi tistim, ki pri postopkih nismo sodelovali. Vsi upamo, da bodo spremembe pripravljene čimprej in da bodo odpravljene napake OPN.«  Smatral je, da je odgovor napisal nekdo, ki v postopku res ni sodeloval, ampak že spomladi v letu 2018 so zahtevali od ZUM-a reklamacijo in so sprožili nov postopek. Takrat je bila odgovorna na občini uslužbenka, ki je še danes tu v službi. Torej ni to res, da niso sodelovali, omenjena uslužbenka je sodelovala vse od začetka. Začeli so postopek reklamacije tudi takrat. Ob prevzemu poslov v novem mandatu je bil župan seznanjen s tem in niso dobili odgovora ali bodo reklamacijo uveljavljali. Niti niso odgovorili na očitek o počasnem in neučinkovitem vodenju postopkov, saj je minilo že štiri leta od sklepa. Nadalje je kolega vprašal o črni gradnji na letališču blizu podjetja Kocerod, kjer se enormnih 4,5 hektarja gozda v nekaj pretvarja. Navaža in utrjuje se material. Mora pohvaliti župana kako aktiven je bil ob pojavu nezaželjene sadre, ko so kmetje navozili to škodljivo substanco na svoje njive. Župan je sklical vse odgovorne in se odločno lotil problema. Sam bi pričakoval, da tudi v teh primerih, se pravi uzurpacije prostora, odločneje ukrepa. Do zdaj ni bilo slišati še ničesar. Glede črnih gradenj ni bilo povabljenih inšpektorjev, ni bilo povabljenih novinarjev, ni bilo nikogar. Na prejšnji seji je vprašal kako to, da so nadaljevali s projektantskimi postopki, čeprav je kmetijsko ministrstvo odločno odreklo nove posege za nove navezovalne ceste. Za to je bilo porabljenih čez 300. tisoč eur, v enem kosu je dobil projektant 170. tisoč eur. Ni bilo odgovora oziroma je bilo odgovorjeno tako, »Vse postopke glede urejanja prostora želimo voditi transparentno in v skladu z zakonodajo. Glede umestitve južne obvoznice smo imeli že veliko sestankov, tudi v Državnem svetu ter na Darsu in vsi želimo, da se končno južna obvoznica umesti, ker jo Slovenj Gradec potrebuje in ne bomo dovolili, da Slovenj Gradec dobi avtocesto brez južne obvoznice." Kaj pomeni Slovenj Gradec potrebuje južno obvoznico in ne bodo dovolili kakšni so argumenti za to pogojevanje, če tehtajo javno korist med obvoznico, ki prinese boljše prometno udobje in ohranitvijo najboljših kmetijskih zemljišč, se pravi nenadomestljiv naravni vir, potem ne sme biti dileme. Ohraniti je treba zemljo, obvoznico speljati drugje, če pa se to ne da, potem pa reševati morebitno preobremenitev mesta z drugimi ukrepi, se pravi preusmerjanje tranzita na načrtovano hitro cesto iz Raven na Koroškem preko Dravograda. Torej o nerazumni porabi sredstev ni v odgovoru niti besede.

Nadalje je omenil še spletno stran mestne občine in zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je tudi, da so zaklenjeni nekateri dokumenti. Na seji so mu odgovorili, da noben dokument ni zaklenjen in ko je preveril, so še vedno zaklenjeni. Predlagal je, da strokovne službe v bodoče pripravljajo bolj kvalitetne odgovore.

Odgovor:

V mesecu maju bomo organizirali sestanek in svetnikom Slovenjegraške liste predstavili vse postopke in odgovorili na postavljena vprašanja.

 Težave glede zaklenjenih dokumentov smo odpravili.

 Glede občinskih odlokov delamo na tem, da ažuriramo vse  odloke (nekaj je namreč neveljavnih, novih ipd.) ter jih objavimo na enem mestu oz. s povezavami do njih.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je glede na to kako močno jih je udarila energetska kriza in se bo to stanje v prihodnje po napovedih samo še slabšalo, vprašal ali se je občina že lotila strategije za namen povečanja samooskrbe z električno energijo v mestni občini. V mislih ima namestitev sončnih elektrarn na tistih strehah občinskih zgradb, kjer bi bilo to mogoče. Na primer športna dvorana, kulturni dom, galerija in nenazadnje tudi novi bazen, kjer bi električno energijo lahko uporabili tudi za pomoč načrtovani kogeneraciji s plinom. Meni, da bi bila takšna investicija zanemarljiva v primerjavi s koristijo, ki bi jo s tem pridobili.

Odgovor:

Mestna občina je že v kontaktu z dvema ponudnikoma energije in je tudi v izdelavi analiza streh na javnih površinah, ki bi bile primerne za postavitev elektro panelov. Pri tem je pomemben faktor starost strehe in če jo bo potrebno zamenjati v roku 20 let, bi bila investicija predraga. Trenutno ugotavljajo, da so tri strehe na javnih objektih primerne za tovrstno investicijo. Tudi na novem bazenu je vse pripravljeno za montažo panelov.

Vprašanje:

Albert Kotnik je dejal, da se je nanj obrnilo nekaj občanov, ki imajo grobove na pokopališču v Šmartnem. Prosijo, če se lahko uredi spodnji del, proti šoli, kjer je igrišče. Tam rastejo drevesa, ki so za senco in za mejo med šolo ter pokopališčem. Ampak ta drevesa so zdaj tako velika, da onesnažujejo pokopališče.

 

Odgovor:

Odgovor smo že podali dne 5. 5. 2021 na seji VS Šmartno. Mnenje komisije ostaja isto. V primeru odstranitve le teh, bi morali postaviti ograjo, urediti novo zasaditev. Od grobov je drevje (kot se na fotografiji vidi) dovolj umaknjeno. Odpadanje iglic ni upravičen razlog za posek in ne pretehta pozitivnih učinkov, saj drevje v poletnih mesecih nudi senco in predstavlja nujno potrebno naravno (zeleno) bariero med pokopališčem in šolskim igriščem.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil križišče pri Zadrugi v Starem trgu. Trenutno se ureja Gozdna pot in zanima ga ali bodo uredili tudi to križišče.

Odgovor:

Izbrani projektanti pripravljajo projekt semaforizacije in nekoliko zamujajo z rokom izdelave. Strokovne službe se bodo z njimi sestale še v mesecu maju.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da idejne projekte za razne rešitve v štartu oddajo večjim izvajalcem. Morda bo to res pomenilo nekoliko večji strošek, ampak bodo pa dobili dobro rešitev. Sama idejna zasnova kakšne prometne rešitve ni tako draga, kot potem končni projekt.

Odgovor:
Vprašanje:

Zvonka Marhat je predlagala, da se na vzporedni glavni cesti Gaberšek - Dolže pri hiši Rek postavi prometni znak za omejitev hitrosti in ogledalo. V Dolžah se namreč na glavni cesti gradi križišče in je vse promet usmerjen na to cesto, kjer je vključevanje v promet postalo zelo nevarno.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in preverili bodo kakšne so možnost tako za prometni znak za omejitev hitrosti kot za ogledalo.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da so v lanskem letu sprejeli Lokalni energetski koncept in danes vsi čutijo, da je energetska kriza. Glede na to, da imajo v Lokalnem energetskem konceptu zapisano tudi namestitev več solarnih panelov na javnih zgradbah, bi bilo prav, da se v mestni občini bolj organizirano lotijo koriščenja velikih površin javnih zgradb v namen sončne energije. Tudi sredstva so zagotovljena, zato naj se to pospeši.

 

Odgovor:

Odgovor je podan že pri vprašanju svetnika Boštjana Rigelnika.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je na starem železniškem mostu proti Pamečam začel trohneti les in postaja vedno bolj nevaren tako za pešce kot za kolesarje. Predlagal je, da ga sanirajo.

Odgovor:

Pristojen službe si bodo omenjen most ogledale in pripravile načrt sanacije, v kolikor bo le to potrebno.

Objavljeno:2022-05-27T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

31. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 23. 3. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 31. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 23. 3. 2022
Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da so konec leta 2017 svetniki prejšnjega sklica sprejeli dolgo pričakovani OPN. Postopek je tekel nerazumno dolgo, kar lahko v največji meri pripišejo zunanjemu izvajalcu ZUM d.o.o. iz Maribora, pa tudi strokovni službi mestne občine. Le vztrajen pritisk vodstva in občinskega sveta je botroval temu, da so postopek zaključili. S sprejemom OPN so mnogi občani in podjetja dobila priložnost za realizacijo svojih pobud, hkrati pa sprejet OPN omogoča občini s spremembami in dopolnitvami slediti novim razvojnim potrebam. Že nekaj mesecev po veljavnosti OPN, so se pokazale določene pomanjkljivosti. Ne vedo sicer ob katerem prepisovanju odloka so določeni stavki izpadli in kdo nosi odgovornost za takšno površnost, toda svetniki najbrž niso tisti, ki bi ob odločanju o obsežnem odloku prebrali vsako vejico in piko. Zato imajo strokovne službe in predvsem pričakujejo, da bo tisti, ki so mu drago plačali izdelavo odloka, svoje delo tudi strokovno opravil.  Zaradi pomanjkljivosti je župan takoj, letos aprila bo štiri leta, izdal sklep o postopku sprememb in dopolnitev OPN1, ki bi po skrajšanem postopku trajal lahko največ eno leto in odpravil napake v tekstualnem delu. Postopek bi moral izvajalec ZUM d.o.o. opraviti v okviru reklamacije. Zato sprašuje župana in strokovno službo Mestne občine Slovenj Gradec in pričakuje jasen odgovor kakšni so razlogi, da po štirih letih ta postopek še ni prišel dlje od priprave predloga in tudi glede odgovornosti bodisi Zuma, bodisi strokovnih služb. Vprašal je tudi ali je Mestna občina Slovenj Gradec sploh sprožila reklamacijski postopek proti podjetju ZUM d.o.o..

Odgovor:

Glede na to, da je bil OPN sprejet decembra 2017, bi morali še v prejšnjem mandatu iskati odgovornost za nastale napake. Le-to je težko soditi tistim, ki pri postopkih nismo sodelovali. Vsi upamo, da bodo spremembe pripravljene čim prej in bodo odpravili napake, ki so v OPN.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da naj bi v neposredni bližini Koceroda družba VOC, sicer kot lastnik zemljišča, naročila posek drevesnih površin za okrog 4 hektare gozdnega zemljišča, kar je bilo že izvršeno. Na to površino so sedaj začeli navažati pesek, očitno z namenom utrditve terena. Zanima ga kaj se tam dogaja, ali so za svoje posege pridobili vsa ustrezna dovoljenja, slišal je namreč, da so nekatere inšpekcijske službe že uvedle določene postopke. Omenjeni posek dreves naj bi se izvedel brez gozdarskih odločb oziroma odobritve gozdarjev, tudi utrjevanje terena naj bi bilo izvedeno samovoljno in brez ustreznih dovoljenj. Če to drži, potem se mu samo po sebi porodi vprašanje ali postaja takšno početje v Mestni občini Slovenj Gradec že praksa.

Odgovor:

V okviru svojih pristojnosti bomo poskušali pridobiti odgovor.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je predlagal, se zaradi prepiha v mestni pasaži, v bližini Delavske hranilnice, namestijo steklena nihajna vrata. Zaradi epidemioloških razmer veliko ljudi čaka pred vhodom v pasaži in je prepih res neprijeten.

Odgovor:

Podan predlog bodo pristojne službe proučile.

Vprašanje:

 Marjan Žvikart je predlagal, da se zaradi podražitve elektrike opravi ogled streh objektov javnih zavodov, predvsem šol in se na strehe namestijo elektro paneli, kjer je to mogoče.

Odgovor:

Analiza streh in ustreznost za namestitev panelov na le-te se že opravlja. Ekonomski izračuni pa bodo pokazali tudi upravičenost namestitve.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil kolesarje na Glavnem trgu. Kolesarji se ne smejo voziti po pločniku, po cesti pa nimajo označenega prostora. Na obeh straneh vhodov v mesto vabijo kolesarje v mesto, nimajo pa označene kolesarske poti. Predlagal je, da se le-to označi in bodo tudi vozniki avtomobilov razumeli, da je tam prostor za kolesarje.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali pristojnim službam, ki ga bodo proučile in poskušale poiskati ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se pri investicijah pozove elektro distributerja, da položi močnejše kable in bodo lahko zgradili več sončnih elektrarn tako na javnih kot na zasebnih objektih. V Slovenj Gradcu je kar nekaj območij, kjer ni več mogoče pridobiti soglasja za gradnjo sončne elektrarne.

Odgovor:

Tudi sami si želimo, da elektro distributer položi močnejše kable pri investicijah, ki se trenutno izvajajo. Vendar imamo pri tem kar nekaj težav, predvsem pri sodelovanju državnih služb pri naših investicijah, ker so tudi pri njih omejena finančna sredstva.  Strinjamo pa se, da Slovenj Gradec nujno potrebuje močnejše elektro kable, močnejše trafo postaje, predvsem zaradi tega, da postanemo gospodinjstva in pa tudi javne institucije bolj samooskrbni pri električni energiji. Še naprej se bomo trudili,  da bi pri teh investicijah posodobili tudi elektro napeljavo, ki je trenutno na določenih lokacijah res zelo zelo zastarela.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se tudi njemu postavlja vprašanje ali ZUM d.o.o. še opravičuje  zaupanje mestne občine, namreč postopki so dolgotrajni in velikokrat izdelek ni najbolj kvaliteten.  V aprilu 2018 je bil izdan sklep o začetku postopkov SD OPN3. Osnovni namen je bil umestiti južno obvoznico. Tudi ta postopek je po štirih letih še vedno v pripravi, stališč do pripomb iz javne razprave, ki je bila že pred pol leta, še vedno nimajo. Mestna občina je septembra 2018 naročila strokovno podlago pri Lesoteki Projektiva d.o.o. za okrog 15. tisoč. Rešitev s polovičnim priključkom na hitro cesto pod Homcem je bila izdelana na natančni geodetski podlagi in predstavljena DARS-u 15. januarja 2019. Sklep tega sestanka na DARS-u nalaga mestni občini dopolnitev projekta. Mestna občina je namesto tega naročila mnoge nove strokovne podlage za novo traso in porabila že preko 300. tisoč eur. Samo en projektant je za južno obvoznico zaračunal že preko 170. tisoč eur. Dopolnjeno mnenje Ministrstva za kmetijstvo je negativno do Legenske in Starotrške obvoznice glede na trase te južno obvoznice, po poljih pa je  mestni občini naložilo izravnalni ukrep, ki pa ga mestni občini očitno ni mogoče izpolniti. So torej v situaciji ko je več kot jasno, da obvoznice po trasi po poljih ne bo mogoče umestiti. Minister je sam povedal, da tega ne bo dovolil in ob tem se je pred nekaj dnevi spremenil tudi kmetijski zakon, ki je še bolj restriktiven pri varovanju kmetijskih zemljišč in tudi pri teh izravnalnih ukrepih, torej pri menjavah nadomestnih zemljišč. Hkrati poznajo sporno in protislovno stališče projektanta hitre ceste Lineal, ki je DARS-ov projektant, da bi bil priključek južne obvoznice južno od Homca iz prometno varnostnih vidikov neustrezen. Če se s tem sprijaznijo, potem velja, da južne obvoznice ne bodo nikoli imeli. Vseeno pa sprašuje župana, ali ne bi z odločnejšim nastopom do DARS-a tudi tako, da zahtevamo ustrezne spremembe državnega prostorskega načrta, če so potrebne, uspeli uveljaviti svoj dolgoročen interes po umestitvi južne obvoznice, kot občinske razvojne osi, od toplarne po robu dobravskega gozda do krožišča Šmartno. Cesto načrtujejo za sto in več let, zato je kakšno leto dodatnih naporov za pravilno umestitev nepomembna časovna zamuda.

 

Odgovor:

Vse postopke glede urejanja prostora želimo voditi transparentno in v skladu s predpisano zakonodajo. Glede južne obvoznice so imeli že veliko sestankov, tudi v Državnem svetu, kot na DARS-u, kjer smo se poskušali s predstavniki kmetov, ministrom za kmetijstvo dogovoriti kakšne so možnosti umestitve južne obvoznice. Vsi si želimo, da končno južno obvoznico umestimo, ker jo Slovenj Gradec potrebuje in ne bomo dovolili, da Slovenj Gradec dobi avtocesto brez južne obvoznice. Nihče si ne želi, da bi ves promet speljali skozi Podgorje. Za SDOPN3 je v recenziji še zadnja hidrološko hidravlična študija, ki jo potrebujejo za PC Pameče.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil spletno stran mestne občine in ocenil, da je nepregledna. Zelo dobro bi bilo, če bi bili zbrani občinski odloki na enem mestu. Zmotilo ga je pa tudi, da so zaklenjeni nekateri javni dokumenti. V pogovornem okencu dobijo sporočilo, da za dostop nimajo ustreznega dovoljenja. Kot primer je navedel naslednje javne dokumente, plačane z javnim denarjem: preverjanje varnosti v prometu za priključevanje južne obvoznice Slovenj Gradec na državno cesto Šentrupert Slovenj Gradec in predlog glavnega prometnega omrežja na Koroškem.

Odgovor:

Vso dokumentacijo imamo objavljeno na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec in si jo vsak lahko ogleda. Če do katerih dokumentov ni možno dostopati oziroma je karkoli zaklenjeno, prosimo, da nam posredujete natančen naslov dokumenta in bomo le-to tudi preverili. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da je mestna občina naročila elaborat oziroma katalog nadomestnih zemljišč za izravnalni ukrep, ki ga je naložilo ministrstvo za kmetijstvo pri južni obvoznici čez Šmarško polje. Zanima ga ali je ta elaborat že narejen in če bi si ga lahko ogledal.

Odgovor:

Elaborat je naročen, ni pa še izdelan in je še v izdelavi ter z njegovo vsebino – delovnim gradivom še nismo seznanjeni.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da imajo v Podgorju pravo gradbišče in so v velikem pričakovanju novega pločnika. Problem pa je, da so vsi vozniki začeli ubirati druge poti in zaradi tega je zelo obremenjena predvsem spodnja vas. Predlagala je, da se zaradi večje prometne varnosti, na tej cesti namesti hitrostna ovira.

 

Odgovor:

Podano pobudo bomo proučili.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako je z javnim razpisom za ureditev protiprašnih zaščit v Mestni občini Slovenj Gradec.

Odgovor:

Kot ste že bili seznanjeni pri obravnavi proračuna za leto 2022, smo se odločili, da bo mestna občina v celoti financirala protiprašne zaščite. Zato javnega razpisa za ta namen ne bo.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je opomnila, da je na eni izmed prejšnjih sej predlagala ureditev igral pri POŠ v Razborju. Od strokovnih služb je dobila odgovor, da se zadeva ureja, pa jo zanima kako daleč je s tem projektom.

Odgovor:

Igrala za Vaško skupnost Razbor so naročena, vendar jih zaradi zimskih razmer, ni bilo možno namestiti. To bodo storili v kratkem, ko bodo vremenske razmere dopuščale. 

Objavljeno:2022-04-19T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

30. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 2. 2. 2022

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 30. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 2. 2. 2022
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec ponovno opozori Pošto Slovenije, da uredi svojo zgradbo oziroma obnovi fasado na začetku Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Lastnika stavbe bomo pisno opozorili.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec pozove lastnike, da uredijo parkirišče nasproti Kulturnega doma.

Odgovor:

Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo lastniki uredili omenjeno parkirišče.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pripravijo poročilo o stanju kmetijstva v mestni občini in te podatke bi želel marsikateri občan. Zanima ga v kakšni meri so kmetijska občina, kakšne vrste kmetijska občina so in v kakšnem obsegu. Zanima ga tudi glede na meril, ki so v Sloveniji, koliko je mestna občina kmetijsko samooskrbna. V Sloveniji imajo namreč košarico in kriterije, tako, da se ve koliko katerih produktov je potrebno glede na prebivalca. Dejal je, da to analizo pričakuje v doglednem času, da bodo vedeli kakšna je situacija na tem področju.

Odgovor:

Pristojne službe bodo pripravile analizo o stanju kmetijstva in samooskrbe v Mestni občini Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Franjo Murko se je strinjal s predlogom svetnika Borisa Raja, da je potrebno Pošto ponovno opozoriti, da sanira objekt, saj le ta ne kvari samo estetskega videza, ampak je tudi nevarno, ker fasada odpada.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je pred približno pol leta bila sprejeta novela Zakona o pravilih cestnega prometa, ki omogoča zavijanje v desno pri rdeči luči. Marsikje v Sloveniji je to možno, predvsem pa je možno v tujini. Če že imajo v Sloveniji to zakonodajo, jo je treba v praksi speljati tudi v mestni občini. Tipično križišče, ki zahteva tak prometni znak, je na Ronkovi cesti, to je to križišče pri Mercatorju. Ko se pripeljejo proti obvoznici in bi rad zavili desno proti Mislinji, morajo čakati pri rdeči luči, tudi če ni nobenega avtomobila. Zato daje pobudo, da v tem križišču pridejo do takega znaka, ki omogoča zavijanje v desno.

Odgovor:

To temo smo že obravnavali na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in glede same varnosti v prometu zaenkrat okoli tega še nismo sprejeli nobene konkretne odločitve. Je pa to križišče na državni cesti in o tem končno odloča DRSI.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da so v tem mandatu imenovali Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij. V Slovenj Gradcu se veliko gradi in je veliko naselij, ki bi si zaslužile svoje ime. Podal je pobudo, da omenjena komisija pripravi nabor nazivov teh ulic in naj se postopki čim prej izpeljejo, dokler se novi stanovalci še niso vselili. Nadalje je menil, da bi bilo treba tudi ulice oziroma zaselke, ki imajo zelo veliko številk in zelo razmetanih, na nek način urediti.

Odgovor:

S pobudami bomo seznanili Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec.

 

Vprašanje:

Peter Cesar se je dotaknil podeželja in zimskih razmer. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorizirane ceste, na podeželju so tako lokalne kot tudi gozdne ceste. Zavedati se morajo, da vse ceste, ki imajo status gozdnih cest, niso tiste, ki so namenjene izključno gozdu ali gozdni proizvodnji. Pač pa večina teh cest tudi povezuje kmetije, bolj ali manj odročne kmetije, povezuje podeželje z mestom in pa mesto s podeželjem. Gre zato, da imajo zaradi različnih kategorij cest, tudi različne kriterije. V letošnji zimi, ki je bila pravzaprav precej bogata s snegom, se je marsikaj ponovno pokazalo. Pluženje po sneženju so nekako uravnali glede na kriterije lokalnih cest in pa gozdnih cest. Letošnja zima je mogoče malo bolj specifična in je prihajalo do večje poledenelosti teh cest. Na eni strani se makadamske lokalne ceste posipajo in peskajo, medtem ko se gozdne ceste ne posipajo, pa je lahko odcep malo levo ali desno. To sicer rešujejo na neke intervencije, prošnje in želje posameznikov, da se tudi kakšna gozdna cesta peskajo, ampak kriteriji so različni. Predlagal je, da se imenuje skupina, ki bi analizirala to stanje cest in izenačila te kriterije ter standarde. Ponovno je poudaril, da vse gozdne ceste niso tiste, ki so namenjene gozdni proizvodnji, pač pa so v prvi vrsti namenjene prebivalcem, krajanom, občanom na podeželju, pa tudi tistim v mestu, ki hodijo na podeželje. Tudi ti prebivalci morajo imeti osnovni standard, da bodo lahko v teh poledenili obdobjih normalno prihajali v mesto od doma in pa seveda domov.

Odgovor:

Pobudo smo posredovali Zavodu za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec in jih predlagali, da nam v zvezi s tem posredujejo odgovor.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da so v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec na sejah mestnega sveta na mizah imeli vrče z vodo in kozarce, v MKC pa imajo plastenke. Predlagal je, da tudi v MKC imajo vrče z vodo.

Odgovor:

Predlog smo posredovali upravljalcu MKC- JZ SPOTUR.

Vprašanje:

Silvo Gros je omenil, da je na leseni ograji pri Rotenturnu, poškodovanih nekaj desk in predlagal, da jih popravijo. Na stebričkih, ki so vmes, odpada omet, kar bi tudi bilo potrebno urediti. Sam meni, da imamo najlepšo občinsko stavbo v Sloveniji in bi bilo škoda, da bi tu začetni vtis kvarili.

Odgovor:

Najnujnejša dela se bodo opravila in stanje saniralo. Gre za celovit in bolj obsežen projekt, ograjo je namreč potrebno sanirati v celoti. Vsekakor bomo pristopili k ureditvi, v skladu z navodili ZVKD in razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

Vprašanje:

Silvo Gros je opozoril, da je na koncu šikane na Glavnem trgu v asfaltu polmetrska udrtina. Predlagal je sanacijo le te.

Odgovor:

Poškodba vozišča se bo sanirala.

Vprašanje:

Janez Potočnik se je pridružil predlogu svetnika Borisa Raja, da bi bilo dobro narediti kmetijsko analizo Mestne občine Slovenj Gradec. Sam ima nekaj podatkov in sicer je Mestna občina Slovenj Gradec med mestnimi občinami zagotovo ena najbolj kmetijskih občin, imajo več kot 800 kmetij in smo ena najbolj močnih živinorejskih občin v Sloveniji. Nadalje je povedal, da je za samooskrbnost potrebno od 2. – 3. tisoč kvadratnih metrov na prebivalca. V Sloveniji je povprečje kmetijskih zemljišč, torej njiv in vrtov, samo še 800 kvadratnih metrov na prebivalca. V Slovenj Gradcu pa imajo samo še 600 kvadratnih metrov na prebivalca. Torej so daleč od samooskrbnosti oziroma je nemogoča.

Odgovor:
Vprašanje:

Andrej Breznik je opozoril na cesto cesto do bivšega podjejta Adient do zasebne zdravstvene ambulante Jezernik ob Suhodolnici. Po tej cesti je speljana tudi kolesarska pot v smeri proti pokopališču v Starem trgu. Občani, ki tam živijo, se bojijo, da bi prišlo do prometne nesreče kolesarjev. Zato predlagajo, da bi se ta kolesarska pot pri mostu pri Adientu usmerila proti Nami in zadaj za Namo do mostička, kar bi bilo veliko bolj varno. Predlagal je, da pristojne službe predlog proučijo. 

Odgovor:

Po našem mnenju je prometni režim v tem delu urejen korektno z malo prometno obremenitvijo motornega prometa.

Vprašanje:

- Boris Raj je dejal, da ga zanima kakšna je socialna situacija v mestni občini glede na vse podražitve, ki se dogajajo v naši državi. Sam ve, da je težko priti do kvalificiranih odgovorov na tako kompleksno vprašanje, zato je predlagal, da župan skliče predstavnike pristojnih služb, kot je Center za socialno delo itd. na posvet.  Ta bi bil namenjen temu, da bi v kratkem času prišli do kvalitetne analize socialnega stanja v mestni občini in vpliva zlasti podražitev na kvaliteto življenja občank in občanov. Če bi bilo potrebno, da bi ti strokovni pogovori in ocene pokazali, da je to potrebno, potem tudi predlaga, da je na eni od naslednjih sej temu namenjena posebna točka.

Odgovor:

Občinske službe na področju socialnega varstva se strinjamo z razmišljanjem in pobudo gospoda Raja, da je moramo podrobneje pregledati in analizirati trenutno socialno stanje naših občank in občanov zaradi materialne ogroženosti, ki je nastala kot posledica različnih podražitev na ravni države.

 

Prvi korak v tej smeri bo sklic različnih služb, ki se v občini neposredno ukvarjajo z reševanjem tovrstne socialne problematike: Centra za socialno delo Koroška, Karitas, Območnega združenja Rdečega križa Slovenj Gradec, Javnega zavoda Spotur Slovenj Gradec. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo poskušali ugotoviti dejansko stanje, ki trenutno vlada v občini, ter po potrebi mestnemu svetu predlagali ustrezne ukrepe, s katerimi bi lahko vsaj deloma ublažili materialno stisko naših občank in občanov. Sestanek z navedenimi službami bo sklican predvidoma 17. marca 2022.

Objavljeno:2022-03-17T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

29. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 12. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 29. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 15. 12. 2021
Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec bil objavljen nov sklep o daljši časovnici postopka SD OPN3. Zanima ga zakaj takšen odlog sprejema plana, ki traja že preko razumnih rokov. Investitorji si namreč želijo čimprejšnjega sprejetja sprememb.

Odgovor:

Gre za spremembo, kjer je terminski okvir posameznih faz opredeljen glede na obseg dela, ki ga je v posamezni fazi potrebno izvesti in na pričakovani časovni odziv NUP, ki ga lahko pričakujemo in se je izoblikoval tekom postopka sprejema sprememb akta. Hkrati tabela vključuje tudi posodobitev že opravljenih faz.

 

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da se  je bil ob podiranju stavbe bivšega gostišča Bellevue, mozaik častnega občana prof. Pečka skrbno odstranjen in shranjen. Zanima ga kako je zdaj z njim, ali obstaja možnost, da bi to umetniško delo nekako vkomponirali v nov bazenski kompleks. Zdi se mu, da je to en pravi prostor in počastitev našega častnega občana.

Odgovor:

Za postavitev mozaika se je že pred časom sestala strokovna komisija, ki je proučila kar nekaj lokacij, kamor bi ga lahko umestili. Ena izmed njih je tudi nov bazenski kompleks. V naslednjih mesecih bo znana dokončna odločitev.

Vprašanje:

Silvo Gros je podal pobudo, da bi pripravili zgodovinski pregled slovenjegraškega športa. Že na prejšnji seji mestnega sveta so imeli točko, ki se je dotikala financiranja športa, vmes so pa tudi pohvalili športnike, kake izjemne rezultate dosegajo v tem zadnjem obdobju. Ampak zgodovina športa pa sega malo dlje nazaj. Ti rezultati najbrž niso prišli čez noč, ampak je bilo vsaj na določenih področjih vloženega veliko truda in dela vseh tistih, ki so se ukvarjali s športom, pa tudi funkcionarjev. Sam je imel možnost videti en delček te zgodovine športa oziroma arhiva letnic takoj po drugi svetovni vojni in je bil pravzaprav navdušen, da sploh obstaja kaj takega. Po zagotovilih  nekaterih občanov, s katerimi je govoril, imajo v privatnih v arhivih dosti teh zadev, nekaj tega arhiva je tudi v muzeju. Govoril je tudi s Tomom Levovnikom, ki je menda že nekoč dal pobudo, da bi se to naredilo. Očitno to ni bilo narejeno. Verjetno bi se tu morala vključiti Športna zveza in JZ Spotur, povabiti pa je potrebno še živeče staroste, da prispevajo v ta arhiv. Verjetno bi bil primeren prostor, da bi to uredili v športni hali, ko bodo pač razmere to dopuščale. Menil je, da bi se dala iz tega narediti ena taka pozitivna zgodba. Kolikor ima informacije, tudi predsednica Športne zveze zbira podatke o zgodovini športa. To bi bilo zelo zanimivo in slovenjegraški šport si to zasluži.  

Odgovor:

S pobudo bomo seznanili naš JZ Spotur,  da še skupaj z drugimi deležniki prične pripravljati pregled športa skozi zgodovino.

Objavljeno:2022-01-19T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

28. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 24. 11. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 28. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 24. 11. 2021
Vprašanje:

- Boris Raj je omenil parkirišče ob Zdravstvenem domu in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ugotavlja namreč, da je tam precej nereda, hkrati pa imajo v tem obdobju zaposleni v Zdravstvenem domu težave s parkiranjem, čeprav za parkiranje plačujejo letno najemnino.  Glede na korona krizo in glede na razmere v kakršnih so sedaj zdravstveni delavci obeh javnih zavodov tako bolnišnice kot zdravstvenega doma, je predlagal, da se jim plačilo parkiranja zniža za 50 %.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Peter Cesar je povedal, da ga je eden od občanov Starega trga opozoril na vzdrževanje lesenega mostu pod pokopališčem. Tudi sam si ga je ogledal in res je nekaj lesenih elementov trohnečih. Glede na to, da most še ni star in je iz macesnovega lesa, ki bi naj držal dlje kot le nekaj let, je predlagal, da si pristojne službe most ogledajo in opravijo sanacijo.

Odgovor:

Opravili smo ogled in leseni elementi so v izdelavi, tako, da bomo vse, ki trohnijo, kmalu zamenjali.

Vprašanje:

- Peter Cesar je opomnil, da so na Legnu pri kmetiji Venišnik pred kratkim uredili parkirišče, ki je namenjeno predvsem planincem, ki hodijo na Kremžarico. Predlagal je, da se tudi tu pri Gradiškem križu na Legnu uredi podobno. V spomladanskem času oziroma v deževnih obdobjih, pa tudi pozimi je tam razmočeno in blatno, ljudje parkirajo vsepovsod,  po travniku,  po cesti itd. V kolikor ni finančnih sredstev možno zagotovo iz področja vzdrževanja, se naj načrtuje v naslednjem proračunu.  

Odgovor:

Preverili bomo glede lastništva in ureditev parkirišča v skladu s finančnimi zmožnostmi uvrstili v katerega od prihodnjih proračunov.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je povedala, da krajani Vrh prosijo za pojasnilo strokovnih služb kdaj bo mestna občina pristopila k izgradnji čistilne naprave, ki je predvidena v neposredni bližini cerkev Sv. Urbana na Vrhah. V poletnih mesecih tam namreč zelo zaudarja in je potreba po izgradnji čistilne naprave zelo velika.

Odgovor:

Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Še v letošnjem letu je predviden javni razpis za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskih sistemov z EU sredstvi  in če bo v razpisu upravičen strošek sofinanciranja tudi  izgradnja čistilnih naprav, bomo izgradnjo seveda prijavili. Sicer pa je vrednost investicije zelo visoka – predračunske vrednost znaša okoli 500.000,00 eur.


Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je izrekla pohvalo, ki se nanaša na pokopališče v Starem trgu. Na terenu velikokrat od občanov sliši pohvale, da tako urejenega pokopališča še nikoli niso imeli. Temu mnenju se pridružuje tudi sama, zato zahvala vsem službam, ki tako lepo skrbijo za okolico pokopališča. Lepo urejen je tudi park spomina prezgodaj umrlih otrok, ki je tudi edini na Koroškem. Predlagala je, da uredijo še prostor za raztros pepela.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Jerneja Bošnik je omenila še eno največjih investicij, ki se izvaja v mestni občini in sicer izgradnjo kolesarskih poti. Ta investicija je zelo zahtevna, saj se na terenu dotika mnogo lastnikov parcel, kjer pač kolesarka poteka. V izogib slabe volje je podala nasvet oziroma priporočilo, da se pred začetkom del obvešča lastnike parcel, da se bodo dela na nekem območju začela. Mogoče tudi, da se povpraša lastnike po posebnostih na njihovih parcelah, kjer je pač trasa. S tem misli, predvsem na kake skrite jaške, hišne priključke in podobno, saj se lahko izognejo nepotrebnim stroškom kasnejših popravil. Povedati pa mora tudi, da vsakodnevno spremlja izgradnjo kolesarske poti, ki trenutno poteka na Štibuhu in mora pohvaliti delavce, da se zelo trudijo in redno tudi počistijo gradbišče po opravljenem delu.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina zagotovila finančna sredstva za morebitne odkupe zemljišč po metodi uveljavljanja predkupne pravice. Dejal je, da ima v zvezi s tem vprašanje. Namreč v zadnjem času ve za dve taki zemljišči, eno je v Pamečah v bodoči Poslovni coni. Drugo pa je na Legnu ter je prvovrstno, najvišji bonitetni razred. Občan, ki kmetuje, je zemljišče želel kupiti in pa so mu povedali, da je mestna občina na tem zemljišču uveljavila predkupno pravico. 189. člen Zurep2 navaja, da se lahko uveljavlja predkupna pravice občine ali države na stavbnih zemljiščih, na ureditvenem območju naselij, na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture. Tudi na območjih za dolgoročni razvoj naselij, kar je vsebina 2. člen odloka o predkupni pravici, ki ga je mestni svet sprejel v prejšnjem mandatu. Zemljišče, ki ga kupuje občan, ne spada v nobeno od teh kategorij zemljišč iz 189. člena Zurep. Vprašal je, ali je morda bil sprejet nezakonit sklep in kakšen bi bil namen nakupa, če bi župan imel zakonsko podlago. Ta zemljišča niso vključena v nobenem postopku sprejema prostorskih aktov. Sklep tudi nima pravnega pouka, kamor bi se občan lahko pritožil.

Odgovor:

Seveda je možnost, da mestna občina umakne uveljavljanje predkupne pravice na omenjenem zemljišču, zato bomo občana povabili na razgovor, da vidimo kakšne so njegove namere.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je opomnil, da je pred več kot dvema mesecema bila javna obravnava razgrnitev sprememb in dopolnitev OPN. Vendar še nimajo nobene informacije kaj je s stališči do pripomb, ki so jih podali ustno ali pisno. V imenu neodvisne liste Slovenjegraška lista za mesto in podeželje je prosil, če jim lahko omenjen akt, ko bo poslan nosilcem urejanja prostora, strokovne službe pošljejo na njihov naslov.

Odgovor:

Ko bomo prejeli stališča do pripomb in pripravili osnutek, ga bomo poslali vsem, ki bodo to želeli.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje prosi, da ji strokovne službe posredujejo specifikacijo stroškov za načrtovanje obvoznic, torej od začetka do danes.

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile specifikacijo stroškov glede umeščanja naših obvoznic.

Vprašanje:

- Helena Breznik je omenila, da sta bila predsednika VS Podgorje in VS Šmiklavž povabljena na sestanek predstavnika Dars-a in najvišjih organov občine, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo uredila cesta do kmetije Visočnik. Vendar ceste še niso popravili. Cesta je sedaj nemogoča za prevoz z osebnim avtomobilom. Lastnik te ceste upravičeno jezen, zelo mu je otežena pot po opravkih, kaj šele varna pot v šolo. Zato daje Svet VS Podgorje pobudo občini in vsem odgovornim, da pri nadaljevanju izgradnje najprej uredijo nemotene dovoze do vseh hiš, katere so vključene v izgradnjo hitre ceste. Le tako se bodo izognili slabi volji in nemotenim vsakdanjim potem po obveznostih.

Odgovor:

Glede ceste do kmetije Visočnik smo imeli s predstavnika investitorja že več usklajevalnih sestankov kako urediti cesto. Prejšnji teden smo s strani DARS-a prejeli sporazum za ureditev navedene ceste in upamo, da bo zadeva urejena v prid uporabnikom ceste.

Vprašanje:

- Helena Breznik je omenila staro osnovno šolo v Podgorju. Vedo, da je že lep čas problem, pobuda krajanov in vaške skupnosti pa je, da z opozorilnimi tablami in trakovi zaščitijo pešce in avtomobile pred padajočo opeko. Krajani opažajo, da se na stopnicah šole zbirajo otroci in v izogib nesrečam in poškodbam, je pobuda na mestu in vredna odobritve.

Odgovor:

Staro osnovno šolo smo z ustrezno signalizacijo primerno zaščitili.

Vprašanje:

- Helena Breznik je dejala, da je vesela, da je vsem otrokom, ki nimajo varne poti v šolo, omogočen prevoz. Vendar  opaža, da kombiji stojijo in pobirajo otroke na cesti. Spomladi in jeseni je to varno, saj je zunaj svetlo. Tako lahko vozniki hitro opazijo kombi in otroke. V zimskem času, ko je zjutraj še tema in ko bo sneg, bo to kar nevarno. Predlagala je, da si Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ogleda najnevarnejše odseke in le te nekako označi. Vedo, da se je pred kratkim zgodila nesreča prav na takem postajališču, kjer je bila poškodovana deklica.

Odgovor:

Odgovor podal dr. Peter Pungartnik.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec je v zadnjih desetih letih na tem področju naredil ogromno in zagotovo ni določil, da bi kombi na cesti pobiral otroke. Na vseh relacijah kombi zapelje s ceste in marsikje otroke pobirajo na dvoriščih stanovanjskih hiš. V primeru deklice, ki je bila udeležena v prometni nesreči, ima kombi postajališče na dvorišču stanovanjske hiše. Na tej relaciji otroke vozijo od hiš, tudi iz razloga, ker so na tem območju pričeli z izgradnjo hitre ceste. Že prej na relaciji Podgorje - Šmiklavž nikoli ni bilo postajališča, kjer bi otrok moral prečkati cesto.

Vprašanje:

- Samo Januška je najprej pohvalil, da so uredili prostor med Mizarstvom Jeromel in med notarjem  v mestu Slovenj Gradec.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Samo Januška je povedal, da so ga stanovalci v MČ Polje že večkrat prosili, da označijo parkirne črte oziroma ponovno zarišejo parkirne črte, ker so že marsikje nevidne in jih ljudje ne vidijo.

Odgovor:

 V naselju S8 sproti obnavljamo talno signalizacijo. V naslednjem letu bomo ponovno obnovili označbe, ki so najbolj nujne.

Vprašanje:

- Samo Januška je omenil praznik Dan slovenskega športa in dejal, da se za tovrstne praznike ne obešajo  zastave. Dejal je, da imajo v mestni občini priložnost obesiti olimpijsko zastavo in v razmislek je predlagal, da jo obesijo ob tem prazniku in še mogoče ob kakšni drugi priložnosti.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da je nekaj lastnikov zemljišča na Legenski planoti že precej časa nazaj brezplačno odstopilo zemljišča za ureditev občinskih cest. Mejniki so bili postavljeni, cesta urejena, še vedno pa ni urejen prepis lastništva na občino, tako, da še vedno plačujejo davščine za ta odstopljena zemljišča. Zanima jih zakaj prepisi še niso bili urejeni oziroma kdaj se bo to uredilo.

Odgovor:

Za cesto JP Legen-Lampret-Elc so solastniki v letu 2016 podpisali izjavo o brezplačnem odstopu zemljišča po kategorizaciji in odmeri odseka ceste. Z njimi se je že sklenila ustrezna pogodba in uredilo zemljiškoknjižno stanje, v eni zadevi pa se je postopek zavlekel zaradi vpisanih bremen na parceli - je  pa sedaj pogodba že v postopku overitve. Z drugo dokumentacijo o brezplačnem odstopu zemljišč na tem območju ne razpolagamo.

V vsakem primeru pa vsem lastnikom cest priporočamo, da podajo kratko pisno vlogo za ureditev lastništva ali pa pokličejo na oddelek, saj zaradi obsežnosti cest v občini, ki jih je potrebno še odmeriti ali urediti lastništvo, ni mogoče sproti reševati zadev in je zaradi preglednosti in ažurnosti potrebno nastaviti spise na konkretne lastnike z vsemi potrebnimi podatki.

Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da je na zemljišču v lasti Štalekar Mirka in Marije bil zgrajen rezervoar za vodo, še vedno pa ni realiziran dogovor glede plačila za postavitev rezervoarja na njihovem zemljišču. Zanima jih kdaj se bo to uredilo.

Odgovor:

Z omenjenima občanoma je bila dne 28.09.2020 sklenjena služnostna pogodba za izgradnjo vodohrana in vodovoda v sklopu izgradnje vodovodnega omrežja v MOSG – sklop 3: Legenska planota. Z lastniki je dogovorjen tudi bodoči odkup zemljišča, in sicer po odmeri, ki bo opravljena po končani izgradnji. Pravni posel, ki se je nanašal na podelitev služnosti je zaključen (služnost je vpisana, strankam je bila izplačana odškodnina). Izgradnja vodovodnega omrežja in objektov je v gradnji, pri je pred ureditvijo lastništva in plačila kupnine, potrebna pravnomočna geodetska odmera.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je glede postopka SDOPN3 in IC Pameče 3, kjer so se prva dela že pričela,  posredoval vprašanje predstavnikov Civilne iniciative Pameče, ki se zavzema za to, da se desna stran ceste v smeri Slovenj Gradec Dravograd ne bi uporabila za namen IC.  Na mestno občino so posredovali pobudo, da se postopek sprejemanja SD OPN 3 začasno prekine, saj se je zbiranje podpisov zaradi korona ukrepov upočasnilo oziroma začasno celo ustavilo. Vprašal je ali  namerava Mestna občina Slovenj Gradec tej pobudi slediti in počakati z nadaljevanjem sprejemanja tega akta, dokler se zadeva v celoti ne uskladi s prizadetimi občani, ali se bo postopek ne oziraje na to nadaljeval. Dodatno bi vprašal glede spornega krožišča, za katerega krajani Pameč in še marsikdo drug meni, da je umeščeno na napačno lokacijo. Prizadeti krajani Pameč so namreč s strani Upravne enote Slovenj Gradec prejeli odgovor, da ima Mestna občna Slovenj Gradec pridobljeno gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev leve strani nove IC, pod katero spada tudi ureditev cestne infrastrukture v sami coni. Menda pa še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje za krožišče. Ker se gradnja cestne infrastrukture znotraj IC še ni pričela, krajani Pameč predlagajo, da se s pričetkom gradnje počaka, saj do končne odločitve v zvezi z spornim krožiščem, torej primarno do dokončne umestitve le tega, vsaj do pravnomočnega izdanega dovoljenja za gradnjo krožišča, v kolikor druge možnosti ni več. Ob enem pa jih na podali pojasnila župana iz prejšnje seje mestnega sveta, da se za spodnji desni del predvidene cone spogledujejo tudi z možnostjo izgradnje učnega poligona za varno vožnjo, zanima ali potemtakem lahko pričakujejo, da bo mestna občina pristopila k pridobitvi novih podlag za umestitev poligona na desni strani IC, saj bi bilo potrebno v tem primeru sedanjo ureditveno situacijo gospodarske cone na desni strani nujno nadomestiti z idejno zasnovo takšnega poligona. Ob tem je dodal, da je mestna občina očitno že pričela z investicijo komunalne ureditve IC Pameče 3, ki je sofinancirana s strani Evropske unije, zato sam projekt, ki je sofinanciran, ni ogrožen in se s sprejetjem SD OPN 3 dejansko ne mudi tako zelo. Začetek investicije Pameče 3 je sama po sebi dobra novica, s tem tudi črpanje evropskih sredstev za projekt ni ogroženo, postopek SD OPN 3 pa se lahko v miru nadaljuje na način, da se vključijo nove rešitve, ki so že bile podane na javni razpravi in sledijo iz pobud civilne iniciative Pameče.

Odgovor:

Glede SDOPN3 smo se že sestali z VS Pameče in s predstavniki  civilne iniciative. Podrobno so šli skozi vse postopke sprejemanja in umeščanja podjetniške cone na območju Pameč. Ne glede na to, smo nekaj dni za tem prejeli dopis, v katerem je civilna iniciativa predlagala, da se ustavi sprejemanje SDOPN3. Seveda mi tega ne bomo storili, ker na desno stran  s temi spremembami nič ne umeščamo, niti ne spreminjamo namenske rabe. Res pa je, da na mestni občini iščemo primerno lokacijo za umestitev poligona za varno vožnjo, vendar še ni tako daleč. Poudariti je potrebno, da je bila namembnost zemljišča spremenjena v prejšnjem mandatu, Kot kaže je bila umeščena zelo ne transparentno, da krajani Pameč ne vedo kaj je bilo tistega leta umeščeno na njihovo območje. V SDOPN3 smo pokazali kakšna je namenska raba, ki je bila tam že sprejeta in na levi strani umeščamo novo podjetniško cono. To smo prijavili za sofinanciranje in prejeli finančna sredstva za urejanje komunalne infrastrukture na tem območju in se desne strani trenutno ne dotikamo. Je pa tudi res, da smo na tem območju uveljavili predkupno pravico in kupili zemljišče. Prebrali so lahko tudi, da je šlo v prejšnjem mandatu za napako, vendar menimo, da ni šlo za napako prejšnjega vodstva, ampak je bilo namensko narejeno. To tudi ni bilo narobe, ker je mestna občina ena izmed mestnih občin, kjer smo daleč najbolj podhranjeni z območji za umešanje novih podjetnikov. Tako je za podjetniško cono po levi strani veliko zanimanje in  moramo razmišljati o tem kam umestiti nove podjetniške cone. Ustavitev postopka ne pride v poštev, saj v SDOPN3 umeščajo cestno infrastrukturo na drugih območjih.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil obstoječe asfaltirane kolesarske steze v Slovenj Gradcu in ponekod so pojavile izbokline. Omenil je primer padca, ki mu je bil priča. Pri MKC od novega fitnes poligona v smeri proti obvoznici zaradi pogreznjenosti dela steze in posledično asfaltne izbokline je padla kolesarka in se k sreči ni hudo poškodovala.  Padec je bil posledica izbokline na delu kolesarske steze, kjer je bila le ta v preteklosti očitno prekopana, sedaj pa se je podlaga skupaj z asfaltom nekoliko pogreznila in je zaradi tega nastala izboklina na eni strani.

 

Odgovor:

Opravljen bo ogled in sanacija omenjene trase.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali je mestni občini že uspelo odkupiti vsa zemljišča za izgradnjo pločnika in rekonstrukcijo cesto od odcepa Raduše do gostilne Rogina, oziroma ali se je pri pogajanjih pri teh štirih ali koliko jih je, ki še niso takrat nazadnje prodali kaj premaknilo v pozitivno smer.

 

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika proti Podgorju še vedno nekaj lastnikov zemljišč ni podalo soglasja. Z deli bodo pričeli v spomladanskem času in upamo, da bomo v zimskem času vendarle s temi lastniki dosegli dogovor.

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da je v proračunu za prihodnje leto načrtovana rekonstrukcija Partizanske ceste v Slovenj Gradcu. Le-ta je v res slabem stanju. Partizanska cesta se pa zaključi pri bloku Partizanska cesta 10, kjer je prava katastrofa. Predlagal je, da v rekonstrukcijo Partizanske ceste vključijo tudi rekonstrukcijo pred blokom Partizanska cesta 10.

Odgovor:

Predlog bomo proučili.

Vprašanje:

- Franjo Murko je povedal, da prihajajo prazniki in v te praznike sodi tudi okrasitev mesta. Lahko so ponosni, da je mesto že več let zelo lepo okrašeno, tako lepo, da si ga prihajajo ogledovati tudi od drugod. Podal je pobudo, da bi se malo več pozornosti pri okrasitvi poda tudi po promenadi od avtobusne postaje, mimo upravne enote, po Meškovi ulici do cerkve in Splošne bolnišnice. Tu gre veliko ljudi dnevno gor in dol, včasih še celo več kot po Glavnem trgu. .

Prav tako bi bilo potrebno okrasiti tudi Park herojev pred bolnišnico. Za vse tiste, ki prihajajo v bolnišnico, pa tudi tiste, ki so v bolnišnici in lahko začutijo pozitivno razpoloženje, ko pogledajo skozi okno.

Vhod v mestno središče je tudi park pri Upravni enoti in tudi tam bi lahko namestili več novoletnih luči.

Odgovor:

V letošnjem letu smo za novoletno okrasitev namenili dodatna finančna sredstva in krožišče pri bivši Nami okrasili z lepim adventnim venčkom.

Objavljeno:2021-12-10T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

27. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 10. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 27. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 20. 10. 2021
Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da so v roku enega leta bili deležni dveh anket. Prva, kjer so ocenjevali delo županov, je imela zelo dobre rezultate in župan Mestne občine Slovenj Gradec se je uvrstil na prvo mesto, kot najboljši župan mestnih občin.

Pred kratkim časom pa je bila pa izvedena anketa o transparentnosti poslovanja občin, ki sta jo opravila in dne 22.  9. 2021 objavila Inštitut Danes je nov dan.Organizacija za participatorno družbo in PIC Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Na tej lestvici si Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Občino Žužemberg deli 126. mesto in je tudi daleč za vsemi mestnimi občinami. Ocenjevanih je bilo pet sklopov. Med sejo si je danes prebral tudi obrazložitev občinskega uradnika in nekaj objektivnih razlogov za slabo uvrstitev seveda obstaja. Ampak ne glede na to jo morajo sprejeti takšno kot pač je in poskušati izboljšati, da bo v bodoče boljši rezultat. V anketi so obravnavali transparentno delovanje občinskih svetov, preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, transparentnost, vključenost in sprejemanje proračuna in vključenost v delovanje občine ter obveščanje.

Odgovor:

Anketo je opravila nevladna organizacija, ki predvsem želi spodbujati participativni proračun. Iz te ankete je moč spoznali, da so vse občine, ki ga ne izvajajo, bile avtomatsko uvrščene nižje. Na anketo, ki so jo mestni občini poslali, smo tudi odgovorili, vendar v analizi ni bilo vse upoštevano. Prav je, da nevladne organizacije izvajajo tovrstne ankete in primerjajo občine med sabo, seveda bi bilo pa prav, da bi upoštevali enake podatke pri vseh občinah. Na mestni občini participativni proračun načrtujemo za naslednji dve leti in v kolikor bodo to anketo izvajali naslednje leto, bomo verjetno v zgornji tretjini te ankete. Po drugi strani je pa to impulz za strokovne službe, da pregledamo, kje smo bili slabo ocenjeni. Zahtevali smo tudi  podrobno obrazložitev pri posameznih točkah, vendar odgovora še nismo prejeli.

Vprašanje:

 - Janez Potočnik je navedel nekaj primerov, ki se mu zdijo netransparentni. Kot prvo je povedal, da je pred več kot desetletjem skupina občanov začela razmišljati o ustanovitvi časopisa Mesečnik, ki bi celovito informiral občane in jim nudil možnost, da tudi sami izrazijo svoja mnenja. Nadomestil bi krajšo brošuro o napovedi dogodkov in izhajal nekajkrat na leto, občina pa bi v njem predstavljala svoje dosežke. Ko se je v letu 2012 menjalo občinsko vodstvo, je z veliko naklonjenostjo novega župana ugledal luč sveta časopis Slovenjgraški Glasnik. Vendar se je z novim županom v letu 2018 spremenila uredniška politika, spremenil se je format časopisa in občinski cenzur je poskrbel, da v glasilu ni več objavljeno to, kar bi želeli ljudje povedati, pač pa samo to, kar najbolj ustreza občinskemu vodstvu. Pluralnost mnenj je bila pokopana in dobili so neko občinsko trobilo. V prejšnjem mandatu je Civoz v vsaki reviji dobil stran, kjer je obračunaval z aktualnim županom. Pa mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi prepovedal tovrstna pisanja.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali uredniškemu odboru, ki se bo opredelil glede objave mnenj bralcev. Uredniški odbor je namreč tisti, ki zbira članke in odloča kaj bodo objavili. Drugače pa lahko v Sglasniku objavlja svoje prispevke vsako društvo, ki deluje v Mestni občini Slovenj Gradec, javni zavodi itd..

Vprašanje:

- Janez Potočnik je kot drugi primer navedel, da občanki, katere kmetijo namerava mestna občina z novim prostorskim aktom močno okrniti, osnutka sprememb niso želeli predstaviti, čeprav je takrat to že bila informacija javnega značaja. Pomoč je morala poiskati pri Uradu informacijskega pooblaščenca, ki je izdal odločbo, da je občina dolžna občanki podati zahtevano informacijo.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil tretji primer in povedal, da je bil pred kratkim povabljen na intervju na Koroški radio, kjer je govoril o perečem vprašanju z ravnanjem s prostorom pri nas in tudi drugod po Sloveniji. To je aktualno predvsem zaradi sprememb in dopolnitev OPN. Posneli so prispevek, vendar ni bil objavljen, ker je prišla prepoved z višje instance.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec nismo seznanjeni, kdo je predvajanje posnetka prepovedal, zagotovo pa ga ni prepovedal župan.

 

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je nadalje omenil netransparentnost. Sam nima pripomb, če župan menjava avtomobile vsaki dve leti, ampak ni pošteno, da svetniki to izvedo iz medijev. Župan bi jih moral o tem obvestiti.

Odgovor:

Pri avtomobilu župana gre za poslovni najem. Mestni svet je poslovni najem potrdil v proračunu za leto 2021, zaradi tega je tudi bila sklenjena pogodba za letošnje leto. Če bo mestni svet najem potrdil v proračunu za naslednje leto, bo pogodba podaljšana, če ne, bo vozilo vrnjeno najemodajalcu. Vsi pa se najbrž strinjamo, da župan vozilo potrebuje. Župan za omenjen avtomobil v skladu z zakonodajo plačuje mesečno boniteto, najemodajalec pa je prevzel tudi vse stroške, razen goriva. Mestni svet ni bil posebej obveščen, saj je bila postavka potrjena v proračunu.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da je v prostorih MKC letos spomladi potekala delavnica na temo prostora oziroma občinskega prostorskega načrta. Zunaj so protestirali kmetje. Na to delavnico, ki je bila zaprtega kroga, so bili vabljeni samo svetniki in predstavniki vaških skupnosti. Ko so želeli nekateri kmetje sodelovati, jim strokovna služba tega ni dovolila in dobili so obrazložitev, da se jih to ne tiče. Vendar so tri ure govorili samo o kmetijskih zemljiščih, kjer bodo potekale nove prometnice. V zvezi s tem je izrekel kritiko.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala kako daleč je s projektom izgradnje pločnika Slovenj Gradec-Podgorje in kako daleč je z izgradnjo kolesarske steze ob Suhodolnici v Podgorju.

 

Odgovor:

Glede izgradnje pločnika v Podgorju je že bila uvedba v delo in v naslednjem mesecu bo izdelana vsa potrebna dokumentacija. Z deli bodo verjetno pričeli v spomladanskem času, saj bi jih v zimskem času težko izvajali. Še vedno pa niso rešeni odstopi vseh zemljišč s štirimi lastniki. Naredili smo novo cenitev in upamo, da bo to urejeno do pričetka del.

Ob Suhodolnici gre za pot, ki jo uporabljajo vodarji za čiščenje in intervencijo. Želeli smo narediti od mostu za Raduše do Podgorja ob Suhodolnici kolesarko pot v makadamski obliki, vendar lastnik zemljišča temu nasprotuje. Zato smo se odločili in nadaljevali pot od pokopališča v Starem trgu do Sušilnice v Starem trgu.

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič se je osredotočila na VS Razbor. Zdi se ji, da se o tem kraju premalo pogovarjajo. Razbor je najbolj oddaljen kraj mestne občine, saj čas vožnje iz centra Slovenj Gradca do Razborja traja 45 minut. Zamisliti si morajo kako zgleda vožnja staršev, ki vozijo svoje otroke na razne športne vadbe in v glasbeno šolo v samo mestno jedro. Taka vaška skupnost se ne more primerjati z drugimi vaškimi skupnostmi, ampak bi jo morali obravnavati drugače, z raznimi izjemami in ugodnostmi. Menila je, da bi se v tem primeru moral vključiti JZ Spotur, ki bi na primer enkrat tedensko izvajal vsaj eno vrsto vadbe na Razborju. Enako Glasbena šola in bi se vadba katerega izmed inštrumentov izvajala na Razborju. Glede na to, da je to tako oddaljen kraj, ki nima pravzaprav nobenih ugodnosti na področju šolstva, niti športa in ne na področju kulture, je predlagala, da se v tem primeru vključi Mestna občina Slovenj Gradec in otrokom nudi vsaj eno ugodnost. Poudarila je, da Vaška skupnost Razbor nima urejenih igral za otroke, tako kot jih imajo druge vaške skupnosti in mestne četrti. Šola nima niti telovadnice, niti športnih površin, da bi se lahko sploh primerjali z drugimi slovenjgraškimi otroki ali s šolami. Predlagala je, da se na Razborju nemudoma uredijo vsaj igrala v okolici šole. Pred časom so sami prebivalci Razborja v sodelovanju s šolo pripravili predlog in načrt večnamenske dvorane, ki bi jo zgradili v Razborju. S projektom so se prijavili na razpis, kjer pa niso bili uspešni. Predlagala je, da Mestna občina Slovenj Gradec v tem primeru prisluhne in temu projektu pomaga. Naj sama ideja ponovno oživi in pomagati je treba tem občanov, ki so tudi občani MOSG. Omogočiti je treba otrokom, da bodo lahko izvajali aktivnosti na področju športa, šolstva in kulture. Ne smejo dovoliti, da bi bili ti otroci še naprej drugorazredni, saj se tako tudi počutijo. 

Odgovor:

Pobudo glede športne vadbe in glasbenega izobraževanja bomo proučili skupaj z izvajalci programov.

V VS Razbor že načrtujemo postavitev otroških igral.

Za večnamensko dvorano res obstaja idejna skica in predlog, vendar pa je za realizacijo projekta potrebno še veliko aktivnosti (investicijska in projektna dokumentacija…), predvsem pa zagotoviti vir financiranja. V kolikor se bodo v naslednji finančni perspektivi našla zadostna sredstva sofinanciranja, obstaja možnost, da se projekt  v naslednjih letih uvrsti tudi v proračun.

Vprašanje:

- Simon Smolak je v letu 2020 v času korona krize predlagal mestni občini, da lahko njegov občinski prenosni računalnik, uporabljajo otroci za šolanje. Strokovne službe so mu odgovorile, da to zaradi tehničnih zadev ni mogoče in da naj podari svoj osebni računalnik. Toda svojega računalnika zaradi narave njegovega dela ni mogel podariti, zato se je odločil in je Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec podaril eno sejnino. Tudi letos bo podaril eno sejnino ter dodatno še en računalnik in to POŠ Razbor. Podal je pobudo, da se mu pridruži še kateri od svetnikov.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da se je po javni razgrnitvi SDOPN3 vsul plaz nekih civilnih iniciativ in pisanj raznih člankov v časopisih. Tudi sam je pripravil pripombe glede omenjenih sprememb. Po eni strani je žalostno, da kot mestni svetnik ni že prej imel možnosti, da bi lahko vplival. Glede na to, da je bilo podanih veliko pripomb, bi bilo nujno, da se okrepi Oddelek za prostor še z eno kompetentno strokovno osebo, ki bo zagovarjala predvsem interese Mestne občine Slovenj Gradec v odnosu do soglasodajalcev. Marsikaj bi se dalo z enim trdim pogajalcem bolje rešiti, da ne bi bilo teh pripomb. Nato je naštel tri primere, ki so trenutno najbolj izpostavljeni. Prvi je razbremenilni kanal Homšnice. Pred leti sta bila tam načrtovana dva zadrževalnika, zdaj je samo eden. Druga zadeva je krožišče pri pokopališču in omenil je, da ni priključen krak Podgorske ceste na to krožišče. S tem bodo ustvarili prometni zamašek.  Kot tretje pa je omenil krožišče v Pamečah, pri novi Poslovni coni in na odborih so večkrat predlagali, da se le-to premakne proti Fuksu. S tem bi zagotovo rešili en prometni problem.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

- Simon Smolak je glede na to, da je bilo precej negativnih odzivov zaradi županovega avtomobila je predlagal, da nadzorni odbor pregleda dokumentacijo v zvezi z nabavo dveh avtomobilov in poda ugotovitve. Menil je, da župan lahko ima vozilo za zasebno uporabo, vendar smatral, da je na dve leti pa prepogosta menjava.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Nadzornemu odboru.

Vprašanje:

- Boštjan Riglenik je omenil, so se pojavile dileme in obenem nasprotovanja občanov glede načrtovane širitve Industrijske cone v Pamečah po desni strani ceste. Omenjena dilema je bila izpostavljena tudi na sestanku Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom in strokovne službe MOSG so odgovorile, da se v dotičnem delu načrtovane industrijske cone spogledujejo z možnostjo izgradnje poligona za varno vožnjo, ki ga na Koroškem sploh ni. V tem kontekstu bi bila ta možnost seveda zelo dobrodošla in potrebna. Kot vedo, posebni izvedbeni pogoji določajo kaj je na določenem območju mogoče in kaj ni mogoče graditi, ob enem so v njih našteta tudi vsa dopustna odstopanja od predvidene gradnje, vendar pa v zelo minimalnem obsegu. Zato ga zanima na kakšen način bi pripravljalci lahko v tej fazi sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN3 v to že funkcionalno načrtovano industrijsko območje sploh umestili omenjeni poligon ali karkoli občanom bolj prijaznega, kot pa kaj takšnega, ki v tekstualnem delu oziroma v posebnih izvedbenih prostorih za to območje ni predvidenega, niti navedenega med dopustnimi odstopanji.

Odgovor:

Poudariti želimo, da v tem trenutku ne spreminjamo namembnosti zemljišč v IC Pameče. V letu 2015 je bilo omenjeno območje določeno kot industrijska cona, tako na levi kot na desni strani. Na levi strani bo mestna občina zemljišče uredila s komunalno opremo. Na desni strani pa razmišljajo o ureditvi poligona varne vožnje, s čimer se tamkajšnji krajani strinjajo, saj če ga ne bodo imeli, čez nekaj let na Koroškem ne bo več možno opravljati vozniškega izpita.  

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj že spomladi obrnilo nekaj občanov, ki jih je zmotilo, da je najemnik kmetijskega zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma Kmetijske gozdarske zadruge Slovenj Gradec, ki leži med mostom pri Sušilnici v Starem trgu in Škrubijevem mostom, zoral njivo in posadil koruzo skoraj do struge Sudodolnice in s tem onemogočil vsakršno možnost hoje. Pred tem je namreč v celotni dolžini tega vodotoka potekala shojena poljska pešpot, ki se je posluževalo kar veliko občanov in občank. Zadnjih nekaj let uporaba te poti ni več možna, ker koruza raste še čez mejo vodnega telesa Suhodolnice. O tej težavi je že maja opozoril strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec, ki naj bi to težavo posredovali na pristojno službo VGP Drava Ptuj, ki je zadolžena za urejanje tega vodotoka. Kljub temu se do sedaj ni spremenilo ničesar, sam pa tudi ni preveč drezal, ker je koruza pač rastla. Sedaj so vse poželi, zato ponovno izpostavlja isto vprašanje in prosi za pomoč, saj meni, da ni prav, da tega pasu zaradi koruze ni več. Glede na dejstvo, da je sedaj od Name in do mostu pri Sušilnici izpeljana t.i. tehnično vzdrževalna makadamska pot za namen urejanje Suhodolnice, bi kljub temu, da se trenutno nadaljnja izvedba te poti ne načrtuje, vseeno lahko ohranili vsaj cca 2 metra širok pas med brežino vodotoka in njivo po kateri bi občani lahko hodili in se sprehajali, četudi ne po makadamu ampak po travi. Kot je že dejal, v stanju, ki traja že nekaj let, ko zakupnik posadi koruzo na trasi 500 metrov niti hoja v koloni ni mogoča, kaj šele izvajanje kakršnegakoli vzdrževanje vodotoka, čemur so ti pasovi ob bregovih vodotokov namenjeni. Apeliral je na mestno občino,  da nekako stopi v kontakt oziroma opozori tega vzdrževalca vodotoka kakor tudi lastike zemljišč, da naj se v bodoče vzdržijo oranja in sajenja kakršnih koli kultur do neposredne brežine vodotokov na takšen način, da niti hoja ni več mogoča.

 

 

 

Odgovor:

Zadevo smo že pri prvi pobudi v mesecu maju predali upravljavcu vodotoka, ki je to dal naprej na inšpekcijo. Sedaj jih bomo ponovno pozvali.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je vprašal ali se mestna občina še trudi z ugotavljanjem odgovornosti za nastanek plazu v Podgorju, ali je ta zadeva za občino zaključena in bo odgovornost kar v celoti prevzela nase mestna občina sama.

Odgovor:

Sanacija plazu v Podgorju je zaključena. Na našo pritožbo odgovora še nismo prejeli.

Vprašanje:

 Silvo Gros je povedal, da je bil na seji VS Legen in prosili so ga, da bi izpostavil dve zadevi  v zvezi z izgradnjo kanalizacije in vodovoda na Legenski planoti. Prva se nanaša na višino komunalnega prispevka, ki ga morajo poravnati tisti, ki se bodo priključili na omrežje. Pojavila se je bojazen, da se bo ta prispevek za njih podražil oziroma, da bodo plačali več kot pa tisti, ki so se v preteklosti že imeli možnost priključiti na to vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Krajani pač apelirajo na to, da bi ta prispevek bil v taki višini, kot jim je v preteklosti bilo obljubljeno.

Nadalje prosijo, če bi bilo možno, da bi v te jaške položili dodatno cev, ker pričakujejo, da bi se v kasnejšem obdobju priključili na optiko. Če bodo ponovno kopali, bo dražje, predvsem pa se bojijo, da lastniki zemljišč ne bodo dali več dovoljenja za prekop preko njihove zemlje.

Odgovor:

Odgovor Komunale:

Komunalni prispevek za priključitev na javno vodovodno oz. kanalizacijsko omrežje se zaračunava skladno z določili Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 101/20 – v nadaljevanju Odlok). Pri izračunu komunalnega prispevka sta bistvena podatka velikost gradbene parcele ter bruto tlorisna površina objekta. Ker praviloma ne eno in ne drugo za obstoječe objekte ni znano, se skladno z določili Odloka iz uradne evidence Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS-a) v izračun kot gradbena parcela zajame površina zemljišča pod stavbo, pomnožena s faktorjem 1,5 ter kot bruto tlorisna površina objekta površina neto velikosti objekta, pomnožena s faktorjem 1,2. Za okviren prikaz višine komunalnega prispevka smo v izračun zajeli stanovanjski objekt, ki ima zemljišče pod stavbo v uradni evidenci GURS-a evidentirano 100,00 m2, neto tlorisno površino objekta pa 230,00 m2:

 

Glede na dejstvo, da je praktično pri vsakem objektu evidentirana drugačna površina zemljišča pod stavbo in drugačna neto tlorisna površina objekta, se tudi izračuni komunalnega prispevka razlikujejo od objekta do objekta.

V kolikor je za občane v danem trenutku izračunani komunalni prispevek previsok zalogaj za plačilo v enkratnem znesku, je možno na Mestno občino Slovenj Gradec podati prošnjo za obročno odplačilo obveznosti, vendar pa se to lahko razdeli na največ 12 zaporednih mesečnih obrokov oz. poljubno manj.

MOSG je pred pričetkom izvajanja del na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju na Legenski planoti na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS vložila namero o nameravani gradnji. Na osnovi priglasitve s strani podjetja Telekom je bil organiziran terenski sestanek, kjer smo s predstavniki podjetja Telekom dorekli, na katerih odsekih se izvede sopolaganje zaščitnih cevi, kar pa se na terenu tudi že izvaja.


Vprašanje:

- Silvo Gros je povedal, da so na makadamskem parkirišču na pokopališču v Starem trgu globoke jame. Predlagal je, da parkirišče ustrezno uredijo, še posebej zdaj ko se bliža praznik Dan spomina na mrtve in bo obisk pokopališča številčnejši.

Odgovor:

Pobudo za ureditev parkirišča pri pokopališču v Starem trgu bomo posredovali pristojnim službam.

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da mestna občina čim prej organizira usposabljanje glede pomena in vsebine Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec in Statuta Mestne občine Slovenj Gradec. Sam meni, da mnogim znanje ali vedenje o tem manjka. To sta zelo pomembna dokumenta, zato ju je treba dobro poznati in oba dokumenta tudi upoštevati. Tudi sem je v zvezi s tem pripravljen nuditi ustrezno brezplačno pomoč.

Odgovor:

Odgovor ni bil podan.

Vprašanje:

- Boris Raj je povedal,  da je ob cesti Stari trg Gasilski dom- Suhodolnica most, tudi šolska pot, ki ni posebej urejena zato, pač pa jo otroci uporabljajo iz smeri  Muratova - most - Gasilski dom Predlagal je, da se na tej cesti uredit osvetlitev.

Odgovor:

Prav bi bilo, da omenjeno pobudo v svoj načrt dela uvrsti mestna četrt kamor sodi ta cesta in jo bodo v proračun uvrstili v prihodnjih letih. 

Vprašanje:

- Franjo Murko je omenil, da so v ekspanziji gradnje v mestni občini in kamorkoli pridejo vsepovsod se gradi. Sam je ponosen na to in vesel in vsi ti, ki tu sedijo ter Slovenjgradčani so lahko ponosni na ta razvoj in preboj Mestne občine Slovenj Gradec. Vendar pa ga moti, da pri vseh teh gradnjah, ne glede na to kdo jih financira, primanjkuje zelenih površin. Če gredo na Rahtel in pogledajo mesto Slovenj Gradec, je nekaj področjih, ko se lahko zgrozijo. Pri TC Špar in na tem parkirišču, ni niti enega drevesa. Predlagal je, da jim podajo pobudo, da na vrhu naredijo zeleno trato, tako kot jo je Peter Uranc naredil v centru mesta. Pa ne zato, da bi iz Rahtela Slovenj Gradec lepši zgledal, ampak zato, da bodo imeli več kisika in bo zelena destinacija. Drevesa je potrebno zasaditi tudi ob novih blokih na Celjski cesti, v Homškem parku, na Vovkovih zarah oziroma povsod tam, kjer je novogradnja. Boji se, da če ne bodo dreves zasadili zdaj v jeseni, potem jih sploh nikoli več ne bodo. Zato daje pobudo, da se urbanisti še bolj potrudijo in preverijo pravzaprav ali bodo te površine dobile dovolj zelenih površin, s katerimi bodo konkretno stopili v t.i. trajnostni in zeleni razvoj mestne občine.

Odgovor:

Strinjamo se, da je potrebno ob novogradnjah ohranjati tudi zelene površine in saditi drevesa. Pri novogradnjah trgovskih centrov bomo vztrajali, da ne bo več zgolj betonske ploščadi, temveč bodo tudi zelene površine.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je omenil, da so v preteklem mandatu pri urejanju prostora na občinskem svetu sprejeli sklep, da kmetje, ki ocenjujejo, da ne potrebujejo toliko stavbnega zemljišča, kot ga imajo, ga prekategorizirajo. Razlog je bil tudi to, da zaradi tega plačujejo nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zadnjih obdobjih pa nekateri kmetje ugotavljajo, da so takrat bili nekoliko prehitri. Tako nimajo možnosti, da mladi ostanejo doma in si uredijo bivališče, ker je postopek prostorskega urejanja prezapleten. Zato bi bilo nujno, da na eni izmed naslednjih sej mestni svet sprejme sklep, da si bodo lahko zadeve s prostorom hitreje uredili. Takšen sklep mestni svet lahko sprejme.  Menil je, da bi to lahko bil prispevek k razvoju podeželja in nasploh prostorskega urejanja.

 

Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Objavljeno:2021-11-15T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

26. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8.9.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 26. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 8.9.2021
Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec pozovejo oziroma podajo pobudo Komunali in tistim, ki so zadolženi za urejanje javnih površin v mestu Slovenj Gradec, da gredo po mestu in njegovi okolici ter pogledajo kakšno je stanje zelenic, cvetličnih nasadov, dreves,  nadalje kakšen je nivo javne čistoče, kje je nasmeteno in kakšni so koši za smeti. Parkirni prostor vzdolž sredine Maistrove ulice je treba pokositi, prav tako je potrebno v naselju S8 očistiti robove pločnikov, ki so zaraščeni s travo. V zadnjem obdobju so zapuščeni in zanemarjeni otoki za odlaganje odpadkov, na kar je potrebno opozoriti podjetje Kocerod.

Odgovor:

Pobuda je že posredovana pristojnim službam, ki skrbijo za urejanje javnih površin v mestu Slovenj Gradec in njegovi okolici.

Vprašanje:Boris Raj je vprašal kdaj se bo vzdolž Celjske ceste pričela gradnja kolesarske steze in v kakšnem obsegu.  
Odgovor:

Načrtovano je bilo, da bi v letošnjem letu pričeli z gradnjo kolesarske steze ob Celjski cesti, ampak Direkcija za ceste zaradi dveh gradbišč, to je izgradnje novega šolskega centra in varovanih stanovanj, predlaga, da z deli pričnemo v prihodnjem letu. V prvi fazi bomo gradili kolesarsko stezo od križišča PTC Katica do bivše Name. Na območju bivšega objekta Zipo pa pride nova zazidava in bomo kolesarsko stezo za tisti del zgradili po končanju te zazidave, to bo predvidoma konec leta 2022. 

Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je v MČ Polje bilo v letošnjem letu načrtovana rekonstrukcija stranskih ulic na Ronkovi in na Kajuhovi ulici. Zgodilo se je, da do tega ni prišlo. S strokovnim sodelavcem je bil na ogledu vseh teh ulic, kjer sta opredelila možnosti, želje in prioritete, zato je še enkrat pozval,  da se že v letošnjem letu investira kar je bilo načrtovano. V finančnem planu za leto 2022 pa je potrebno nameniti nekaj več finančnih sredstev za vzdrževanje površin za to območje, da tudi tisti občani, ki so prikrajšani za kvaliteto teh površin, v prihodnje dobijo to, kar pričakujejo.

Odgovor:

V Mestni četrti Polje je bil opravljen ogled je bil narejen in omenjene ulice so za sanacijo načrtovane v letu 2022. Naročili bomo projekte, saj gre za kompletno menjavo inštalacij oziroma infrastrukture. 

Vprašanje:

Janez Potočnik je opomnil, da so pred leti spremenili pravilo utripanja oranžne luči in od takrat naprej se takoj za zeleno prižge rdeča luč. Marsikomu ta sprememba ni všeč in problem je manjši, če je na semaforju odštevalnik časa, ki prikazuje kdaj se bo znova prižgala druga luč na semaforju. Opozoril je, da dva odštevalnika že dalj časa ne delujeta in predlagal je, da jih popravijo. Prav tako je predlagal, da odštevalnike namestijo na vse semaforje.  

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da opravijo ogled semaforjev, nato pa bodo pristojne službe namestile odštevalnike časa.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da dalj časa ni delovala fontana pri bivši Nami. Opazil je, da je le ta zanimiva za obiskovalce Slovenj Gradca, zato je predlagal, da skrbijo, da bo le ta ves čas delovala.

Odgovor:

Na fontani pri bivši Nami se je zgodil vandalizem. Nekdo je udaril v svetlobno telo in tako je voda zalila strojnico in jo uničila. Vendar so tisti, ki so to storili, poravnali celotno škodo.  

Vprašanje:

Albert Kotnik je predlagal, da se na avtobusnem postajališču v Tomaški vasi na levi strani v smeri Slovenj Gradec – Velenje postavi nadstrešnica.

 

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled avtobusne postaje in poskušale poiskati ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Albert Kotnik je predlagal, da se dokonča izgradnja kanalizacijskega voda od gostinskega obrata Zlati časi in do hiše v Mislinjski Dobravi, do Zdovca. Tam je pet hiš in štiri hiše stojijo  ob potoku Homšnica. To je načrtovano že več let in se vsako leto nekaj zgodi, da se ta investicija ne zaključi.

Odgovor:

K rešitvi problematike se je v preteklosti že pristopilo, vendar zaradi nestrinjanja lastnikov zemljišč, po katerih poteka trasa, investicija ni bila realizirana. Mestna občina Slovenj Gradec bo ponovno preverila možnost izgradnje manjkajočega voda, glede na dejstvo, da je zaselek tudi v območju aglomeracije.

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal ali lahko konjeniki jahajo ob kolesarski stezi in na kaj morajo pri tem paziti. Predlagal je, da odgovor v zvezi s tem objavijo v SGlasniku.

Odgovor:

Načeloma lahko konjeniki jahajo ob kolesarski stezi v kolikor ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu. Po sami kolesarski stezi ne smejo, ker bi lahko prišlo do poškodb in ogrožanja pešcev in kolesarjev.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se na mestnih ulicah, ki niso tranzitne, hitrost omeji na 30km/h. Pri tem je omenil Strnadovo ulico.

Nadalje je opomnil, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že večkrat ugotavljal, da so hitrostne ovire zaradi hrupa nesmiselne, zato je predlagal, da to uredijo z talnimi označbami in pa s 3D rešitvami. Ena taka je v Sejmiški ulici, kjer imajo vozniki občutek, da bo na cesti hitrostna ovira, dejansko pa je narisana samo črta.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da v mestu Slovenj Gradec gradijo veliko stanovanj oziroma stanovanjskih blokov. Predlagal je, da se predvidi območje, kjer bo v novih blokih tudi dvigalo. To je pomembno predvsem zaradi starejših stanovalcev.

Odgovor:

Novih blokov ni več možno graditi brez dvigal, tako, da bodo imeli vsi novejši bloki tudi dvigalo.

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal še kdaj bo vseljiv blok neprofitnih stanovanj.

Odgovor:

Blok neprofitnih stanovanj je dokončan, položiti je potrebno le še parket. Tega še niso storili, ker je bila v bloku prevelika vlaga. Takoj ko bo dokončano tudi to delo, se bodo stanovalci lahko vselili. 

Vprašanje:

Silvo Gros je povedal, da se je udeležil seje Vaške skupnosti Šmartno, kjer je bilo podano vprašanje kaj se dogaja z izgradnjo četrtega kraka na krožišču v Šmartnem. Pojavljajo se govorice, da le tega ne bo.

Odgovor:

Ni še dokončno razrešeno lastništvo zemljišča in takoj ko bo postopek na sodišču končan, bodo pričeli z deli. V proračunu so finančna sredstva rezervirana.

Objavljeno:2021-10-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

25. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 30. 6. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 25. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 30. 6. 2021
Vprašanje:

 - Boris Raj je predlagal, da Hortikulturna komisija pri Mestni občini Slovenj Gradec pripravi seznam dreves oziroma hortikulturnega stanja v mestu Slovenj Gradec. Opozoril je, da se zlasti v urbanem okolju S8 pogosto pojavljajo težnje posameznikov, da bi podirali drevje. Zaradi tega želi, da imajo urejen sistem v mestni občini in bo Hortikulturna komisija dobila neko veljavo, ki bo odločala tudi o tem.

Odgovor:

Hortikulturna komisija bo opravila ogled na občinskih zemljiščih v mestu in pripravila poročila, s katerim bomo seznanili Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Simon Smolak je ob dejstvu, da letos v Slovenj Gradcu letni bazen ne deluje, predlagal, da Mestna občina Slovenj Gradec omogoči, da imajo slovenjegraški otroci brezplačno kopanje na letnem bazenu v Ravnah na Koroškem.

Odgovor:

V letošnji kopalni sezoni omogočamo subvencionirano kopanje v letnem bazenu na Ravnah na Koroškem za vse otroke in mladostnike do 16. leta starosti, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Slovenj Gradec. Ob predložitvi osebnega dokumenta so upravičeni do brezplačne vstopnice za bazen.

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da je prevzemanje komunalnih odpadkov prevzelo podjetje Kocerod in so se nekatere stvari  spremenile. Zelenega odreza ne morejo več oddati na zbirni center ob sobotah oziroma naj bi to celo zaračunavali. Želijo pa imeti lepo in čisto okolje. Predlagal je, da je to možno oddati tudi ob sobotah. Sicer bodo občani to odlagali na druga mesta, kjer to ni primerni in ni dovoljeno.

Odgovor:

Odgovor pripravila Družba Kocerod d.o.o.:

Družba Kocerod je s 1.4.2021 prevzela javno službo zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov. V okvir zbiranja bioloških odpadkov spada tudi zeleni vrtni odpad. V skladu s tehničnim pravilnikom (3. Točka 11. Člena) lahko uporabniki iz gospodinjstva ob predložitvi dokazila o plačanih storitvah ravnanja z bio odpadki za pretekli mesec brezplačno oddajo zeleni vrtni odpad v količini 3 m3 skozi vse leto na zbirnem centru ali neposredno v kompostarni pod določenimi pogoji. Za občane, ki so vključeni v odvoz bio odpadkov, je tako prevzem zelenega odreza na zbirnih centrih brezplačen, predajo ga lahko vsak dan v času obratovanja zbirnega centra. Informacij o tem, da v soboto ni sprejemal, nimamo. Za vse druge občane, ki niso vključeni v odvoz bio odpadkov (ne plačujejo bio zabojnika), pa je prevzem zelenega odreza mogoč proti doplačilu v skladu z veljavnim cenikom (81 eur/ t oziroma 25 eur/m3).

Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da je Mestna občina Slovenj Gradec v lanskem letu objavila javni razpis za neprofitna stanovanja. Ker se v enem letu marsikaj spremeni, je predlagal, da se ta javni razpis objavlja vsako leto. Marsikdo bi bil upravičen do tega stanovanja, pa nima možnosti priti na seznam.

Odgovor:
Vprašanje:

Albert Kotnik je v imenu Turistično športnega društva Vedrin, VS Turiška vas in pa Gasilskega društva Turiška vas vse povabil na literarno glasbeni večer, ki bo v četrtek, 8. julija 2021, ob 19. uri pred gasilskim domom v Turiški vasi.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da v mestnem jedru smeti pobirajo ob sredah in stanovalci zabojnike za smeti postavijo na ulico v torek zvečer ali v sredo zjutraj. Ti zabojniki ostanejo na ulici do konca službe ali do srede zvečer. Predlagal je, da se vsaj v poletnem času dogovorijo s stanovalci in podjetjem Kocerod, da bi te zabojnike pobiralci vzeli iz preddverja, spraznili in jih dali nazaj. Ko turisti in drugi ljudje pridejo v mestno jedru, so ti zabojniki moteči. Prav je, da bi tudi na tem področju naredili korak naprej.

Odgovor:

Odgovor pripravila Družba Kocerod d.o.o.:

V zvezi s predlagano pobudo, da bi v mestnem jedru Slovenj Gradca ne bilo zabojnikov za odpadke zaradi turistov, vam sporočamo, da je pobuda utemeljena, vendar ni izvedljiva na način, kot ga predlagate, saj komunalni delavci nimajo pravice vstopa na dvorišča zasebne posesti. Da bi preprečili, da zabojniki ostanejo na ulici do konca službe ali ves dan do večera predlagamo dogovor s stanovalci, da v poletnem času komunalna služba začne pobirati zabojnike eno uro prej, to je ob 4.30 in s tem omogoči, da lahko občani zabojnike vrnejo na staro mesto še pred odhodom v službo.

O morebitni spremembi načina izvajanja javne službe bodo uporabniki predhodno obveščeni.

 

Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik je kot predsednik Sveta  za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kot podžupan opozoril, da v zadnjem času skupaj z Referatom za promet odgovarjajo na številne pobude in pritožbe občank in občanov. Večina se nanaša na preglednost ulic in cest. Pri večini ogledih ugotavljajo, da je temeljna ovira za večjo preglednost višina živih mej. Iz tega razloga je občanke in občane opozoril, da resnično svoje delo opravijo zaradi lastne varnosti, varnosti svojih bližnjih in tudi zaradi vseh uporabnikov, ki se na tistem območju gibljejo oziroma vozijo. Pri ogledu lahko samo opozorijo in pošljejo inšpektorico, ki odredi, da  se ta živa meja poreže.

 

Enako velja so hitrostne ovire. Od leta 1998 velja zakon, ki lokalnim skupnostim določa kje postavljati hitrostne ovire.  Te hitrostne ovire sicer zagotavljajo, da vozniki ne morejo hitro peljati, hkrati pa pomenijo tudi hrup v določenem okolju. V Mestni občini Slovenj Gradec ne morejo na vsak odcep in na vsaki cesti, na vsaki ulici postavljati ovire. Te ovire se postavijo v bližini šol in vrtcev oziroma mora biti argument, da se hitrost omejit na 30 km/h . To so  izhodišča na katere je želel opozoriti.

 

Odgovor:
Vprašanje:

dr. Peter Pungartnik se je kot veteran vojne za Slovenijo in kot podžupan zahvalil vsem avtorjem, vsem tistim, ki ste prispevali k postavitvi spominskega parka v Šmartnem. Enako velja tudi za to lipo pri Upravni enoti in za proslavo, ki je bila.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da se počisti kapelica na Celjski cesti, saj je v njej polno smeti.

Odgovor:

Kapelico na Celjski cesti bomo očistili.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da so prejšnji vikend pričeli s slovenjgraškim poletjem in ponosen je na to, da so se na ustrezen način spomnili 30 letnice osamosvojitvene vojne. Menil je, da se lahko Mestna občina Slovenj Gradec pohvali s tem, da je res dala poseben pečat temu praznovanju.

Nato pa je povabil vse, da se udeležijo prireditev v okviru slovenjgraškega poletja.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Silvo Gros je prisotne seznanil, da nova zakonodaja predvideva nov organ nadzora in sicer se ta organ imenuje revizijska komisija. Tudi Komunala je sklenila, da bo imenovala to revizijsko komisijo in na zadnji seji nadzornega sveta je bila imenovana. Sestavljena je iz treh članov, dva člana sta iz članstva nadzornega sveta in pa ena zunanja članica. Naloge te komisije so s področja računovodstva, sodelovala naj bi z zunanjim revizorjem in ga usmerjala pri njegovem delu, pa tudi nadzirala njegovo delo. Po drugi strani bo spremljala tudi poslovanje podjetja, skratka ima možnost vpogleda v kompletno dokumentacijo Komunale. Pregleda pa lahko tudi zadeve, ki se zdijo sporne.  

Odgovor:
Objavljeno:2021-09-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

24. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 26.5.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 24. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 26.5.2021
Vprašanje:

Boris Raj je opomnil, da so bili po medijih seznanjeni o odločitvi pristojnega ministrstva, da ne bodo več financirali Koroškega radia. Sicer ima informacije, da župan na to temo že pelje že neke aktivnosti, vendar je kljub temu predlagal, da se o tem pogovorijo in sprejmejo kakšno stališče. Sam meni, da Koroški radio potrebujejo in je to eden od pomembnih temeljev informiranja javnosti na območju Mestne občine Slovenj Gradec, pa tudi širše v koroškem prostoru. To je tradicionalno dolgo let prisoten organ informiranja in seveda je pričakovati, da svetnice in svetniki ter tudi vodstvo Mestne občine Slovenj Gradec ne bodo kar tako gledali, da se ta zelo pomemben medij kakorkoli omejuje ali celo ogroža njegov obstoj. Ponovno je predlagal, da v zvezi s tem sprejmejo kakšno stališče glede pomoči za zagotavljanja delovanja tega medija.

Odgovor:

Koroški radio je zasebni radio, ki pa opravlja veliko delo za Koroško. Gre za enega izmed osrednjih informativnih medijev tako v mestni občini, kot tudi širše. Zato je prav, da pokažemo interes in javno podpremo delovanje Koroškega radia. Seveda kot občina in mestni svet ne morejo pri tej odločitvi ministrstva vplivati neposredno. Prav pa je, da nakažejo zaskrbljenost glede te odločitve. Še posebej ob dejstvu, da so bili tudi v lanskem letu popolnoma enaki kriteriji za financiranje in Koroški radio je program izvajal z enako vsebino kot letos, pa so bili upravičeni do finančnih sredstev, letos pa niso več. Predlagamo, da s kakršnokoli pomočjo v drugih oblikah zaenkrat počakamo, ker ima Koroški radio možnost sprožitve upravnega spora na sodišču. O tem bodo razpravljali tudi na Svetu Koroške regije, kjer bodo tudi župani regije opozorili na ta  pomemben medij in mu podali podporo. Želimo si, da ta radio ne glede na lastniško strukturo še vedno deluje in informira vse Korošce in Korošice, pa še širše. Tako v imenu mestne občine kot mestnega sveta bomo podali podporo.

Vprašanje:

Boris Raj se je zahvalil direktorici občinske uprave in strokovnim službam mestne občine, da so v Mestni četrti Polje organizirali sestanek na tem urejanja okolice, ki je bil uspešen. Navedel je udeležence in povedal, da so se po dolgih letih uspeli dogovoriti za sodelovanje, zlasti pa razčistiti kdo od prisotnih subjektov in nosilcev neke lastnine je tam pravi lastnik ter kdo prevzema materialne in kakšne druge odgovornosti. Upa, da bo zdaj to funkcioniralo in menil je, da je to primer dobre prakse pri reševanju problemov v skupnosti, ker je zelo pomembno.

Odgovor:
Vprašanje:

Franc Pečovnik je omenil rastlino Japonski dresnik, ki raste ob reki Mislinji. Že pred leti so izpeljali akcijo, da bi ga iztrebili. Vendar so ugotovili, da se s prekopavanjem še bolj razmnožuje. Prav tako ga niso uničili z regulacijo reke Mislinje. Sam je dolgo razmišljal kako ga uničiti in na koncu je našel enostavno rešitev in sicer vsake 14 dni z košnjo se ga da uničiti. Nekako bi se morali dogovoriti,  da bi lastniki zemljišč to upoštevali. Vprašal je ali ima občina v zvezi s tem kakšne pristojnosti.

Odgovor:

Podan predlog bomo proučili.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je vprašal kako je z izgradnjo mostu pri podjetju Kopur v Pamečah, o katerem se pogovarjajo že nekaj let.

Odgovor:

Projekt za brv v Pamečah je v zaključni fazi, seveda pa čakamo na razpis Eko sklada, iz katerega je bilo do sedaj možno črpati 100 % sofinanciranje, v kolikor gre za navezovalno kolesarsko pot. Projektiramo ga na način, da bo pešpot in hkrati dvosmerna kolesarska pot. Upamo, da bo javni razpis v kratkem.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da si je ogledal videoposnetek načrtovalcev protipoplavnih ukrepov v Mesti občini Slovenj Gradec. Vprašal je zakaj so načrtovalci ukrepov na Homšnici sprejeli odločitev za projektiranje enega zadrževalnika in razbremenilnika. Kateri so bili razlogi za takšno odločitev? Razbremenilnik je kanal, ki spelje vodo iz enega kanala v drug kanal. Namreč v postopkih priprave OPN je mestna občina na zahtevo soglasodajalcev, v tem primeru ARSO in MOP-a naročila izdelavo hidrološko hidravlične študije poplavnih kart na porečju Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in to za najbolj kritične predele poseljenega območja. Kasneje je bila prej omenjenim soglasodajalcem predstavljena in z njihovim soglasjem potrjena v predlogu za OPN. Ukrepi poplavne varnosti, ki jih je mestna občina vnesla v OPN, torej idejne zasnove ureditve Mislinje, so bili delno upoštevani pri načrtovanju ukrepa številka 6, to je tisti ukrep, ki se uradno imenuje projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave in območja Meže z Mislinjo. Pri poplavni varnosti Homšnice pa sta bila v OPN predvidena dva suha zadrževalnika, več nizkih nasipov vzdolž porečja Homšnice, ki ščitijo posamezne objekte in naselja, hkrati pa so v funkciji suhih zadrževalnikov v primeru poplavnih vod. To predstavitev je zelo pozorno poslušal in ni videl oziroma niso bili predstavljeni nobeni strokovni razlogi za sedaj predlagano drugačno rešitev, ki je tudi po mnenju enega od teh strokovnjakov nekako v nasprotju z doktrino hidrologov. Torej ta doktrina pravi, da je potrebno vodo v čim večji meri zadrževati v porečju vodotokov, ne pa je kanalizirati v drug vodotok.

Odgovor:

S projektom »Ureditev visokovodnih razmer v Slovenj Gradcu« je predvidena je zasnova celovitih ukrepov, ki zmanjšujejo poplavno ogroženost na območju Slovenj Gradca. Ukrepi na Mislinji so povezani z ukrepi na Homšnici.
Na Homšnici je predviden en suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica in en razbremenilni kanal iz zadrževalnika proti Mislinji.
Učinek (prostornina) zadrževalnika visokih voda kot protipoplavni ukrep ni zadosten, zato se vode Homšnice delno zadrži, višek pretoka pa se preusmerja z razbremenilnim kanalom v Mislinjo.
Zadošča en razbremenilni kanal - umeščanje trase razbremenilnega kanala je odvisno od več dejavnikov, kot npr. od rabe prostora in drugih načrtovanih posegov v prostor, predvsem južne obvoznice in tretje razvojne osi.  Razbremenilnik bo v funkciji le v primeru visokih voda, ko bo zadrževalnik poln in predstavlja dodatno varnost območja.
Suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica je omilitveni ukrep za (dolvodno) Homšnico. Q100 Mislinje pred dotokom Suhodolnice znaša 180 m3/s, zato lahko štejemo dotok iz razbremenilnika (ca. 7 m3/s) kot sprejemljivo majhen vpliv na Mislinjo.
V predhodnih študijah je bilo predvidenih več zadrževalnikov visokih voda. Izbran je bil en, večji. Njegova velikost je odvisna od lokacije in topografskih lastnosti. Od zadnjih študij se je poselitev v prostoru razširila in s tem se je zmanjšala možnost umestitve razbremenilnika ali več teh v prostor. Ne smemo pozabiti, da morajo zadrževalniki ohranjati prehodnost za vodne organizme ter ne smejo prekinjati transporta sedimentov. En večji zadrževalnik namesto več manjših pomeni bolj varno obratovanje/krmiljenje in nadzor objekta, naplavine in sedimenti se odlagajo in čistijo samo na eni lokaciji. Manjši je tudi poseg v prostor oz. površina, ki jo zadrževalnik zaseda v prostoru.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je že bila izdelana idejna rešitev sonaravne ureditve struge Mislinje, predvsem v tistem delu, kjer gradijo bazen in park urbanih športov. Narejena je bila tako, da bi se uredila več nivojska struga, potem sprehajalne poti, torej parkovne ureditve in bi potem ta struga zgledala malo drugače kot ta, ki so jo zdaj naredili v nižjem delu proti Pamečam. Vprašal je, če je ta projekt še aktualen in če občina pri njem kakorkoli sodeluje.

Odgovor:

Nikakor nismo zavrgli omenjene idejne rešitve in upamo, da jo bomo lahko realizirali v načrtovanem obsegu. Upamo tudi, da bo lahko realizirana sočasno z gradnjo bazena. Sočasno želijo zgraditi tudi nov most od Druge osnovne šole do bazena, ki bo služil kot intervencijska pot.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil še nov zakon o vodah in zanima ga ali je mestna občina kakorkoli udeležena oziroma ima potrebe po gradnji objektov na 40 metrov vodovarstvenem pasu. Vprašal je, če se to kakorkoli dotika projekta ureditve poslovne cone.

Odgovor:

Kot je znano je med nosilci urejanja prostora v fazi sprejemanja prostorskih aktov zelo pomembno vključena Direkcija RS za vode, ki skrbi, da so v odlok vključena določila, ki imajo podlago v njihovem zakonu in podzakonskih predpisih. Sprejem določil, ki ne bi bila skladna s prej omenjenimi predpisi žal ni mogoč.

Območje SG-52, kjer je predvidena nova industrijska cona, je od VC območja oddaljena za več kot 40 m, poleg tega je vmesni pas kmetijsko zemljišče, kjer je gradnja objektov omejena, bolj ali manj onemogočena, tako da novi zakon o vodah nima vpliva na to cono. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil pomoč za oskrbo na domu. Podal je pobudo, da pristojne službe pripravijo konkretno analizo trenutne potrebe po koriščenju storitve oskrbe na domu v Mestni občini Slovenj Gradec. Kolikor vedo, je trenutno za oskrbo na domu tistih ostarelih, ki so ostali doma iz različnih razlogov, bodisi da so domovi za ostarele zasedeni, bodisi da si tega ne morejo privoščiti ali si v dom za ostarele nenazadnje ne želijo vseliti in to oskrbo dejansko potrebujejo,  pristojen Koroški dom starostnikov. Sam ima informacijo, da naj bi v okviru Koroškega doma starostnikov te storitve izvajale tri zaposlene osebe in da naj bi bilo to število premajhno glede na vse potrebe in trenutno povpraševanje po teh storitvah. Ker konkretnih podatkov o tem nimajo, bi predlagal, da se jih na ustrezno primerljiv način pridobi in ocena predstavi mestnemu svetu. Predvsem ga zanima koliko ur oskrbe na dan oziroma na teden je mogoče zagotoviti s tem kadrom trenutno prijavljenih oskrbovalcem in kakšna je dejanska potreba po teh s strani občine sofinanciranih storitvah v naši občini. V kolikor bi bilo povpraševanje starostnikov večje od trenutnih zmogljivosti sedanjega ponudnika, bi bilo pač vredno razmisliti o kakšnem dodatnem ponudniku teh storitev.

 

Odgovor:

Dom za starejše občane je pripravil to analizo in predlagamo, da pride direktor doma na sejo mestnega sveta in predstavi delovanje enote in delovanje oskrbe na domu. Po informacijah izvajalca te storitve, ki jih imamo, izvajajo pomoč na domu zadostno glede na potrebe.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil težave s pitno vodo, kot je verjetno večina že seznanjena, ki jih ima eno naselje v Starem trgu, ki naj bi bilo izven državnih aglomeracij že nekaj mesecev težave s pitno vodo. Gre za okrog 35 občanov in občank oziroma otrok, torej 9 hiš. Do sedaj so bile in so še omenjene hiše priključene na zasebno vodno zajetje, ki leži na zasebnem zemljišču. Tudi sam vplivni pas tega vodnega zajetja je v celoti na zasebnem zemljišču. Ob koncu preteklega leta je prišlo do spora med lastnikom zemljišča na katerem je vodno zajetje in porabniki te pitne vode. Zaradi spleta okoliščin je namreč v vodno zajetje zašla površinska voda, ki je pritekla preko sveže navožene zemljine nad tem zajetjem ter povzročila začasno kontaminiranost vode, izredno umazanost in predvsem smrdeč vonj.  Vsi uporabniki so se povsem logično ustrašili za svoje zdravje in zadevo prijavili tudi pristojni inšpekciji, ki je tudi primerno ukrepala. Ob enem je bil sprejet tudi načelen odgovor, da se bo temu naselju, ki je trenutno še vedno odvisno zgolj od tega zajetja, poskušalo pomagati po najboljših močeh, da bi se do njih nekako čim prej pripeljala voda iz javnega vodovoda. Spor med lastnikom zemljišča in ostalimi je namreč po zadnjih podatkih namreč še vedno zelo aktualen in nič ne kaže, da se bo stanje v kratkem umirilo. Na pomoč je priskočila tudi Komunala Slovenj Gradec pri čemer so določili tudi možno traso položitev vodovoda. Zataknilo pa naj bi se pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, po katerih naj bi ta vodovod potekal. Ker gre za zasebne subjekte, področje pa naj ne bi bilo v aglomeracijah, sam domneva, da Mestna občina Slovenj Gradec ter njene pristojne službe v tem primeru niso ravno dolžne same urejati vso potrebno dokumentacijo za izvedbo priključitve na javni vodovod. Vseeno pa na tem mestu podaja pobudo, da Mestna občina Slovenj Gradec skupaj z Komunalo vendarle aktivno pristopi in pomaga pri ureditvi vsega kar je potrebno, da bodo pitno vodo čim prej pripeljali do teh hiš. Govorijo namreč o več kot 30 občanov, ki iz dneva v dan ne vedo kakšna voda jim teče iz pipe, ali jo lahko pijejo ali ne. Če mora namreč občina sama sanirati plaz za katerega ni bila sama odgovorna in bo ta sanacija stala približno 400 tisoč eur, potem pač meni, da bi morala občina priskočiti na pomoč tudi tem občanom tako pri ureditvi potrebne dokumentacije kot tudi s pomočjo delnega sofinanciranja, če je to mogoče. Konec koncev govorijo o ustanovno zagotovljeni pravici do pitne vode, ki je je v Sloveniji zaenkrat še več kot dovolj, v Slovenj Gradcu pa tudi. 

Odgovor:

K reševanju tega problema je mestna občina pristopila aktivno. Organiziran je bil sestanek, ki ga je vodil podžupan, udeležili pa so se ga občani, ki so to problematiko izpostavili in predstavniki Komunale. Na tem sestanku so bili sprejeti sklepi, ki so bili realizirani. Prvi sklep je bil, da se odstrani material, ki je bil tja naložen. Ta je bil realiziran skladno z odločbo inšpektorice. Drugi sklep je bil, da se prestopi k zbiranju podpisov glede interesa teh občanov, da se priklopijo na javni vodovod. Po zbranih podpisih je bil organiziram sestanek na Komunali. Dogovorili so se, da gredo naprej oziroma občani so zagotovili, da bodo zbrali služnostne pravice pri lastnikih zemljišč, po katerih  bi ta vodovod potekal.  Po zadnjih informacijah je eden od lastnikov zahteval dodatne pogoje, o katerih se bodo ponovno pogovarjali na sestanku na Komunali čez nekaj dni. Tu gre za območje, ki ni v aglomeraciji in v takšnih primerih mestna občina v skladu z zakonodajo ne more direktno financirati oziroma graditi javnih vodovodov. Ne glede na to pa občina poskuša najti rešitev, da bi tem občanom pomagali.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je imel vprašanje glede sklepa ministrstva za prizidek k Tretji osnovni šoli.

Odgovor:

Pravna služba MOSG trenutno podrobno preučuje sklep Ministrstva za šolstvo in šport o zavrnitvi naše vloge za sofinanciranje sanacije Tretje osnovne šole. Ugotovitve pravne službe bodo podlaga za nadaljnje ukrepe, o tem pa bomo javnost tudi obvestili.

Vprašanje:

Andrej Breznik je omenil udor na cesti iz Pameč proti Kremžarjevem vrhu, ki se je zgodil že v jesenskem času lanskega leta. Pristojne službe so potegnile trak in tu se je končalo. Sam si je šel ta del ceste ogledati in je opazil, da se izpod te ceste že ruši pesek in uporabniki te ceste se bojijo, da se bo ta del ceste udrl in bo prišlo do katastrofe. V izogib večjim stroškom pa je predlagal, da se te sanacije čim prej lotijo tisti, ki so za to odgovorni. Zdaj je to možno še z manjšimi stroški, ko se bo pa enkrat udrlo, bodo stroški popravila precej višji.

Odgovor:

Na mestni občini imamo evidentirane vse plazove in vse usade, ki so se zgodili in jih prijavljamo v program ministrstva Ajda. Mestna občina naroči projektno dokumentacijo in ko ministrstvo projekt odobri, dodatna finančna sredstva zagotovimo tudi v proračunu. Za omenjen plaz oziroma usad v Pamečah projektant izdeluje projekt, ki bi naj bil končan v poletnih mesecih.  Če bodo ta plaz potrdili tudi na ministrstvu, bomo potrebna finančna sredstva zagotovili v rebalansu.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je podprl pobudo svetnika Borisa Raja, ki je vezana na delovanje Koroškega radia.  Sam ima z omenjenim radiem precej izkušenj kot bivši direktor in so tudi takrat veliko delali na tem, da so naravnali, predvsem informativni program Koroškega radia, ki so ga v prvih obdobjih sofinancirale vse Koroške občine. Kasneje se je to spremenilo, ampak Koroški radio je še vedno osrednji informativni medij za to območje, ki odmeva tudi širše. Opomnil je, da so glede podpore že marsikaj postorile različne organizacije in javni zavodi v mestni občini, kako vendarle povrnili s strani ministrstva sofinanciranje te ustanove. Strinjal se je, da mestni svet oblikuje stališče v podporo temu kolektivu, pa tudi v podporo temu informativnemu programu.

Odgovor:
Vprašanje:

Niko R. Kolar je kot predstavnik ustanovitelja v Svetu zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec povedal, da so na zadnji seji sveta zavoda prišli do natančnih stališč glede investicijskih posegov v tej ustanovi. Ta verzija, ki je bila kar nekaj mesecev v zraku, da bi novo bolnišnico gradili na novi lokaciji, v Mislinjski Dobravi, je dokončno zavrnjena in ni več aktualna. Svet zavoda je potrdil investicije za bodoča obdobja, ki so vezana tudi na participacijo evropskih kohezijskih sredstev. Na isti lokaciji pri splošni bolnišnici bodo porušili kirurgijo in izgradili novo poslopje z vso modernizacijo, da bo ustrezala interesom pacientov. Ob enem pa je svet zavoda tudi potrdil  težnje ali želje in namene mesne občine, da pridejo do garažne hiše v neposredni bližini bolnišnice.

Odgovor:
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik se je v imenu VS Šmartno, vseh domoljubnih organizacij kot so Zveza slovenskih častnikov Mislinjske doline, Zveza vojnih veteranov Mislinjske doline, Društvo Sever za Koroško in  Zveza borcev NOB za ohranjanje vrednot zahvalil svetnikom in svetnicam, županu in drugim službam, da so v Šmartnem omogočili postavitev spominskega parka. Obenem pa je vse povabil na slavnostno otvoritev tega parka, ki bo 24. junija 2021, ob 18. uri.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da okrog Koroškega radia ne bo ponavljal predhodnikov. Dejal je, da letos praznujemo tridesetletnico osamosvojitve in opomnil je kakšno vlogo je pred 30 leti odigral Koroški radio. Pred 30 leti ni bilo mobilnih telefonov, ni bilo interneta, bil pa je Koroški radio in  radioamaterji. To je bilo vse, kar je omogočalo občanom širše regije, ne samo Koroške, da so sproti spremljali dogajanje v teh zelo hudih časih naše osamosvojitve in podpira predloge, ki sta jih dala svetnika Nika R. Kolarja in Borisa Raja.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je občinski prostorski načrt eden temeljnih razvojnih aktov vsake občine in v Mestni občini Slovenj Gradec je bil sprejet pred štirimi leti ter deležen ogromno kritik in sprememb. Župan je najavil z javnim naznanilom, da bo od torka 1. junija 2021 naprej uradno objavljen tudi dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Javna razgrnitev bo trajala 14 dni, v sredo 9. junija 2021 v času javne res razgrnitve bo tudi organizirana javna obravnava. Svetnicam in svetnikom je predlagal, da se poglobijo v to problematiko in se udeležijo javne razprave, da bodo lahko kreativno soustvarjali nadaljnji razvoj mestne občine tudi na tem področju. 

Odgovor:
Objavljeno:2021-06-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

23. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 4. 2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 23. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 21. 4. 2021
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da bi v naslednjem tednu občinska uprava sklicala sestanek na katerega bi povabila predstavnika Mestne četrti Polje, upravnika PTC Katice, predstavnika Komunale Slovenj Gradec in dva soseda pri PTC Katica. Dogovorili bi se za ureditev okolice in sicer kje bi namestili  koše za odpadke, kakšna zasaditev bi bila itd.. Prav bi bilo, da se sestanejo in se dogovorijo kdo ima kakšne pristojnosti, kdo ima kakšne naloge in usklajeno pristopijo k ureditvi tega območja. Sestanek je lahko tudi v prostorih sveta Mestne četrti Polje.

Odgovor:

Sestanek bomo organizirali z vsemi naštetimi deležniki.

Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na razpravo, ki jo je imel na prejšnji seji glede umeščanja Južne obvoznice, kako daleč je postopek in kje se predvidena južna obvoznica priključuje. Sicer je dobil en precej splošen odgovor, kjer piše, da so za trenutno načrtovano južno obvoznico pridobljena vsa soglasja, seveda če bo ostala ta, ki je načrtovana. Če bo druga, je ponovno potrebno pridobiti vsa soglasja. Zanima ga katera je ta obstoječa trasa za katero so pridobljena soglasja, drugo pa kje naj bi bila rezervna lokacija.

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še ni potrjena,  ponovno smo dali preveriti  na DARS možnost priključevanja na območje Tretje razvojne osi in sicer traso za priključek na počivališče Podgorje. Ko bodo dokončno dorekli tudi z ministrstvom za kmetijstvo o pozitivnem mnenju, vas bomo lahko tudi o tej trasi obvestili.

Vprašanje:

Peter Cesar se je navezal na odlaganje gradbiščnih odpadkov oziroma na odlaganje izkopnega materiala na različnih gradbiščih, tako na gradbiščih investicij Mestne občine Slovenj Gradec, Komunale in vseh zasebnih investitorjev. Problematika odlaganja tega gradbiščnega materiala je ogromna. Številne posledice tega odlaganja so plazovi in udori in posledično veliki finančni stroški. To ne govori zato, da bi nergal in je tudi seznanjen, da je to po trenutni zakonodaji v pristojnosti države. V prejšnjem mesecu je dobil odgovor občinske uprave, da je to vse v rokah države. Res je, ne predstavlja si, da bo Mestna občina kot taka institucija imela prostor, kjer se bo to odlagalo. Ampak nekdo na območju Mestne občine Slovenj Gradec bi pa prav gotovo morali zagotoviti takšen prostor, da se izognejo črnim odlagališčem. To je problem, ki se pojavlja pravzaprav po celi državi. Menil je, da bi moral biti interes lokalne skupnosti, da na svojem področju to problematiko uredi, če drugače ne, pa tudi predlaga spremembo državne zakonodaje. Ljudje imajo tu probleme, tu ima probleme tudi lokalna skupnost. Na splošno trpi naše okolje in pa seveda tudi posamezniki. Vedo, da se je že dogajalo, da se morali navožen material, ki so ga navažali pod takimi drugačnimi pogoji odvažati, da so se sprožili plazovi. Vesel bi bil, če se povežejo ali na skupnosti občin ali na drugih inštitucijah in pričnejo reševati to problematiko. Iz malega raste veliko in morda bi lahko to uredili tudi na nivoju celotne države. Taka situacija, ki je danes, je absurd, vsakdo samo išče stranpoti, posledice pa so v okolju in v naravi. Mogoče bi morali glede tega imeti oddelek v občinski upravi. Sicer je zapisano, da je za to pristojen Oddelek za prostor in varstvo okolja in gospodarstvo gospodarjenje z občinskim premoženjem, ampak v opisu del nalog je samo proti koncu napisano na splošno varstvo okolja. Poudaril je, da je varstvo okolja vedno bolj pomembno in premalo je, če nosijo kot občina različne nazive kot so zelena destinacija, prijazna invalidom itd.. Občina mora biti v kompletu prijazna vsem občankam in občanov in tudi prijazna do okolja in do narave. Bil bi potreben en močen organ, ki bi resnično skrbel za varstvo okolja, pa varstvo okolja ni samo pitna voda, ni samo kanalizacija, je kaj več. Prosim je za konkretno odgovor kako je s tem.

 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec po novem od vsakega izvajalca občinskih investicij zahtevamo, da nam predložijo evidenčne liste kam odvažajo gradbeni material. Tako vemo kdo ima koncesijo za deponijo za ta gradbeni material, kamor ga morajo odlagati, Tipični primer je plaz v Podgorju, zaradi katerega ima stroške mestna občina. Ampak tega se ne držijo še marsikateri drugi investitorji, še posebej zasebni investitorji, ki prenavljajo privatna stanovanja. Ti odvažajo pač tja, kjer je najceneje in v naravi se lahko vse sorte najde. Inšpekcijske službe so na terenu in  jih preganjajo. Na tem področju bo potrebno še kaj več narediti, seveda se bomo trudili po svojih močeh, bo pa na tem področju morala še veliko narediti tudi država.

Vprašanje:

Albert Kotnik se je najprej zahvalil za odgovore iz prejšnje seje, bi pa želel pisni odgovor ali bo v Kranjsko vas narejen vod za kanalizacijo. Krajani bi želeli vedeti ali si morajo priskrbeti čistilne naprave ali bo kanalizacija.  

Odgovor:

Kranjska vas zagotovo ni znotraj aglomeracije, zato je smiselna namestitev malih komunalnih čistilnih naprav. Za več informacij lahko kontaktirajo na MOSG g. Počej Sebastjana ali direktno Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o..

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal, kdaj bodo postavili otroška igrala pri gasilskem domu v Turiški vasi.

Odgovor:

Projekt namestitve igral je potrjen in le ta bodo na štirih lokacijah na podeželju postavljena do konca meseca maja.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da se v celoti strinja s tem kar je povedal kolega Peter Cesar. To ni majhen problem, tudi sam ga vidi kot enega največjih okoljevarstvenih problemov. Vsakršna rešitev, ki bo šla v tej smeri, bo dobrodošla in bo dobra. Vendar pa ne smejo pozabiti, da imajo tudi dobre zakone, vendar jih ne izvajajo in ne nadzirajo te dejavnosti. Najprej morajo narediti nekaj s temi orodji, ki jih že imajo, potem pa poiščejo še nova, se strinja s tem.

Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da ga zanima v kakšni fazi je nov dopolnjen osnutek OPN 1 in kdaj predvidoma ga bomo dobili vpogled.

Odgovor:

Dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (SDOPN1) bo javno razgrnjen od 1. 6. 2021 in pa vse do 16. 6. 2021, tako v avli Mestne občine Slovenj Gradec kot na spletu MOSG. 9. junij-a 2021 bo v prostorih MKC Slovenj Gradec, s pričetkom ob 16:00 uri, organizirana tudi javna obravnava dopolnjenega osnutka SDOPN1, na katero vabimo tudi vse svetnike in svetnice, da se je udeležijo in se na ta način še dodatno seznanijo z njegovo vsebino in se aktivno vključijo v postopek sprejema.

Vprašanje:

Janez Potočnik je predlagal, da se seja Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec prične ob 16. uri. 

Odgovor:

Strokovna služba bo povprašala vse članice in člane mestnega sveta in v kolikor bo večina za, se bo seja mestnega sveta po novem pričela ob 16. uri.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je povedal, da je kot svetnik prejel dopis od Društva RAU AU in sicer  gre za prošnjo za pridobitev prostora za Mladinski svet Slovenj Gradce v stavbi stare Komunale.  Seznanjen je, da je v zvezi s tem rešitev že predvidena in želel pojasnilo.

Odgovor:

Mladinski svet ima v uporabi prostor v MKC-ju, kjer imajo tudi svoj računalnik. Zato smo bili presenečeni zaradi dopisa RAU AU, saj bi pričakovali, da k nam pride predsednica Mladinskega sveta in pove kaj potrebujejo in kaj bi želeli. Na mestno občino bomo povabili predsednico, da nas o tem seznani.  V prostorih stare Komunale trenutno ni prostega prostora za najem.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je vprašal kako daleč je s projektom izgradnje četrtega kraka v krožišču Šmartno.

Odgovor:

Projekt je izdelan in takoj ko se bo zaključil postopek pridobivanja zemljišča, bomo šli v javni razpis za izvajalca.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opomnil, da je mestna občina pred leti za ureditev term odkupila zemljišče v Mislinjski Dobravi. Širijo se govorice, da bi se naj na tem območju zgradil nov bolnišnični oddelek. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

V zvezi s tem se res širijo govorice, žal pa še ni tako daleč, da bi lahko o tem razpravljali. OPN trenutno na tem območju ne dopušča gradnje nove bolnišnice.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da na njivah s hmeljem v Šmartnem in v Turiški vasi dela ogromno ljudi, ki nimajo sanitarij. Predlagal je, da strokovne službe opozorijo lastnike zemljišč, da tem delavcem le to tudi uredijo.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec ni pristojna, da lastnike zemljišč na katerih je hmelj opozarja ali od njih zahteva, da njive za delavce postavijo večje število sanitarij. Predlagamo, da se s pobudo obrnete direktno na lastnike zemljišč ali jo poskušate prenesti preko vaških skupnosti.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so pred letom in pol imeli javno razpravo v MKC-ju glede OPN. Takrat je bilo rečeno, da bo v roku enega meseca ponovna javna obravnava. Že pred novim letom je predlagal, da lahko to javno razpravo opravijo tudi preko aplikacije ZOOM. Kakor zgleda, verjetno te javne razprave sploh ne bo. Zanima g kako je s tem.

Odgovor:

Nato se je zahvalil za odgovor na njegovo vprašanje kaj ima namen oziroma ali je občina pripravila spremembo prometnega režima v mestnem jedru. Dobil je odgovor, da se sprememba prometnega režima ne pripravlja, da se za veljavi prometni režim izvaja večji nadzor. Menil je, da nekateri na Glavnem trgu parkirajo neupravičeno.

Vprašanje:

Franjo Murko je pripomnil, da vsi, ki danes tu razpravljajo, vidijo kako se razvija mesto in celotna  občina. Toliko kot se sedaj gradi, niso gradili več desetletij in s tem širijo mesto in spreminjajo krajino. V lanskem letu je bila organizirana urbanistična delavnica in glede nato, da je prostorski razvoj mestne občine v takem zaletu je predlagal, da ponovno organizirajo urbanistično delavnico. Združiti je potrebno vsa znanja, ki povezujejo urbanistično načrtovanje, krajinsko oblikovanje, prometno načrtovanje in še kaj, saj morajo paziti kakšen prostor bodo zapustili zanamcem. Vse to kar se zdaj zgradi, bo trajna dobrina in zadnji čas je, da teh zadevah tudi v direktnih diskusijah s strokovnjaki spregovorijo. Vse pa ni tako idealno, kot se zdaj vidi na terenu.

Odgovor:
Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej zahvalila, ker so na mestni občini razumeli problematiko na Osnovni šoli v Podgorju in začeli z manjšimi obnovami. Nato je prosila za obrazložitev kako je z gradnjo novega prizidka. Če ne bodo uspešni na razpisu, bi se gradnja v nekem delu mogoče vendarle začela.

Odgovor:

Prizidek k Osnovni šoli Podgorje smo prijavili na javni razpis, ampak kaže po vrstnem redu, da ne bomo izbrani za financiranje. Lahko se to zgodi, če bi prejšnji projekti, ki so višje točkovani, ne izpolnjevali pogojev za sofinanciranje. Počakati moramo na zaključek javnega razpisa.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da župan razloži potek projekta obnove ceste Slovenj Gradec - Podgorje s pločnikom. Seznanjena je, da še vedno poteka odkup zemljišč od lastnikov, vseeno pa jo zanima ali se bo gradnja začela v letošnjem letu vsaj na določenih odsekih, kjer je lastništvo že urejeno.

Odgovor:

Pristojne službe od lastnikov zemljišč še pridobivajo soglasja za odstope zemljišč. Ker so večino le teh že pridobili, bo DARS v kratkem objavil javni razpis. V kolikor bo možno, bodo z deli pričeli v jesenskem času. 

Vprašanje:

Lea Čegovnik je omenila, da je v mesecu januarju župan podpisal pogodbe z izvajalci ob pričetku izvajanja pomembnih infrastrukturnih posegov, med temi posegi je v planu tudi rekonstrukcija ceste Vodenik Čuješ. Prebivalce na tem območju zanima kdaj bo izvajalec pričel z izvedbo del in ali drži, da je predvidena dolžina rekonstrukcije te ceste le v dolžini 312 m in ne v dolžini 600 m, kot je bilo prvotno predvideno.

 

Odgovor:

Za cesto Vodenik Čuješ smo v letošnjem proračunu zagotovili finančna sredstva za en odsek. Načrtujemo, da bomo investicijo izvedli v celoti, vendar 600 m v letošnji pozni jeseni in nadaljevali v naslednjem letu, ko bomo nov proračun. Ta cesta bo izvedena v celotni dolžini, bo pa zaključena spomladi v naslednjem letu.

Vprašanje:

Samo Januška se je zahvalil in pohvalil vse udeležence očiščevalne akcije, ki je bila v soboto, 17. aprila 2020,  ki so očistili Mislinjsko dolino, vse vaške skupnosti ter mestne četrti in vsem organizatorjem, ki so se potrudili z vsemi zadevami, tako, da je mestna občina še lepša. 

Odgovor:

Zahvaliti se moramo vsem 670 udeležencem čistilne akcije in ponovno smo pokazali, da nam ni vseeno za naše okolje. Apeliramo na vse, ki se sprehajajo, da ne odmetavajo smeti. Nabrali so  približno 5 ton odpadkov, kar pa seveda kaže,  da je bilo kar onesnaženo. Hvala vsem predsednikom mestnih četrti in vaških skupnosti, da so na svojih območjih poskrbeli za organizacijo, pa seveda hvala vsem, ki so se udeležili in pomagali očistiti okolico. Hvala tudi Turističnem društvu Slovenj Gradec, ki so že en teden prej počistili Dobravo in fitnes z okolico, pa hvala vsem šolam v naši občini, ki so pa tudi 10. aprila počistili Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Janez Potočnik je dejal, da mu je zelo blizu razmišljanje kolega Franja Murka glede mestnega urbanizma in širše. Dejstvo je, da se ogromno gradi, mestna občina pelje svoje projekte in tudi zasebni sektor vlaga velika sredstva, kar dolga leta ni bilo zaznati. Vendar se pozidavajo  degradirana območja ali pa lokacije, ki so zazidljive. V bodočnosti bodo pa morali iti tudi iz mestnega obroča in takrat bodo morali dejansko stopiti skupaj in povedati kaj želijo na katerih lokacijah graditi in zelo premišljeno angažirati stroko, krajinarje, urbaniste itd.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je menil, da Mestna občina Slovenj Gradec potrebuje kompletno strategijo razvoja Mestne občine Slovenj Gradec, tako na urbanističnem področju kot na gospodarskem področju in to za daljše časovno obdobje. Če bi imeli takšno strategijo, bi že v tej fazi marsikaj postorili drugače, kar jih bo v prihodnosti še teplo, torej ta občinski proračun in pa odločevalce, ki bodo takrat na tem mestu. Še enkrat bo ponovil, da so zapravili odlično priložnost za ureditev parkirnih mest v pod zemljo. V tem obdobju dokončanja teh blokov, ki so zdaj v gradnji, bodo imeli en kup pločevine po zelenih površinah oziroma po površinah okoli objektov. Normativi so taki, da je predvideno eno parkirišče na eno stanovanje in občina bo pod hudim pritiskom in pod hudim finančnim bremenom, ko bodo ti stanovalci pritisnili na mestno občino, da jim mora zagotoviti parkirišča. Parkirišča bodo iskali na zelenih površinah, namesto da bi izkoristili priložnost, ki se je ponujala pred leti, da bi vso to pločevino ali pa velik del te pločevine spravili pod zemljo. Resnično so to take strateške napake, ki so jih delali, pa jih nekateri niso želeli akceptirati. Zato potrebujejo dolgoročno vizijo razvoja mestne občine, mesta Slovenj Gradec in celotne doline za vsa področja, saj je prostor omejena dobrina. Zavedati se morajo, da je treba s prostorom ravnati odgovorno. Vse kar bodo zdaj »zapacali« in zamudili, je zamujeno za vedno.

Odgovor:
Objavljeno:2021-05-10T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

22. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 22. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC
Vprašanje:

- Janez Potočnik je najprej omenil, da so svetnice in svetniki po elektronski pošti prejeli pismo g. Dareta Stojan in najbrž polovica novih svetnikov v tem mandatu se v detajle ne spušča, niti ne pozna celotne vsebine. Zato je želel v svojem imenu,  v imenu svetnikov iz prejšnjega mandata in mogoče tudi v imenu občinske uprave podati obrazložitev na to temo. Čuti se dolžnega, da odgovori na te, po njegovem mnenju, žaljive obtožbe. Že od zadnje faze sprejemanja OPN, posebej še po prvi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka odloka OPN, je gospod Stojan na svetnike, župana in občinsko upravo naslavljal pripombe glede obstoja in razvoja žage Bricman v povezavi s projektom njegovega turističnega naselja Sonce. Gospodu Stojanu so vztrajno pojasnjevali način priprave in sprejemanja OPN, posebej pa dejstvo, da so vse pobude občanov in pravnih oseb za širitev stavbnega zemljišča ali spremembo namenske rabe strokovno pregledane in ovrednotene strani izdelovalca strokovnih služb in nazadnje preverjene pri vseh nosilcih urejanja prostora. V primeru vrednotenja pobude gospoda Bricmana za širitev stavbnega zemljišča za razvoj žagarstva je bilo stališče izdelovalca negativno, kar se tiče spremembe namenske rabe v območje proizvodnih dejavnosti. Takšno stališče je bilo izdelano na podlagi strokovnih meril in veljavnih predpisov s področja urejanja prostora. Enak pristop je veljal tudi pri vseh pobudah in oblikovanju odloka v OPN v celoti, se pravi za vse, ki so vložili  pobude. Ureditev je bila vključena v OPN in velja za območje žage Bricman. Podrobno je le to opisala v pojasnilu urbanistka Tina Jeseničnik, dne 11. 3. 2021. Zato so še toliko bolj nerazumljive in do Mestne občine Slovenj Gradec, do strokovnih služb in do svetnikov žaljive ponavljajoče se navedbe gospoda Stojana, da je Mestna občina preko OPN omogočila industrijsko delovanje žage Bricman. To je laž. V odgovoru mestne občine, ki ga je z zapisala gospa Tina Jeseničnik, je nedvoumno pojasnjeno, da prostorski akt, ki so ga svetniki v prejšnjem sklicu soglasno in celo s ploskanjem sprejeli v decembra 2017,  nima nikakršne vzorčne povezave s težavami gospoda Stojana. Se pravi, da gospoda Stojana pač slabo razumevanje postopkov, pristojnosti in nazadnje pojasnila urbanistke Tine Jeseničnik v ničemer ne razbremeni odgovornosti za njegove neresnične in žaljive navedbe o Mestni občini Slovenj Gradce, vodstvu, strokovni službi in svetnikih v prejšnjem mandatu. Želel bi, da se kljub pojasnilu, ki ga je Mestna občina podala zasebniku, do teh obtožb opredeta tudi župan ter mestni svet in to z javnim pojasnilom, ker drugače bodo stvari nekako obvisele v zraku.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je v vlogi mediatorja, poskušamo na najrazličnejših nivojih in upamo, da bomo uspeli razrešiti ta spor.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil plaz v Podgorju. Pravzaprav to zanj sploh ni plaz, temveč naravna nesreča. V tem primeru gre za vdor zemlje, ki ga je povzročila človeška malomarnost. Povzročili so ga gradbinci, ki so na mesto, kjer je vdor, nezakonito navažali svoje gradbene odpadke in vso drugo nesnago. In kaj moti prebivalce Slovenj Gradca in Podgorja ter vse ostale, ki se s to  problematiko  ukvarjajo, namreč to, da mora Mestna občina Slovenj Gradec po v odločbi inšpekcije pokriti stroške sanacije, ki bodo znašali okrog 360 tisoč eur. Seveda se ne more strinjati, da bodo z davkoplačevalskim javnimi sredstvi pokrili lumparije tistih, ki so ta plaz povzročili. Ampak, da bo ironija še večja, tisti, ki je v največji meri povzročil to nenaravno nesrečo, izvaja sanacijo. To je pa absurd. Najprej je nezakonito odlagal, mimo vseh pravil o odvažanju ter odlaganju gradbenih odpadkov, sedaj bo pa še enkrat zaslužil za sanacijo. Menil je, da občina ne more ostati pri tem, občina mora doseči pravico, da bodo za škodo, ki je bila povzročena, odgovarjali tisti, ki so jo povzročili.

Odgovor:

Lastnik zemljišča je ovadil Mestno občino Slovenj Gradec, da naj bi s svojimi investicijami preko gradbincev zasipala teren, kajti vmes gre opuščena javno pot. To seveda ni res. Prijava je bila dana inšpekciji, ki nam je naložila sanacijo terena in kazen. Na to območje so navozili ogromno odpadnega materiala in plaz je ogrozil naselje Podgorje. Mestna občina se je na inšpekcijsko odločbo pritožila, vendar je ministrstvo sledilo  inšpekcijski odločbi, pa se seveda tudi s tem ne strinjamo. Naloga mestne občine je bila, da zaščiti krajane Podgorja na tem delu naselja, zato smo urgentno pristopili k sanaciji. Plaz smo prijavili v program na ministrstvu za okolje in pridobili finančna sredstva za sanacijo. Na javnem razpisu smo izbrali izvajalca, ki je bil najcenejši in je izpolnjeval ustrezne reference. Trenutno gremo naprej po sodni poti, da vidimo kdo bo na koncu odgovoren za nastalo nesrečo. Res je pa, da so se ti odpadki nalagali na zemljišču v lasti zasebnika. Po neuradnih informacijah, ki smo jih uspeli zbrati, so gradbinci nalagali na prošnjo lastnika in z njegovim soglasjem. Manjši opuščen ozek pas javnega dobra, je bil v preteklosti s pogodbo že prenešen na lastnika tega zemljišča. Ampak vsi ti argumenti niso v inšpekcijskem nadzoru žal nič zalegli, ampak bodo  le to morali dokazali po drugi poti. Prepričani smo, da bomo dokazali bistvo oziroma izvzeli odgovornost mestne občine, saj nikomur nismo naročili, da naj tam odlaga gradbene odpadke.

Vprašanje:

Janez Potočnik je povedal, da je v javnih medijih, predvsem v obdobju ko je tekla kandidatura za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, direktor v svojem programu navajal kako bodo gradili bolnišnico nekje v Mislinjski Dobravi ob tretji razvojni osi. O tej stvari je s somišljeniki že pisal v medijih, vendar bi želel, da mu župan pojasni kakšno je pa njegovo stališče oziroma stališče mestne občine, ali se morda na tem res kaj dogaja, ali je bil to samo spin za kandidaturo.

Odgovor:

Tudi na mestno občino je prišla informacija o novi lokaciji splošne bolnišnice. Seveda v tem trenutku gre samo za idejo in je še daleč od realizacije. Če se bodo začeli o tem bolj resno pogovarjati, bodo zagotovo o tem razpravljali na mestnem svetu. OPN na tej lokaciji trenutno ne dovoljuje gradnjo bolnišnic, ampak samo objekte za turistično dejavnost.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec uredi dvigalo.

Odgovor:
Vprašanje:

Boris Raj je pozval k čimprejšnji obnovi stranskih ulic na Ronkovi, Maistrovi in Tomšičevi ulici v Slovenj Gradcu, kar je opredeljeno tudi v letnem proračunu mestne občine.

Odgovor:

Na Komunali bomo preverili kakšen je njihov načrt vzdrževanja omenjenih stranskih ulic na tem območju.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da na križišču med Maistrovo in Tomšičevo ulico skoraj vsakodnevno hodijo otroci iz vrtca in zavijejo na sprehajalno pot proti Homšnici. Vendar ni nikjer prehoda za pešce, zato daje pobudo, da si pristojne službe ogledajo to relacijo in prehod čez cesto ustrezno označijo.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bodo opravili ogled ali je na tem območju možno označiti prehod za pešce.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal obnovo kapele na Celjski cesti in izrekel kritiko, ker k temu še niso pristopili.

Odgovor:

Kapela je v lasti Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe so že pridobile ponudbo, po kateri bi sanacija te kapele znašala okrog 16.000 EUR. Ko pa smo za mnenje povprašali Zavod za varstvo kulturne dediščine, na to niso pristali. V kratkem bodo prišli na ogled in povedali na kakšen način sanirati kapelo. Zagotovo bodo potrebna višja finančna sredstva, ki jih bodo morali zagotoviti v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

Boris Raj je opozoril, da je sklepnik nad vhodom zgradbe mestne občine v zelo slabem stanju in predlagal je, da le to uredijo.

Odgovor:

Projekt obnove smo prijavili na razpis Ministrstva za kulturo in v kolikor na razpisu ne bomo uspeli, bomo morali finančna sredstva zagotoviti v proračunu mestne občine. Obnova je predvidena v letošnjem letu.

Vprašanje:

Franc Pečovnik se je zahvalil in pohvalil vse tiste, ki so prispevali, da se je uredil del reke Mislinje pri podjetniški coni v Pamečah.

Odgovor:
Vprašanje:

Franc Pečovnik je dejal, da ga zanima rekonstrukcija ceste Slovenj Gradec – Dravograd, še posebej krožišče pri trgovini Konik in pri Gostilni Murko.  

Odgovor:

Pred kratkim je Direkcija za infrastrukturo predstavila sanacijo obstoječe ceste od gostilne Murko do Otiškega vrha. Največji problem je prostorsko umeščanje krožišč in ureditev  krožišča pri gostilni Murko je prostorsko zelo omejeno. Ves parkirni prostor pred gostilno Murko bi porabili za izvozno cesto. Ker pa ga toliko kot bi bilo potrebno ne moremo približati tudi reki Mislinji, bodo naredili dodatne študije. Podobno je pri trgovini Konik, uvoz za Pameče, kajti v sprejemanju vzporedno je tudi državni prostorski načrt umeščanja hitre ceste Slovenj Gradec – Dravograd. Ravno na tem območju gre za idejo izvoza iz avtoceste in ta cesta se bo morala prilagajati. Zato bi bilo nesmiselno zdaj vlaganje v krožišče in ga potem podirati. Vseeno pa iščemo ustrezno rešitev. Nakazali pa smo krožišče pri podjetju Surovina in sicer razširitev zdajšnjega uvoza v podjetniško cono z odstavnimi pasovi. Hkrati pa izgradnjo novega krožišča, kar bo v sklopu projekta razširitev podjetniške cone.

Vprašanje:

Albert Kotnik je vprašal kdaj se predvideva pričetek izgradnje kanalizacije od Turiške vasi do Šmonove vasi.  Nadalje ga je zanimalo kdaj se bo priklopila na kanalizacijo Kranjska vas, saj so razgovori s krajani in odstopi zemljišč bili podpisani že pred tremi leti. Priklopile bi se tri hiše iz Tomaške vasi in okrog 11 hiš iz Kranjske vasi in ali je res, da ta kraj ni več v vodovarstvenem območju.

Odgovor:

Kranjska vas zagotovo ni znotraj aglomeracije, drugače pa bo izgradnja večine kanalizacije potekala sočasno s projektom ultrafiltracije.  Ta gradnja bo predvidevam v jeseni letošnjega leta.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da občani, ki se dokaj pogosto odločajo za sprehode oziroma uporabljajo tako imenovano intervencijsko pot za vzdrževanje vodotoka Suhudolnice, sprašujejo kdaj se bo izvedla ureditev tega naprej od mosta pri trgovini Koroške kmetijske zadruge na Podgorski cesti, kakor je bilo pač obljubljeno. Vzpostavitev mejnikov parcel potoka Suhodolnice so namreč pred dobrim letom dni zaključili nekje na dveh tretjinah trase, tako da bi morali to urediti najprej. Vseeno pa je bil ta del poti pohoden vse do lanske jeseni, ko je najemnik površin v spodnjem delu zoral njivo čez stezo, trdo da potoka Suhodolnica in s tem dobesedno preprečil nadaljnjo uporabo te, sicer neuradne peš poti ob potoku, ki se je pred tem vseskozi lahko nemoteno uporabljala. Domneva, da je najemnik zemljišča s tem posegel tudi preko meje kmetijske površine, ki jo ima v najemu, zato bi rad  odgovor ali se je že naredilo kaj v zvezi s tem, da bi se v tem delu vzpostavilo vsaj takšno stanje, kot je bilo pred tem oranjem.

Odgovor:

Na omenjeni poti, ki je res intervencijska pot in uradno ni kolesarska pot, v letošnjem letu ni predvidenih kakšnih finančnih sredstev za urejanje te struge, tako da se letos ne bo nadaljevalo urejanje.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da imajo očitno z ilegalnimi odlaganji gradbenega materiala v mestni občini širšo, če ne že kar sistemsko težavo. Najprej ta zloglasni plaz v Podgorju, ki ga mora kljub temu, da je bolj kot ne neuradno znano kdo vse je tja odlagal, predvsem gradbeni in tudi drug material, sedaj z večjim delom finančnih sredstev sanirati Mestna občina Slovenj Gradec. V zvezi z nedovoljenim odlaganjem gradbenega materiala oziroma izkopane zemljine se pojavila težava tudi v naselju Stari trg in v tem primeru je bila zaradi tega onesnažena tudi pitna voda in sicer iz zasebnega vodnega zajetja, na katerega je priključenih okrog 10 hiš oziroma ga uporablja 32 ljudi. V omenjenem zajetju jim pravzaprav trenutno predstavlja edini vir pitne vode. V zvezi s tem so občani preko njega sicer že stopili v kontakt s Komunalo, pri čemer so sedaj v fazi poskusa trajne  in celovite rešitve oskrbe s pitno vod na tem območju. Ker pa naj bi ta del naselja s hišnimi številkami Stari trg 229 d o 231 a bil izven tako imenovanih aglomeracij, za oskrbo s pitno vodo pa mora poskrbeti občina, je podal pobudo oziroma prosi Komunalo Slovenj Gradec za izdelavo celotne finančne konstrukcije in obenem še časovnice za morebitno izgradnjo javnega vodovoda do tega dela naselja Stari trg, v kolikor bi se krajani, kar jim je bilo tudi že predlagamo, zato odločili.

Odgovor:

Ilegalno odlaganje odpadkov je v pristojnosti inšpekcijskih služb. Na omenjenem območju v Starem trgu, kamor je tudi Komunala pripeljala material na željo lastnika, da bi zasuli eno cesto, so si že ogledali. Vodno zajetje je v zelo slabem stanju in je bilo že pred tem, zato je treba pripraviti oceno stanja in na podlagi te se bodo odločili kako naprej oziroma kako bodo pristopili k reševanju.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da se je nanj kot na predsednika Odbora za mladinska vprašanja obrnil Mladinski svet Slovenj Gradec, Društvo MAD in Zavod Koroška Pride. Zanima jih stavba starega vrtca. Iščejo namreč prostore za svoje nadaljnje delovanje. Sicer je bil tisti prostor rezerviran za gradnjo nove koncertne dvorane, vendar ni znano kdaj v prihodnosti naj bi se to zgodilo. Mogoče bi pa za to obdobje dali mladini priložnost, da si tam uredi prostore. Prosil je za mnenje pristojnih služb.

Odgovor:

Stari vrtec je v zelo zelo slabem stanju in bi bilo potrebno veliko investicijskih vlaganj, da bi ga spravili v funkcijo. Ob dejstvu, da je predviden za rušenje, ker bo na tem mestu nova koncertna dvorana, ga nima smisla obnavljati, saj bi le to zahtevalo visoka finančna sredstva.  

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja z OPN, predvsem kako daleč so z reševanjem pobud in predlogov za dopolnitev OPN oziroma drugih pripomb nanj.

Odgovor:

Pripravljena so stališča na pripombe in predloge podane v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SDOPN1. Glede na pobude, ki smo jih s strani občanov prejeli po javni razgrnitvi in se jih ni moglo reševati v tem postopku, smo se odločili za izdelavo novega dopolnjenega osnutka SDOPN1, katerega podlaga bo vsebina SDOPN1, ki vključuje že sprejeta stališča. Novi dopolnjen osnutek SDOPN1 bo javno razgrnjen. Občani bodo tako seznanjeni na kakšen način so bile upoštevane pripombe podane v času prve javne razgrnitve in pa seveda ponovno bo omogočeno podajanje pripomb in predlogov na njegovo vsebino v času druge javne razgrnitve.

SDOPN3:

Na novi osnutek SDOPN3, smo po pogajanjih z NUP prejeli vsa ostala dopolnilna mnenja, razen dopolnilnega mnenja MKGP, ki pa je po posredovani dopolnitvi še v fazi pridobivanja. Takoj, ko bomo prejeli še odločbo o potrebnosti izdelave CPVO na SDOPN3, bo stekel postopek priprave dokončanja dopolnjenega osnutka SDOPN3 in  javna razgrnitev le tega.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kako daleč so s postopkom rekonstrukcije ceste in izgradnje pločnika od odcepa za Raduše do Podgorja.

Odgovor:

Projekt za pločnik Podgorje je zaključen, vsi lastniki so dobili pogodbe za odkupe zemljišč. Ko bodo vrnili 80 % pogodb, gre država v javni razpis. Upamo, da bo to še pred poletjem.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da v OPN, ki so ga sprejeli pred leti, ni bilo umeščenih obvoznic, pravzaprav nobene cestne infrastrukture in še marsikaj drugega ne. Že kar nekaj časa govorijo o navezavi hitre ceste, ki je že v izdelavi na velenjskem koncu s priključevanjem naše južne obvoznice na to hitro cesto. Nekateri občani se obrnili nanj in jih zanima kako je z umeščanjem južne obvoznice, kako daleč je ta postopek in kje se priključuje. Predvsem pa ga kot mestnega svetnika skrbi, da je rok za sprejem umestitve južne obvoznice 31. 12. 2021 in na razpolago so zajetna finančna sredstva. Boji se, da bo zaradi morebitnega nepravočasnega umeščanja ceste v prostor, ta denar izgubljen. Prosil je za odgovor.

Odgovor:

Pristojni službi podjetju Lineal smo naložili, da preveri še eno možnost priključevanja  trase Južne obvoznice na traso tretje razvojne osi. Podjetje Lineal bo še enkrat preverilo vse možnosti, priključevanje na območje počivališča, priključevanje polovičnega pasu pri Homcu in pa možnost priključevanja preko krožišča oziroma izvoza iz južne obvoznice. Upamo, da bomo v tem mesecu pridobili vsa mnenja. Za trenutno načrtovano južno obvoznico, so pridobljena vsa soglasja, seveda, če bo ostala ta, ki je že načrtovana. Če bo druga, bodo morali ponovno pridobiti mnenja nosilcev prostora. Ko bodo pridobili mnenje kmetijskega ministrstva, bomo šli tudi javno razgrnitev in takrat se bo lahko vključila javnost.

 

- Predhodnika sta omenila zasipanje raznih odkopnih materialov, ker so to v glavnem materiali iz nekih odkopov pred začetkom gradnje. Sam je v začetku meseca marca naslovil na občinske službe ravno to vprašanje glede ravnanja s tovrstnimi odpadnimi materiali oziroma z deponijami.  Vsako gradbišče, ki se odpre, ima določene količine materiala, ki ga je treba trajno deponirati. Podal je pobudo, da bi Mestna občina Slovenj Gradec uredila trajno deponijo, poiskala prostor, kamor bi seveda izvajalci proti plačilu lahko ta material odlagali. Res je, da je to v pristojnosti države, ampak problemi so na nivoju občine in prihaja do številnih divjih odlagališč. Prihaja tudi do vdorov, plazov, slabe volje, slišati je bilo o tem, da nimajo več pitne vode in take zadeve. Menil je, da bi ta prostor morala zagotoviti mestna občina. To je zagotovo problem po celotni državi in če bi imeli to  dorečeno, bi bilo divjih odlagališč in podobnih primerov bistveno manj. Težko si je predstavljati, da bo izvajalec, ki dela na območju Mestne občine Slovenj Gradec, material vozil v oddaljene občine oziroma nekam daleč.

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil pobudi svetnika Borisa Raja o ureditvi dvoriščnih poti na Kajuhovi in Ronkovi ulici.  Tam je asfalt star 50 let, infrastruktura je stara še kako leto več in ljudje si resnično zaslužijo po toliko letih samoprispevkov in pa s prostovoljnim prispevkom položenega asfalta in infrastrukture, da dobijo nov asfalt in se lahko normalno vozijo. Pozimi so zaradi zmrzali in grbin marsikdo z nizkim avtom ne more več pripeljati na dvorišče.

Odgovor:

Ureditev dvorišč na Ronkovi in Kajuhovi ulici letos ni v proračunu. Zagotovo si vsi zaslužijo nove asfaltne površine, žal pa za vse potrebe ni dovolj finančnih sredstev.

Vprašanje:

Peter Cesar je podprl predlog, da se uredi sklepnik na vhodom v Mestno občino Slovenj Gradec. Na to je opozoril že pred petimi leti, pa le to še danes ni urejeno.

Odgovor:
Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga veseli,  da je poplavna varnost pri podjetju Nieros in še nekoliko naprej, zagotovljena. Upa, da bo tudi delovalo. Moti ga odprt kanal brez rastlinja, brez estetike, enostavno kanal, ki vodo čim prej transportira naprej. Ne razume vodarjev in pa strokovnjakov, da na tak način rešujejo zadeve.

Odgovor:
Vprašanje:

Simon Smolak je omenil, da so na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom predlagali, da se naredi pregled cestne infrastrukture po celi mestni občini in pripravi načrt vzdrževanja in obnove. V zvezi s tem je predlagal,  da pregledajo tudi ali imajo ustrezne intervencijske poti.

Odgovor:

Načrt požarnih poti je bil narejen pred približno tremi leti, zarisane so bile vse trase. Največji problem je tu prometni režim. Najbolj v naselju S8, kjer stanovalci zaparkirajo intervencijske pot. Vsekakor pa si lahko te poti ponovno ogleda Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.  

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal ali se ob prenovi mestnega jedra pripravlja tudi sprememba prometnega režima na Glavnem trgu. Te zapornice ne privlačijo gostov na Glavni trg, prav tako pa ne zasedena parkirišča v mestu.

Odgovor:

Ob prenovi mestnih ulic se spremembe prometnega režima na Glavnem trgu (še) ne načrtuje.

Vprašanje:

 Franjo Murko je predlagal,  da hkrati z obnovo ulic okrog Glavnega trga, uredijo tudi optično omrežje. V centru mesta veliko ljudi nima dostopa do optičnega omrežja.

Odgovor:

Ob obnovi ulic bodo v mestnem jedru položili tudi optiko. V  zvezi s tem že potekajo dogovori z Telekomom.

Vprašanje:

Franjo Murko je predlagal, da se razširita izvoza iz parkirišč pri Zdravstvenem domu Slovenj Gradec in iz Splošne bolnišnice na Iršičevo ulico.

Odgovor:

Za razširitev nimajo projekta, niti nimajo zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. To investicijo verjetno ne bo možno izvesti v letošnjem letu, bodo pa le to načrtovali prihodnje leto, ko bodo po tej ulici gradili tudi kolesarko pot. Če bo prišlo do gradnje novega kirurškega bloka na tem območju, bo popolnoma novo ureditev uvoza iz Iršičeva  ulice v bolnišnico.

Vprašanje:

Janez Potočnik je podprl razmišljanje svetnika Petra Cesarja glede odlaganja gradbenih odpadkov. Vendar je v razmislek povedal tole. Vsi gradbinci, ki opravljajo to dejavnost,  bi se morali držati Uredbe o ravnanju z gradbenimi odpadki in Uredbe o obremenjevanju tal z odpadki. Pridobiti bi morali okoljevarstvena dovoljenja za svoje dejavnosti in v skladu z njimi tudi ravnati. To seveda stane, zato se raje izognejo tem stroškov in nasipajo ta material kjerkoli pač je priložnost. Zato potem nastanejo posledično te stvari, o katerih so danes govorili. Tu je pomanjkljivost nadzora inšpekcijskih služb, osveščenosti gradbincev in menil je, da tu občina ni tista, ki bi morala privatnikom zagotavljati nekaj svojih resursov.

Odgovor:
Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil plan sonaravne ureditve reke Mislinje. Ta obstaja in tudi sredstva so zagotovljena. Vprašal je kdaj se bo to izvedlo. Ta bo potekala nekje od Merkurja pa do trgovskega centra. Predlagal je, da poskušajo doseči, da bi to sonaravno ureditev Mislinje podaljšali ali izvedli vsaj neke omejitvene ukrepe.

Odgovor:

V letošnjem letu je predvidena ureditev reke Mislinje od Merkurja in do trgovskega centra. Sočasno bi se naj izvajala regulacija med Mercatorjem in nekje do podjetja Modul. Tudi tu so se že izvajale vrtine, dogovarjamo pa se, da prvenstveno gredo v sanacijo brežine, ki poteka mimo bazena in pa nujno potrebnega mostu med Drugo osnovno šolo ter med bazenom. To je prioriteta, seveda bomo pa veseli, če bomo pridobili finančna sredstva in projekt razširili na daljše območje reke Mislinje.

Objavljeno:2021-04-15T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

21. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10.2.2021

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 21. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC, 10.2.2021
Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da pristojna služba oziroma vzdrževalec cestne razsvetljave opravi pregled svetil na območju Tomšičeve ulice in na vmesnih pešpoteh od Tomšičeve ulice mimo otroškega igrišča, mimo vrtca na Maistrovi ulici do Ronkove ulice. Od občanov je prejel več obvestil, da na tem območju manjkajo svetila in bi jih bilo treba popraviti.

Odgovor:

Vzdrževalca javne razsvetljave smo opozorili, da opravi pregled svetil na omenjenem območju in jih ustrezno zamenja.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da je v soseski S8 kljub zimskemu času precejšen obisk na otroških igriščih. Starši otrok, ki se tam igrajo, so predlagali, da pristojna služba opravi čiščenje igral in glede na korona krizo po možnosti ta igrala tudi razkužuje.

Odgovor:

Vzdrževalcu otroških igrišč JZ SPOTUR smo posredovali predlog in prejeli smo odgovor, da izvajajo redne tedenske preglede igral, da so le ta varna za uporabo. V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj vandalizma tako, da so bila potrebna določena popravila, katera so tudi izvedli, oziroma jih redno izvajajo.

Vprašanje:

- Silvo Gros je podal pobudo glede izgradnje kanalizacije. Del prebivalcev na Spodnjih Brdah,  to je naselje z 11 stanovanjskimi objekti, so opozorili na pereč problem kanalizacije. Glede na to, da je načrtovan vodovod za ta kraj, vidijo možnost, da bi lahko skupaj z napeljavo vodovodnih cevi položili tudi cevi za kanalizacijo. S tem bi znižali stroške in v kolikor se bo delala kanalizacija Mislinjska Dobrava, pa od Lovrenca do Tiskarne Grešovnik na Brdih, bi se lahko nadaljevala do tega naselja, ki je oddaljeno okrog 300 metrov. 

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec je pregledala pobudo krajanov iz območja Brd glede izgradnje kanalizacije in vodovoda in ugotovila, da se predmetno območje nahaja izven območja aglomeracij, tako pri vodovodu, kot pri kanalizaciji. Prednost pri izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja imajo seveda zaselki, ki so znotraj aglomeracij. Poleg tega je imela Mestna občina Slovenj Gradec dne 23.02.2021 inšpekcijski pregled o realizaciji izgradnje kanalizacijskega omrežja na področju aglomeracij, iz katerega izhaja, da moramo prioritetno zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju aglomeracije Stari trg 1 in Stari trg 2.

 

Za predlagano območje izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na Brdah pa bo Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi gradbenega dovoljenja, upoštevaje dejstvo, da je na območju občine še vsaj cca. 8 takšnih območij, zato je težko predvidevati časovno in finančno dinamiko izvedbe omenjenih investicij.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je omenil, da je bil nedavno zaključen del ceste pri kmetiji Prevolnik v Zgornjem Razborju. Ob zaključku tega se je zdaj pojavil podor, za katerega je že narejen projekt sanacije. Krajani predlagajo, da bi bilo v tem primeru smiselno narediti večjo sanacijo in korenito urediti odvajanje vode na tem delu. V nadaljevanju je senena zložba in grozi, da bo splazilo še več zemlje pod cestiščem. S tem bi preprečili morebitna plazenja oziroma nadaljnje podore. Sanacijo bi morali podaljšati za 100 metrov ceste in temeljito urediti odvodnjavanje in tudi primeren prepust. Predlagal je, da se predlog vaščanov prouči in se pristopi k temu načinu sanacije.

Odgovor:

V proračunu Mestne občine Slovenj Gradec imamo v letu 2021 načrtovana finančna sredstva za sanacijo tega dela ceste in v kolikor se bo izkazalo, da je projekt smiselno razširiti, bodo finančna sredstva zagotovili z rebalansom.

Vprašanje:

- Simon Smolak je predlagal, da se na eni prihodnjih sej predstavijo gasilci. Predlagal je tudi, da v Mestni občini Slovenj Gradec organizirajo profesionalno ekipo gasilcev.

Odgovor:

Strinjamo se, da na eni izmed prihodnjih sej svojo dejavnost predstavijo gasilci.

Vprašanje:

Simon Smolak je vprašal kako daleč je s spremembami Občinskega prostorskega načrta.

Odgovor:

SDOPN1 – izdelan je predlog Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec, ki ga bomo posredovali v pridobitev drugih mnenj po potrditvi in seznanitvi vlagateljev s stališči do pripomb. Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora na usklajen predlog odloka, bo gradivo uvrščeno v sprejem mestnemu svetu MOSG.

 

SDOPN3 – pripravljen je dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec in čaka, da bodo izpolnjeni pogoji in ga bomo javno razgrnili. Trenutno potekajo usklajevanja na nivoju župan, minister za kmetijstvo – poteka ponovna preverba trase skozi Dobravo. K tej trasi, se je na zahtevo ministra za kmetijstvo, že opredelil Zavod za kmetijstvo OE Slovenj Gradec, ki je v predhodnem mnenju zapisalo »Predlagana trasa južne obvoznice bi lahko na obravnavanem območju pomembno negativno vplivala na gospodarjenje z gozdovi in na evidentirane funkcije gozdov«. To mnenje smo prejeli s strani MKGP, direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, s pripisom, da ga je potrebno pri nadaljnjih postopkih upoštevati.

Takoj, ko bo ta postopek zaključen, bomo, v kolikor bo sprejeta odločitev, da nadaljujemo na izvedenem postopku SDOPN3, ki je bil posredovan NUP v pridobitev prvih in dopolnilnih mnenj, zaprosili pristojno ministrstvo, da se opredeli glede izdelave CPVO-ja.

 

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil, da Mestna občina Slovenj Gradec prodaja tri parcele na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu. Vprašal je kje bo dovoz za te parcele.

Odgovor:

Dovoz do treh parcel na Podgorski cesti se bo nadaljeval po obstoječi cesti spodnje ulice.

Nadalje pa se je zahvalil vsem svetnicam in svetnikom, ki so se pridružili njegovi akciji in darovali finančna sredstva za osnovnošolske otroke. Dejal je, da je zahvalo prejel od šole.

Vprašanje:

Zdravko Dornik je dejal, da so v objektu pri Glasbeni šoli Slovenj Gradec nad obzidjem za Rotenturnom tri okna in na enem od teh ni več zaščitnih rešetk, ki preprečujemo vstop v kletne prostore. Zato je v kletnih prostorih marsikaj, kar tam ne bi smelo biti.

Odgovor:

Na oknu omenjenega objekta bomo namestili novo zaščitno rešetko in očistili klet.

Vprašanje:

- Peter Cesar je omenil, da je Mestna četrt Polje že pred časom dala pobudo za ureditev kapelice ob Celjski cesti, vendar se še ničesar ne dogaja. Ker objekt močno kazi podobo mesta Slovenj Gradec, je apeliral na občinske službe, da ugotovijo kdo je lastnik in se dogovorijo za sanacijo tega objekta.

Odgovor:

Odgovor podan na seji:

Kapelica na Celjski cesti v Slovenj Gradcu je v lasti Mestne občine Slovenj Gradec.  Pridobili smo že predračun za sanacijo, ki bo stala okrog 16. tisoč  eur. Ker v proračunu za leto 2021 te sanacije nismo načrtovali, bomo finančna sredstva poskušali zagotoviti v rebalansu.

Vprašanje:

- Niko R. Kolar je pohvalil izvajalce in režiserja virtualnega prenosa občinske proslave za Prešernov dan. Sam je bil počaščen, da so na tak način proslavili tako pomemben praznik.

 

Odgovor:
Objavljeno:2021-03-05T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 20. SEJA MESTNEGA SVETA, 21. 12. 2020
Vprašanje:Vinko Vrčkovnik je izrekel zahvalo za izgradnjo krožišča v Šmartnem. Po dvajsetih letih truda so v Šmartnem končno uresničili ta projekt. To je velika pridobitev tako za Šmartno, kot za celotno regijo. Prav tako se zahvaljuje, da so v proračunu načrtovana sredstva za izgradnjo četrtega kraka tega krožišča, ki je zelo pomemben za naselje Nadhomec. 
Odgovor:
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da je zaščitna ograja pri Šparu v zelo slabem stanju in predlagal, da jo uredijo in poskrbijo za varnost sprehajalcev. Predlagal je, da pregledajo tudi ostale tovrstne ograje po mestu Slovenj Gradec.

Odgovor:

Ker je bila obstoječa ograja v zelo slabem stanju, smo že naročil novo. Prav tako bomo pregledali ostale tovrstne ograje. V spomladanskem času bomo zamenjali dotrajane tudi lesene dele klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil, da je pri stari Komunali deponija zemljine in mladi so ga nagovorili,  da naj predlaga, da bi  si v spomladanskih mesecih uredili grbine, ki bi jih uporabili za pumptrack. Seveda  v kolikor bo ta zemljina še nekaj časa tam.

Odgovor:

Zemljina pri stari Komunali je bila deponirana pri izgradnji bloka neprofitnih stanovanj in jo bodo kmalu porabili za ureditev okolice bloka. Porabljena bo predvidoma v roku dveh mesecev. Naslednje leto bodo pristopili h gradnji urbanega parka in mladi bodo dobili varno in urejeno igrišče.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v proračunu namenjena finančna sredstva za spodbujanje podjetništva. Predlagal je, da se ta finančna sredstva podeljujejo celo leto, se pravi sproti. V teh časih, ko se podjetniki odločijo, da bodo šli na samostojno pot, potrebujejo finančno spodbudo in bi bilo bolje, da jim ni treba čakati na javni razpis.

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko finančna sredstva podeljuje samo preko javnega razpisa. Strokovne službe bodo proučile možnost in variante, da bi ga objavili večkrat v posameznem letu.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se javna razprava v zvezi s spremembami OPN opravi s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije.

Odgovor:

Zagotovo bomo javno razpravo glede sprememb OPN opravili s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije, v kolikor razmere ne bodo dopuščale javno razpravo, na kateri bi lahko bili občani prisotni.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako izrekel zahvalo za ureditev krožišča v Šmartnem. To je za Šmarčane in tudi ostale velika pridobitev in vredna pohvale. 

Odgovor:
Objavljeno:2021-03-01T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 19. SEJA MESTNEGA SVETA, 2. 12. 2020
Vprašanje:

Zdravko Dornik je vprašal ali bo Mestna občina Slovenj Gradec v Slovenj Gradcu v letošnjem letu postavila drsališče.

Odgovor:

Za drsališče se nismo odločili, ker v tem trenutku zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa ne sme biti postavljeno. Vprašanje je kdaj bodo ti ukrepi toliko sproščeni, da bo drsanje dovoljeno. Poleg tega postavitev drsališča zahteva kar velika finančna sredstva, ki pa jih trenutno v proračunu ne zagotavljamo.

Vprašanje:

Peter Cesar je opomnil, da je bil v Slovenj Gradcu pred tremi leti postavljen japonski paviljon, to je paviljon prijateljstva in plod sodelovanja ljubljanske fakultete ter pa tokijske univerze in to je bilo darilo Mestni občini Slovenj Gradec. Pred časom je hodil na Štibuhu in videl, da je ta paviljon v klavrnem stanju. Potreben je zaščite, zato je predlagal, da si odgovorni ta paviljon ogledajo in ga primerno zaščitijo.

Odgovor:

Šolski center Slovenj Gradec je tisti, ki japonski paviljon pospravi v zimskem času. Vendar je dogovorjeno, da bomo v sklopu ureditve celotnega parka menjali dotrajane deske. Vsekakor pa bomo pred zimo naredili ogled. 

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili, da pogrešajo klopi ob Suhodolnici, to je predvsem od Name do pokopališča, torej po levem bregu Suhodolnice. Starejši se želijo tam spočiti, malo posedeti in bi na tem delu bila vsekakor dobrodošla kakšna klop.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno pot in poiskale prostor, kjer bodo v spomladanskem času postavili nekaj klopi.

Vprašanje:

Peter Cesar je omenil oglasne deske, ki jih ima Mestna občine Slovenj Gradec po mestnih četrtih in po vaških skupnostih. Te oglasne deske samo delno opravljajo svojo funkcijo. Predvsem pa občane moti zanemarjenost oglasnih desk. Treba bi jih bilo očistiti, še posebej takoj po poteku dogodka, ki se na teh tablah oglašuje.

Odgovor:

Za oglasne deske skrbijo sveti mestnih četrti in vaških skupnosti. Predsednike le teh in strokovno službo, ki pokriva področje mestnih četrtni in vaških skupnosti, bomo opozorili, da pregledajo te oglasne deske.

 

Vprašanje:

Helena Breznik je vprašala, če je možno v tem času koronavirusa ukiniti plačevanje vstopa v mestno središče. Večinoma so  v tem času trgovine zaprte, ljudje obiskujejo predvsem lekarno in pa banko v samem središču. Vemo, da se okužba prenaša in če ne bo potrebno pritiskati aparat za listek, s tem preprečijo prenos le teh.

Odgovor:

Občine po lastni presoji oproščajo parkiranje v mestnih jedrih. Spomladi, ko je bilo le to brezplačno, smo imeli nemalo problemov s tem. Kar nekaj stanovalcev, ki so kupili letno karto, so želeli, da jim vrnemo sorazmeren delež. Hkrati pa je bilo mestno jedro ves čas zaparkirano. Trenutno se parkirnina med tednom pobira do 16. ure, med vikendom pa je ni. Kljub temu bomo predlog proučili.

Vprašanje:

Simon Smolak je dejal, da so v času zdravstvene krize in zdravniki so zelo obremenjeni. Zato morajo zdravnikom in medicinskemu osebju omogočiti čim bolj prijetno bivanje tu med njimi. Tistim, ki imajo možnost odločati pri izbiranju vodstva bolnišnice, je podal pobudo, da pri tem upoštevajo mnenje kolektiva.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da je dobil pismo sedanjih najemnikov vrtičkov na Celjski cesti, kjer bodo gradili nov trgovski center in sprašujejo kakšna bo njihova usoda. Povedal jim je, da na mestni občini že iščejo nadomestno zemljišče za vrtičkarje. Vendar skupina ljudi, ki ima po pobudi bivše garniture občine, nakupljene lesene hiške, ne želijo te hiške kar zavreči. Seveda bi bilo prav, da jim občina v nekem doglednem času vsaj sporoči kaj naj pričakujejo tisti, ki nimajo hišk in tisti, ki take hiške imajo.

Odgovor:

Za vrtičke na Celjski cesti intenzivno iščemo novo lokacijo. Za tiste vrtičkarje, ki ne bodo postavili vrtnih utic, smo zemljišče že našli in kmalu bomo podpisali pogodbo. Za vrtičke, na katerih bi občani želeli postaviti vrtne utice, mora biti stavbno zemljišče. Vrtnih utic ni dovoljeno postavljati na kmetijsko zemljišče. Našlo smo že nekaj lokacij in se dogovarjamo z lastniki. Primerno lokacijo bomo našli predvidoma meseca marca prihodnje leto. 

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se kljub korona krizi, delno okrasijo tudi območja mestnih četrti, saj v simboličnem smislu. Pobud je pobudo, da se na vsaj treh točkah okrasi v Mestni četrti Polje. Predlagal je, da se smrečica okrasi pred vrtcem na Maistrovi ulici in pri parkirišču v bližini Doma starostnikov.

Odgovor:

V Slovenj Gradcu smo 1. decembra 2020 uradno prižgali praznične luči in okrasili Glavni trg, Trg svobode in še nekaj drugih zaselkov po celotni občini. Preverili bomo možnosti, če je možno okrasili še kakšen zaselek v mestni občini. Prireditev je bila virtualna preko spleta.  V mesecu decembru bomo nekaj programa izvedli preko spleta, tudi Božiček se bo zapeljal po vseh vaških skupnostih in pustil darila za otroke. V mestnem jedru bo postavljena Božičkova vas. Nekaj finančnih sredstev bodo namenili za dobrodelne namene in simbolično darilo podarili eni Enoti VVZ Slovenj Gradec in kakšni družini, ki potrebuje pomoč.

Vprašanje:

Boris Raj je že predlagal rešitev problema parkirišč na Tomšičevi ulici št. 43 in št. 45. Pred časom so že imeli variante, pa so ugotovili, da je z bivšim prostorskim načrtom načrtovano otroško igrišče, ki tam zdaj zavira rešitev. Predlagal je, da si pristojni skupaj s predstavniki Mestne četrti Polje to ogledajo in poiščejo rešitev.

Odgovor:

Strinjamo sem, da moramo čim prej poiskati ustrezno rešitev za ureditev parkirišča na Tomšičevi ulici št. 43 in 45. Res pa je, da je na delu območja, kjer bi se po predlogu naj uredilo parkirišče prostorsko predvideno  otroško igrišče in parkirišča  ni možno urediti.  V kratkem bomo opravili ogled še kakšne morebitne lokacije.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se v okviru mestne občine organizira mini prireditev  oziroma manjši koncert za starostnike pred Domom starostnikov.

Odgovor:

Pobudo bomo posredovali Domu starostnikov oziroma pristojnim javnim zavodom.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je vprašala na kakšen način se bo izvajala sanacija plazu v Podgorju, kdo jih bo izvajal, iz katerih virov se bodo financirala, kdaj bodo dela potekala in kakšen je plan.

Odgovor:

Na to območje so gradbene odpadke vozili kar nekaj let. Ko se je sprožil plaz, je lastnik zemljišča naredil inšpekcijsko prijavo, češ da ne ve, da so tja vozili omenjen material. Dejal je, da je mislil, da je mestna občina zasipala opuščeno javno dobro, ki gre po sredini in to je že v postopku menjave. Inšpektorica je zahtevala od gradbincev, ki so bili nekako navedeni, da so tja vozili, evidenčne liste in nekateri jih niso imeli v celoti. Inšpektorica je odločila, da je mestna občina kriva za nastanek plazu in predpisala globo ter sanacijo tega. Seveda se s tem na mestni občini ne strinjamo. Na odločbo smo se pritožili, vendar je ministrstvo sledilo pritožbi inšpektorice in nam podaljšalo rok sanacije. Ta plaz smo prijavili v program Ajda pri Ministrstvu za okolje in prostor in uspeli smo pridobiti finančna sredstva za sanacijo. Pri prvem razpisu so bili dani dve ponudbi, ki pa sta bili višji od zagotovljenih sredstev. Zato smo javni razpis razveljavili in šli v ponovni razpis in pridobili izvajalca.  Letos bomo izvedli sanacijo predvidoma v višini 160. tisoč eur, nekaj več kot 160. tisoč pa bo sanacija stala še naslednje leto. Večino sredstev bomo pridobili od Ministrstva za okolje in prostor, nekaj pa ga bo potrebno zagotoviti iz proračuna. Razmišljamo pa tudi o tožbi, saj mestna občina ne more prevzeti odgovornost za ta plaz.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da bo že kmalu dve leti od izdaje Sklepa o pričetku postopka sprememb in dopolnitev OPN po krajšem postopku. Tudi je minilo že več mesecev, odkar je bil osnutek javno razgrnjen. V času javne razprave je bilo podanih veliko utemeljenih pripomb. Vprašal je, če so bila izdelana stališča do pripomb in če so bila, zakaj z njimi niso seznanjeni  vlagatelji pripomb. Namen tega postopka je bil odpraviti nehotne in naključne napake v OPN. Mirno lahko trdi, da gre za slabo delo izvajalca in tudi strokovne službe mestne občine pri pripravi predloga odloka OPN, ki so ga takrat v dobri veri, da je gradivo dobro pregledano, soglasno sprejeli svetniki prejšnjega sklica.

Odgovor:

Še vedno s strani Zum-a nimamo vseh odgovorov na vsa prejeta stališča. Dvakrat smo že sklicali urgentni sestanek in jih zadolžili, da stališče čim prej pripravijo. Strinjamo se, da je pri pripravi OPN prišlo do večjih strokovnih napak.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal zakaj so v dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN 1, ki teče po skrajšanem postopku, vključene vsebine, ki jih zakon za tak postopek ne dovoljuje. Predvsem pa širitev zadev ovira sprejem nujnih popravkov OPN. Podobno prakso zaznajo tudi v spremembah in dopolnitvah OPN 3, ki so se glavnemu namenu umestiti južno obvoznico, pridružile dodatne tudi problematične vsebine, ki podaljšujejo postopek.

Odgovor:

V OPN 3 umeščamo celotno cestno infrastrukturo, tudi južno obvoznico in vse spremembe usklajujemo z nosilci prostora. Južna obvoznica še vedno ni potrjena.

Objavljeno:2020-12-09T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 18. SEJA MESTNEGA SVETA, 30. 9. 2020
Vprašanje:

- Janez Potočnik je vprašal v kakšni fazi je postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN 3. Omenil je mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na poslan osnutek. V mnenju so v celoti proti predlaganim rešitvam umestitve južne in Legenske obvoznice, kot tudi na določitev območij za dolgoročni razvoj naselij. Tudi elaborat z naslovom Analiza stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic, ki ga je mestna občina dala izdelati Kmetijskemu zavodu Celje, kaže na veliko prizadetost kmetijskih gospodarstev, ki bi jih obvoznice povozile. V študiji je napisano, da so potrebni sanacijski programi za prizadete kmetije, kar pomeni, da jim je treba ponuditi enakovredna kmetijska zemljišča, teh pa v Mislinjski Dolini pravzaprav ni več. Zato meni, če bi mestna občina kljub tem opozorilom šla v nadaljevanje in umeščala ceste tja kamor načrtuje, bi tak odlok na sodišču lahko izpodbijali ravno iz teh naštetih razlogov. Sam je seznanjen, da se je mestna občina pogovarjala po strankarski liniji pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi morda spremenili to mnenje, ni pa seznanjen koliko so bili pri tem uspešni. Nadalje je dejal, da obstajajo tudi alternativne rešitve, kjer bi južno obvoznico, ki je resnično pomembna, vendarle umestili.  O legenski obvoznici pa ne bo govoril, ker se mu zdi nesmiselna. Nekatere nakazane rešitve o umestitvi južne obvoznice so že tudi v investicijskem programu, ki so ga sprejemali pred dobrim letom in pol. Ta trasa, ki je v tem programu že omenjena, gre delno po trasi južne obvoznice, se z njo pokriva, poteka po dobrovskem robu na to južno, zaobide pod Homec in se po obstoječi trasi lokalne ceste priključuje na krožišče, kjer se stikata hitra cesta in državna cesta. Sam je narisal kako bi to zgledalo. Najbrž ni smiselno trmariti še naprej s tem in izgubljati čas, morda bi dosegli isti cilj z malo drugačnim pristopom in z drugačnim načinom umeščanja. Če bi cesto umeščali na njegov predlagan način, bi bila mogoče rešitev hitro potrjena pri vseh nosilcih urejanja prostora, škoda na kmetijskih zemljiščih bi bila bistveno manjša, prometno bi razbremenila mesto, naselje Podhomec pa bi se lahko direktno priključilo na to obvoznico. Od tega naselja pa se uredi kolesarska pot in pešpot od Podhomca do šole Šmartno. Ta verzija trase bi omogočala neoviran promet in gradnjo v primeru izgradnje hitre ceste proti Dravogradu in bi hkrati omogočala prehode kmetijske mehanizacije po izgradnji hitre ceste proti Dravogradu. Torej je naštetih kar nekaj prednosti. V neodvisni listi Slovenjgraška lista za mesto in podeželje menijo, da so predlagane rešitve vredne širše diskusije, če res želijo v najkrajšem času priti do rešitev, ki bodo kolikor toliko sprejemljive za vse. Namreč vedo, da kmetje zdaj v nobenem primeru niso pripravljeni odstopiti teh zemljišč.

 

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še ni niti določena niti potrjena. Na mestni občini smo naročili veliko študij,  ker želimo, da dobimo obvoznico, ki bo najbolj ustrezna. Te študije se med samo zelo razlikujejo, predvsem na področju kmetijstva. Zelo v prid določenim trasam govorijo študije na področju prometa, na področju hrupa, na področju zdravja in seveda se bodo poskušali čim bolj približati vsem tem študijam in južno obvoznico umestiti kar najbolje. Dvakrat smo bili na sestanku na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bili smo tudi na koordinacijskem sestanku z vsemi nosilci urejanja prostora. Na skupnem sestanku so na določeno traso imeli največ pomislekov kmetijci. Vsi ostali govorijo zelo v prid določeni trasi, kateri na mestni občini ostro nasprotujemo, da bi južno obvoznico približati trdo k naselju S8. Povedali smo jim, da take trase ne bomo delali, niti je ne bomo dali v razpravo ali v analizo. Tako, da kar se tiče umeščanja trase, so verjetno še daleč, da bomo imeli dokončno verzijo. Strokovne službe delajo intenzivno na tem, da jo umestijo v prostor in sprejetje SDOPN 3 načrtujejo v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Predlagamo, da neodvisna lista Slovenjegraška lista za mesto in podeželje strokovnim službam predstavi svojo traso. 

Prav pa je tudi, da v prostor umestijo tudi Legensko obvoznico, realizacija pa zagotovo ne bo hitra.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal zakaj fontana pri bivši Nami že en mesec ne deluje.

Odgovor:

Fontana pri bivši Nami ne deluje, ker je okvara na strojnici in je že v teku poprava. Okvara je namreč nastala zaradi vandalizma – odtujitve led luči, kar je povzročilo okvaro. Apeliramo na občane, da se obnašajo odgovorno in ne povzročajo škode na družbeni lastnini in s tem dodatnih stroškov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je omenil, da se je podoba SGlasnika v zadnjem času korenito spremenila, tako po obliki kot tudi načinu tiska in materialov. Svetniško skupino Slovenjgraška lista za mesto in podeželje zanima, če so se s tem povečali stroški. Prosil je za odgovor v pisni obliki.  

Odgovor:

Strokovne službe bodo pripravile pisni odgovor.

Vprašanje:

Silvo Gros je prav tako vprašal zakaj fontana pri bivši Nami ne deluje, saj se je nanj s tem vprašanjem obrnilo kar nekaj občanov.

Odgovor:

Odgovor že podan pri Boštjanu Rigelniku.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da so na sestanku VS Pameče Troblje obravnavali problematiko  vodotokov, ki se zlivajo v reko Mislinjo in prišli so do ugotovitve, da je kar nekaj vodotokov v takem stanju, da ob obilnejših padavinah, ogrožajo krajane, ki živijo ob tej reki. Ob enem teh potokov so imeli v mesecu avgustu težave. Potok, ki je v bistvu  zelo miren, je takrat ogrožal nekaj kmetij in Mesarijo Cehner. Bili so zgroženi, ko so si to območje ogledali in ugotovili, da nekateri krajani ne skrbijo za te vodotoke, oziroma še slabše, ob te vodotoke odlagajo različne stvari, ki jih potem voda odnese in se zamaši. V vaški skupnosti dajejo pobudo, da župan ustanovi komisijo, ki si bo skupaj s predstavniki vaških skupnosti, v katerih imajo probleme, šli ogledat in popisati težave, da se takšne stvari ne bi dogajale. Tak vodotok seveda najprej ogroža in naredi stroške tistim ljudem, ki ob teh potokih živijo, dolgoročno pa seveda ima stroške tudi mestna občina. VS Pameče pa ima tudi željo, da inšpekcijska služba na tem področju tudi kaj ogleda. Hkrati pa je predlagal, da bi mogoče nekaj več sredstev v proračun zagotovili za urejanje takih hudournikov, ker vsi vedo, da kolikor nameni mestna občina, da tudi Vodna skupnost Drava. V drugih občinah nekaj več sredstev za take stvari namenijo in je prepričan, da bi se takšne stvari dale na takšen način tudi urediti, da bi ljudje, ki tam živijo, imeli malo boljše pogoje.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so sprejele pobudo in jo bodo poskušale realizirati.

Vprašanje:Andrej Breznik je vprašal ali imajo v mestni občini odlok, ki prepoveduje košenje trave ob nedeljah. 
Odgovor:

Odlok o splošnem redu v Mestni občini Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št. 9/2016) v v 28. točki 5. člena določa, da je prepovedano uporabljati vrtne kosilnice z motorjem na notranje izgorevanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in žage v strnjenih naseljih ob nedeljah in praznikih. Prepoved ne velja za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin;

Vprašanje:

Peter Cesar se je pridružil pobudi Andreja Breznika in se navezal na pretekli vikend, ko je bilo kar precej močno neurje, predvsem na območju Sel, Razborja in pa Velunje. Ve, da so občinske službe, Komunala in vsi, ki so za to pristojni, bili na terenu, pristopilo se je k sanaciji, veliko tega je že saniranega. Opozoril pa je spet na hudournik v Starem trgu pod gradom, to je  že večkrat opozoril, bili so tudi neki uradni dopisi z Vodne skupnosti oziroma od vodarjev, ki so za to odgovorni. V tem deževju je tam spet bil plaz. Pravzaprav je že odneslo del steze, ki vodi na grad, tam je tudi križev pot in želel bi, da si to strokovne službe ogledajo, da pokličejo vodarje in to rešijo, preden bo škoda še večja. To govori zato, ker ga na to opozarjajo krajani Starega trga. 

Odgovor:

Pobudo smo že nekajkrat posredovali pristojnim službam, to je VGP Drava in obljubili so, da bodo omenjen hudournik uredili v letu 2021. VGP Drava bodo na to še enkrat opomnili. Glede škode po zadnjem neurju pa so dejali, da v kolikor se je stanje toliko poslabšalo, bodo le to intervencijsko opravili še letos. Predviden ponovni ogled strokovnih služb s predstavnikom VGP ja je predviden za petek, 2. 10. 2020.

Vprašanje:

Samo Januška je dejal, da sta pri cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu oziroma pri župnišču dva doprsna kipa, ki se pogosto ne vidita, ker so tam parkirani avtomobili. Predlagal je, da občinski redarji na tem mestu opravijo ogled. V nadaljevanju pa je predlagal, da bi se  v sklopu projekta ureditev mestnih ulic postavili temelji za ta dva omenjena doprsna kipa na travniku pred ubožno hišo.

Odgovor:

Občinski redarji opozarjajo na območju, kjer so pristojni, vendar je tam del privatnega zemljišča od župnišča, se pa strinjamo, da bo potrebno urediti, da tam ne bodo parkirali avtomobili. Javnemu podjetju Komunala Slovenj Gradec smo že predlagali, da pred kipi postavi betonske gobice.

Vprašanje:

Samo Januška je omenil, da je med Notarjem Grešovnik in Mizarstvom Jeromel območje, ki kazi izgled Slovenj Gradca. Vprašal je ali je kakšna možnost, da bi lastnik uredil vsaj fasado.

Odgovor:

Lastnik se je enkrat že oglasil pri nas in podal pobudo, da bi šli v menjavo. Ta objekt bi prišel v last mestne občine, on pa bi prejel drugo nepremičnino.  Z lastnikom bomo razgovor ponovno opravili.

Vprašanje:

Samo Januška je vprašal,  kje bodo našli nadomestna zemljišča za vrtičke, ki so trenutno od bivšega podjetja Zipo navzdol ob rekli Mislinji in so bili urejeni po navodilih mestne občine.

Odgovor:

Strokovne službe zelo intenzivno iščemo nadomestno zemljišče, saj se zavedamo, da je vrtove s prodajo različnih zemljišč v zadnjih letih izgubilo precej občanov. Nujno je, da občanom omogočimo samooskrbo in pridelavo hrane in že potekajo pogovori o nadomestnem zemljišču.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da si strokovna služba ogleda kolesarsko in sprehajalno pot ob Homšnici. Tam je pač prišlo do povoza v bližnji in daljni preteklosti s strani traktoristov in še koga še in je nastalo kar precej poškodb na tej asfaltni površini.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled.

Vprašanje:

Boris Raj je povedal, da je Društvo MAD v fazi selitve iz sedanjih prostorov na Celjski cesti 22. Pred nekaj dnevi si je skupaj s predstavnicami Mocis-a in tistimi, ki še imajo tam prostore, ogledal okolico tega objekta. Glede na to, da sta tam zgrajeni dve novi stolpnici in so lepo uredili tudi okolje, je predlagal, da mestna občina formira delovno skupinico, ki bi si ogledala to območje in poiskala rešitev za ureditev okolice tega pri tem objektu, ki bo pač zdajle tvoril skupni prostor z novo zgrajenimi stolpnicami.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan.

Vprašanje:

Boris Raj je že pred časom podal pobudo za ureditev hiše nasproti pošte, ki jo je omenil kolega Samo Januška. Tisto hišo, ki tam stoji, je treba popraviti, prav tako pa betonsko škarpo, ki je v tem križišču. Oba objekta krnita ugled in resnično je potrebno to prvotno urediti z lastniki. Pa tudi, če bo potrebno to z intervencijo mestne občine. To vpliva na podobo mesta Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor ni bil posebej podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da imajo v Mestni četrti Polje znamenito kapelico, ki stoji ob Celjski cesti in je kot taka očitno že pod spomeniškim varstvom, vendar je v zelo slabem stanju. Okolica je kulturno urejena, Komunala skrbi za zelenice, ostali skrbijo za bloke, cesto, ta kapelica pa propada pred očmi vseh. Ker pa meni, da je to arhitekturno in tudi spomeniško skoraj biser tega okolja, kjer ni kakšnih zgodovinskih objektov, je podal pobudo, da mestna občina preko strokovnih služb ugotovi kdo dejansko je lastnik in kakšen je status tega objekta. Čim prej bi jo morali sanirati  ali urediti vsaj v taki fazi, da ne bo več propadala.

Odgovor:

Kapelica je pod spomeniškim varstvom v lasti Mestne občine Slovenj Gradec (EŠD 12347 - kapelica ob Celjski cesti). ZVKD je potrebno predhodno  seznaniti z vzdrževalnimi deli (natančnim opisom) minimalno 15 dni prej izvedbo, da pridobimo njihovo soglasje in navodila kako je potrebno vzdrževanje izvesti. Strokovne službe bodo tako najprej opravile ogled, popis stanja in formalne postopke z ZVKD.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da se ob košarkarskem igrišču na Tomšičevi ulici namestijo vsaj tri klopi, saj se tam zadržuje veliko otrok, pa tudi staršev.

Odgovor:

Strokovne službe bodo opravile ogled in določile točno lokacijo za postavitev klopc. 

Vprašanje:

Boris Raj je omenil vrtičke in že včeraj je govoril z županom in direktorico na to temo in je tudi dobil odgovor glede tistih, ki imajo zdaj v najemu parcele na območju t.i. Zipa. Vprašal je ali zagotovo drži, kot je dobil odgovor, da se za eno leto odloži njihova preselitev in se bo v tem času poiskalo nove parcele in novo rešitev za te, ki imajo zdaj tam svoje hiške, ki so zgrajene skladno z veljavnim občinskim odlokom. Opozoril je, da so v preteklosti animirali ljudi in jim predpisali ureditev vrtov.  Občani so investirali v hiške, zato morajo poiskati tako opcijo in rešitev, da bodo te objekte lahkot tudi na ustrezno mesto preselili.

Odgovor:

Odgovor podan pri Samu Januški.

Vprašanje:

Niko R. Kolar je izrekel izredno pohvalo za izvedbo svečane seje, ki so jo opravili v počastitev občinskega praznika. Mora reči, da tako kulturnega in kvalitetnega proslavljanja že dolgo niso imeli, vključno s prireditvijo na Glavnem trgu.

Odgovor:
Objavljeno:2020-10-05T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 17. SEJA MESTNEGA SVETA, 16. 9. 2020
Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je omenil krožišče Šmartno in seznanjeni so, da bi naj uredili tudi četrti krak, se pravi izvoz za naselje Podhomec. Krajane, ki živijo v tem zaselku, zanima kako daleč je to, ali se kaj dela na tem. Najbolj pa jih skrbi to, da se bodo meseca novembra dela na tem krožišču končala, izvajalci bodo pospravili stroje in odšli in se na tem kraku, ki bi naj bil dovoz za naselje Podhomec, ne bo postorilo kar pričakujejo. V zvezi s tem je želel odgovor.

 

Odgovor:

Trenutno v Šmartnem poteka izgradnja trokrakega krožišča in naselje Podhomec se bo v tej fazi priključevalo na starem priključku. Prav tako so v fazi projektiranja četrtega kraka, ki je v celoti strošek Mestne občine Slovenj Gradec. Stroške izvedbe sedanjega krožišča je 80 % s strani Direkcije za ceste, mestna občina je dolžna nositi strošek ureditve kolesarskih poti, pločnikov, avtobusnih postajališč in podobno. S strani države so imeli že kar nekaj sestankov kako urediti četrti krak in na mestni občini so obljubili tako predsedniku Vaške skupnosti Šmartno kot vsem krajanom, da bodo pristopili k izvedbi četrtega kraka. Z Direkcijo za ceste so dosegli dogovor, da bo v tej fazi že nakazan izvoz za četrti krak, je pa res, da bodo izvajalci, ki jih je izbrala Direkcija za ceste, odšli. Mestna občina bo morala pripraviti nov razpis in poiskati novega izvajalca. Tega sočasno ni možno graditi, ker izvedba krožišča poteka znotraj varovalnega pasa ceste in ga je možno izvajati brez gradbenega dovoljenja. Četrti krak bo potekal izven varovalnega pasu in bo potrebno pridobivati gradbeno dovoljenje, za kar pa potrebujejo tudi poseben projekt. Mestna občina bo pristopila k temu, zagotovo pa to ne bo urejeno sočasno.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je opozoril, da je velik problem zasejana koruza ob kolesarski stezi. Koruza zastira pogled vsem kolesarjem in avtomobilistom na vseh odcepih, ki se navezujejo na kolesarsko pot. Sreča do zdaj je bila, da do težjih prometnih nesreč in padcev še ni prišlo. Kjer cesto prečka kolesarsko pot,  imajo prednost vozniki avtomobilov. Kolesarji bi morali ustaviti in le to je označeno tudi s prometnimi znaki. Veliko kolesarjev se pelje z veliko hitrostjo, predvsem na relaciji Mislinja - Slovenj Gradec in veliko kje zastira pogled koruza. Sam ni proti temu, da  kmetje sadijo koruzo, vendar bi bilo treba urediti pas ob kolesarski stezi. Pred časom so imeli na kolesarskih poteh ovire, na vseh vpadnicah, pa so jih odstranili. Zdaj je prosta pot in iz avtomobila kolesarja enostavno ne vidiš.

 

Odgovor:

Predlog bo podan Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu, da ugotovi na kakšen način je možno urediti varno prečkanje kolesarjev čez glavno prometno cesto. Prav tako si bodo ogledali kako blizu kolesarske steze je zasajena koruza. Pobuda bo podana tudi Medobčinski inšpektorat Koroške, ki je pristojen za oglede v zvezi z zmanjšano preglednostjo na občinskih cestah.

Vprašanje:Zvonka Marhat je dejala, da jo občani in občanke pogosto sprašujejo kje vse se lahko priklopijo na kanalizacijo. Prihaja čas, ko bodo morali urediti male komunalne čistilne naprave in predlagala je, da bi strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec ali Komunale o tem podale informacijo v SGlasnik ali na seji mestnega sveta. Nekateri občani bi svoje hiše želeli priklopiti na kanalizacijsko omrežje in s tem bi tudi lahko pridobili nekaj finančnih sredstev v proračun. Zanima pa jo predvsem za Turiško vas in Brda.  
Odgovor:

Priključki na kanalizacijsko omrežje so možni znotraj agromelioracij in v Mestni občini Slovenj Gradec za dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja znotraj vseh aglomeracij bi potrebovali še okrog 1,5 mio eur finančnih sredstev.

V naseljih v Turiški vasi in Brdih, kjer je področje izven aglomeracije, se bodo krajani morali odločiti za skupno malo komunalno čistilno napravo ali individualno malo komunalno čistilno napravo, za kar pa imajo seveda tudi možnost sofinanciranja na Mestni občini Slovenj Gradec. Za vse informacije se lahko občani obrnejo na Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec in na strokovne službe v Oddelku za prostor, varstvo okolja in gospodarjenje z občinskim premoženjem pri Mestni občini Slovenj Gradec.

Vprašanje:

Zdravko Dornik se je najprej zahvalil tako v svojem in kot v imenu VS Pameče Troblje za res lepo rešitev problema okoli Osnovne šole v Pamečah, tako, da je pot bolj varna.

Odgovor:
Vprašanje:

Zdravko Dornik je omenil občana, lastnika hiše na Gradišču, ki mu ob večjih nalivih že več let udari voda v stanovanjsko hišo.  Občan ne ve na koga naj se še obrne in kakšne so rešitve, zato ga je prosil, če lahko to tudi izpostavi na seji.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni. Tu je težava zaradi druge individualne hiše, ki je na tem območju in ta problem že rešujemo.

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so se v zadnjih dveh letih po več krajih po Sloveniji začele organizirane skupine, ki močno spominjajo na paravojaške enote zaradi maskirnih uniform in orožja, ki ga imajo pri sebi. Skupine se združujejo pod imenom Slovenska varda, delujejo pa predvsem na obmejnih območjih. V več občinah so že organizirali tako imenovane tabore, kjer se urijo v vojaških disciplinah. Med več dnevnim zadrževanjem na posameznih območjih vardisti taborijo na osamljenih območjih, po skupinah se gibljejo tudi po naseljenih območjih. S svojim zadrževanjem in videzom zbujajo nelagodje in večkrat tudi strah med lokalnim prebivalstvom. Z dejanjem, ko so v Slovenski Bistrici obkolili policijsko postajo in se nedostojno vedli do policistov, prav tako so poskušali nasilno stopiti v prostore Občine Slovenska Bistrica med občinsko sejo, še stopnjujejo prestrašenost ljudi pred njimi. Pripadniki teh vard se pojavljajo tudi na različnih turističnih točkah, kjer zbujajo s svojim videzom in prisotnostjo ter tudi komuniciranjem, tudi pri turistih, predvsem tujih, strah in ogroženost. Na takšen način tudi zelo slabo vplivajo na razvoj turističnih destinacij. Kljub temu, da je sedanji obrambni minister izrazil dobrodošlico članom varde v vrstah slovenske vojske, ljudje vedo, da sta vojska in policija tista, ki skrbita za varnost države ter ljudi in so pojavi raznih paravojaških formacij povsod nezaželjeni. Zaradi takšnega stanja in povzročanja incidentov z lokalnim prebivalstvom, sta občinska sveta Občine Ormož in Slovenske Konjice že sprejela sklep, da so pripadniki Slovenskih vard na območju njihove občine nezaželjeni. Podobno naj bi razmišljali tudi župan in svetniki v mestni občini Maribor. V lokalnem odboru LMŠ Slovenj Gradec dajejo pobudo, da bi tudi Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec sprejel podoben sklep. Predlog sklepa je: »V Mestni občini Slovenj Gradec odločno nasprotujemo in obsojamo širjenje strahu in nestrpnosti. Paravojaške formacije v naši občini niso zaželjene.«

Odgovor:

Predlagamo, da se o podanem predlogu pogovori kolegij svetniških skupin.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da se je nedavno nazaj v Suhem dolu utrgal oblak. Obilne padavine so poškodovale cesto pri Umeku, ki je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna sanacije.  

Odgovor:

Poškodbo ceste pri Umeku so vnesli v program Ajda na ministrstvu. Seveda pa temu  sledi priprava projekta oziroma je potrebno čim bolj natančno popisati vsa dela, ki bodo potrebna, nato pa pristopiti k sanaciji.

Vprašanje:

Helena Breznik je omenila, da je v zelo slabem stanju cesta Podgorje – Suhi dol. V zaselku od Breznikove kapelice do gostilne Kovač je že sedem malih otrok, ki bodo čez dve ali tri leta morali sami v šolo. Po tej cesti je to zelo nevarno. Enkrat so se že tudi pogovarjali, da so ti otroci upravičeni do prevoza s kombijem. Kolikor je seznanjena, če nimajo dovolj kilometrine do šole, morajo starši plačevati en eur. Menila je, da dokler ne bo pločnika ali varne poti do šole, bi morali biti ti otroci upravičeni do prevoza brez doplačila.

Odgovor:

Pristojne službe si bodo ogledale omenjeno cesto in ugotovile ali to res ni varna šolska pot in na podlagi ogleda pripravile ustrezno rešitev.

Vprašanje:

Helena Breznik je dejala, da živi v Podgorju pod »zloglasnim« plazom, ki je bil pred časom velik boom in celo medijsko izpostavljen. Nikjer še ni zasledila kaj so rekli inšpektorji, ker je pa opazila, da se le ta sanira, jo zanima kdo to sanira in pa kdo bo to plačal. Ob nedavnem, ko se je  utrgal oblak, je Suhodolnica zelo narasla in ta plaz je bil pri tem ovira.

Odgovor:

Na območje v Podgorju, kjer se je sprožil plaz, so več leti vozili različen gradbeni material. Ko se je ta plaz sprožil, so bile intervenirane inšpekcijske službe, ki so opravile razgovore.  Lastnik zemljišča je dejal, da ni seznanjen, da so na to območje kaj vozili oziroma, da je so tja vozili odpadni material izvajalci mestne občine. Zato je inšpekcijsko službo napotil na mestno občino. Na sredini tega zemljišča je opuščeno javno dobro in lastnik je dejal, da je mestna občina zasipavala svoje javno dobro, kar pa seveda ni res. Inšpekcijska služba nam je naložila sanacijo, na katero smo se pritožili, (odgovor inšpekcije še čakamo). V tistem času smo za dežurstvo aktivirali gasilce, sanirali strugo, da ni prišlo do poplavljanja celotnega območja Podgorja. Mestna občina je ta plaz prijavila v program Ajda na ministrstvo. Celotna sanacija plazu stane približno 400. tisoč eur in ministrstvo kot krilo stroške sanacije do projektantske vrednosti. Mi smo pripravili javni razpis, kamor sta se prijavila dva ponudnika, ki sta presegla zagotovljena finančna sredstva oziroma projektantsko oceno. Javni razpis smo razveljavili in je trenutno objavljen nov razpis. Mestna občina ni odgovorna za ta plaz in tudi ne more imeti stroškov, če pa ta finančna sredstva prejmemo s strani države, je pa prav, da jih počrpamo, ne glede na to, kdo je odgovoren. Odgovornost bodo pa tudi iskali. Na mestni občini nismo seznanjeni, da bi se na tem območju trenutno izvajala kakršnakoli dela.

Vprašanje:

Helena Breznik je povedala, da so se nanjo obrnili krajani Šmartna, to je od Lipe proti Šmartnu. Tam je strnjeno naselje, kjer živijo ob glavni cesti in včasih so lahko tam prečkali glavno cesto. Ob tistih njivah so bile vseskozi tako imenovane »zare«, kolovoz, da so otroci lahko šli v šolo, starejši ljudje pa v cerkev ali v trgovino. Po tem kolovozu so lahko varno šli čez glavno cesto, prišli do stare železnice, zdaj pa tudi do kolesarske steze. Nedavno nazaj je prišlo do prodaje zemljišča in novi lastnik je združil obe dve njivi in ta kolovoz preoral. Tako je dostop onemogočen. Predlagala je, da se strokovne službe oglasijo pri lastniku zemljišča in mu ponudijo odškodnino, na primer vrečo koruze, da bi krajani zopet lahko uporabljali ta kolovoz.

Odgovor:

Podan predlog bomo proučili.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal kaj se dogaja s cesto Jenina - Završe, kjer naj bi potekali pogovori z Občino Mislinja o neki zamenjavi.

Odgovor:

Ceste Janina - Završe leži v Občini Mislinja, uporabljajo jo pa občanke in občani Mestne občine Slovenj Gradec. Mestna občina ne more asfaltirati ceste v Občini Mislinja. V kolikor bodo našli rešitev, bodo pristopili k sanaciji te ceste.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je vprašal če so se na mestni občini kaj pozanimali v zvezi z razpisom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede sofinanciranja projekta za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in zagotavljanje začasnih namestitev za osebe starejših od 65 let. Razpis je aktualen oktobra.

Odgovor:

To je javni razpis za nepovratna sredstva, ki so odobrena za 100 % pokrivanje investicije za ureditev dnevnega varstva in začasnih nastanitev v okviru doma starostnikov. Lahko se prijavi le tisti, ki ima koncesijo za izvajanje teh dejavnosti,  tem primeru Koroški dom starostnikov. Koroški dom starostnikov se je odločil, da bo tovrsten dom gradil na Ravnah, Zato je Slovenj Gradec pri tem projektu izpadel, je pa velika verjetnost, da ta sredstva ne bodo porabljena in bo še en razpis.  

Objavljeno:2020-09-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 16. SEJA MESTNEGA SVETA, 1. 7. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da se v zadnjem času ukvarja z analizami sejnin in poskuša analizirati tudi sejnine članov svetov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec. Pri tem  ugotavlja različno prakso, v nekaterih izplačujejo sejnine, v kar precej javnih zavodih in tovrstnih organih pa ne. Zaradi tega prosi strokovne službe, da pripravijo informacijo o tem kakšno je stanje na tem področju v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.

Odgovor:

Pristojne službe bodo pridobile podatke glede izplačevanja sejnin od javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec.  Podatke vam bomo posredovali takoj, ko bomo imeli vse zbrane.

Vprašanje:

Simon Smolak je podal pobudo, da na mestni občini začnejo razmišljati o tem, kje bodo prostori za sedež regije.  Pri tem je omenil grad Sv. Pankracija v Starem trgu in mogoče bi se ta namenil za galerijo in za muzej, regijsko središče pa se mogoče uredi v prostorih, kjer sta zdaj galerija in muzej. Dobro bi bilo, da so prostori v bližini prostorov mestne občine.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Simon Smolak je predlagal, da se izgradnja kolesarske steze - odsek tri in štiri, ki poteka od pokopališča v Starem trgu pa do lesenega mostu čimprej zgradi in se lahko kolesarje usmeri tja, da ne bodo izpostavljeni nevarnostni na Podgorski cesti.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil, da je mestna občina dala Kmetijskemu zavodu Celje v izdelavo študijo stanja na prizadetih kmetijskih gospodarstvih zaradi načrtovanih mestnih obvoznic. Zanimalo ga je, če je že narejena in če si jo lahko svetniki pogledajo.

Odgovor:

Študija še ni narejena in je še nismo prejeli ter je ne moremo posredovati svetnikom. Ko pa jo prejmemo, pa jo bomo posredovali svetnikom, ki so izrazili prošnjo za vpogled.

Vprašanje:

Janez Potočnik je vprašal kaj je z začasnim ukrepom v Starem trgu glede hmeljišča, ker vidi, da  načrtovana nova obvoznica ne poteka po tem zemljišču.

Odgovor:

Trasa južne obvoznice še v Starem trgu ni natančno umeščena. Hmeljarju je bila izdana odločba, vendar je le ta ne spoštuje. Prav tako ne spoštuje odločb inšpekcijskih služb, ki mu izdajajo globo zaradi nespoštovanja.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je predlagal, da vzdrževalec drevoreda ob Suhodolnici, na levi strani ob pokopališču, uredi drevesa. Nekatera so že čisto upognjena proti reki.

Odgovor:

Komunala redno opravlja ogled dreves in ureja tista, ki so polomljena ter upognjena.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil most čez Suhodolnico pri pokopališču. Po travniku je steza v makadamski obliki. Predlagal je, da jo uredijo in sicer, da jo asfaltirajo ali pa tlakujejo.

Odgovor:

Pristojne službe bodo opravile ogled in ocenile strošek ureditve. Potka se bo dolgoročno smiselno uredila, glede na to, da bo v bližini potekala tudi nova kolesarska steza.

Vprašanje:

Marjan Žvikart je omenil še tablo pred pokopališčem, ki je pri glavnem vhodu iz parkirnega prostora na pokopališče. Pod število 14 je zapis »pokop pomembnih občanov«. Predlagal je, da se spremeni v zapis »pokop zaslužnih občanov ali častnih občanov«.

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe Komunale bodo preverile napis in ga popravile v kolikor bodo ugotovile, da je le to smiselno.

Vprašanje:

Silvo Gros je predlagal, da se uredijo klopce okoli dreves na Glavnem trgu.

Odgovor:

Zaradi izredne situacije koronavirusa klopce v zgodnjem spomladanskem času niso bile popravljene oz. dotrajane zamenjane. Le – to bomo uredili v poletnem času.

Vprašanje:

Urška Štumplf Prevorčič je povedala, da je ravno danes šla prva izmena otrok v kolonijo v Počitniški dom Fiesa, ki jo organizira JZ Spotur. Zelo je bila začudena, ko je videla, da jih ni peljal prevoznik iz Mestne občine Slovenj Gradec. Še huje pa je, ko izve, da nekateri naši prevozniki še nikoli niso prejeli povpraševanja za ponudbo manjše vrednosti. Še posebej v teh težkih časih bi bilo to nujno potrebno. Zakaj je temu tako? Enako je mnenja za vse druge vrste dejavnosti, da je v povpraševanje potrebno nujno vključiti domačine.

Odgovor:

Vzrok za to, da je otroke v kolonijo peljal prevoznik iz občine Dravograd je dejstvo, da razpolaga s 58 sedežnim avtobusom. Povpraševanje smo poslali dvema ponudnikoma in izbrali najugodnejšega. Vprašali smo tudi še preostala dva ponudnika iz Slovenj Gradca, ki ponujata avtobusne prevoze in tako velikih avtobusov nimata. Tako lani, kot tudi letos, smo popolnoma zapolnili razpoložljiva mesta za kolonijo, poleg tega je bilo potrebno v Fieso peljati tudi animatorje in vzgojitelje. Poleg 58-sedežnega avtobusa smo potrebovali še dodaten prevoz s kombijem, ki pa ga je opravil ponudnik iz naše občine.

Drugače pa v okviru našega javnega zavoda večkrat organiziramo tudi razne druge aktivnosti, kjer potrebujemo avtobusne prevoze (na primer udeležbe na srečanjih pobratenih mest, strokovne ekskurzije,…). Vedno poskrbimo za to, da najprej vključimo domače ponudnike.

Vprašanje:

 

Franjo Murko je opomnil, da se zadnje čase veliko pogovarjajo o poimenovanju ulic, cest, javnih zavodov itd.. Menil je, da bi bilo prav, da mestni svet imenuje delovno telo kot pomoč županu in strokovnim službam in razpravlja o vseh teh pobudah. Menil je, da je kar nekaj Slovenjgradčanov, žal tudi že pokojnih, ki bi si zaslužili taka in drugačna poimenovanja, pa ne samo s področja kulture. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in kot vsi vedo, je Slovenj Gradec mesto, ki je dalo največ mrtvih v tej osamosvojitveni vojni kot mesto.

Odgovor:

Strinjamo se, da župan imenuje delovno telo, ki bo opravila razpravo o vseh podanih pobudah glede poimenovanja.

Vprašanje:

Franjo Murko je omenil, da je na začetku Meškove ulice tržnica. Ureditev le te se je treba resno lotiti. Že pred leti je bil izdelan idejni načrt, da bi na sedanji Poštni ulici bila tržnica. Menil je, da je treba to ponovno proučiti, saj si mesto Slovenj Gradec zasluži dobro tržnico.

Odgovor:

Občinska uprava je projekt obnove oz. ureditve tržnice umestila v nabor projektov naslednje finančne perspektive.

Vprašanje:

Vinko Vrčkovnik je podprl predlog Franja Murka glede poimenovanja delovne skupine, ki bo proučila predloge za razna poimenovanja. Drugo leto bo 30 let od osamosvojitvene vojne in je že  pred leti bil podan predlog o poimenovanju na mestnem svetu, vendar niso našli skupnega jezika kaj bi poimenovali ali ulice, šole, javne ustanove itd. Domoljubne organizacije v Mestni občini Slovenj Gradec in tudi v Mislinji delujejo in tudi pripravljajo predlog, da bi drugo leto že delno realizirali kakšen predlog na tem področju in pa vsaj naredili en korak k temu bližje. Prisotne je seznanil tudi s tem, da si v Šmartnem želijo, da naslednje leto odprejo spominski park s poudarkom osamosvojitvene vojne izpred 30 let, kjer imajo tudi spomenik vsem padlim žrtvam vseh vojn, ki so se pač odvijale.

Odgovor:
Objavljeno:2020-08-13T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 15. SEJA MESTNEGA SVETA, 17. 6. 2020
Vprašanje:

Boris Raj je opomnil, da se približuje 100-obletnica rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, zato je predlagal, da pričnejo s pripravami za obeležitev te obletnice. Začnejo naj se tudi priprave, da tako po prof. Karlu Pečku, kot tudi slikarju Jožetu Tisnikarju poimenujejo kakšno območje, ulico ali institucijo. Predlagal je, da po prof. Karlu Pečku poimenujejo Koroško galerijo likovnih umetnosti. Župan naj imenuje strokovno komisijo, ki bo predloge proučila in prav tako pripravila predloge za poimenovanje.

Odgovor:

Glede obeležitve 100-obletnice rojstva Karla Pečka je epidemija malenkost prekrižala načrte, kot jih je prekrižala tudi pri praznovanju 160-letnice rojstva Huga Wolfa. Trenutno je v Koroški galeriji likovnih umetnosti razstava del Karla Pečka in otvoritev je bila virtualna preko interneta. Za poimenovanje galerije je že oblikovana komisija in je že tudi bil uradno vložen predlog okoli katerega se bo ta komisija opredelila. Razmislili pa bodo tudi o poimenovanju dela naselja. Načrtujemo, da bi na stavbi galerije v mesecu septembru uredili spominsko tablo Karlu Pečku kot ustanovitelju in postopki v zvezi s tem že tečejo.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil urejenost nekaterih zgradb v mestu. Še vedno ga je sram, ko se pelje mimo zgradbe Pošte Slovenj Gradec, še vedno ga je sram, ko se pelje skozi križišče pri Pošti in vidi na eni strani škarpo, ki ne sodi v jedro mesta Slovenj Gradec. Predlagal je, da se imenuje skupina strokovnih ljudi, pregleda vse stavbe po mestu in zapiše te anomalije. Ne glede na to kdo so lastniki in kdo so upravljalci objektov, naj jih mestna občina pisno pozove, da jih ustrezno uredijo. Če jih ne bodo, naj se predvidijo ustrezni ukrepi s strani mestne občine. 

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je omenil Trajnostno urbano strategijo in vprašal če že za naslednjo finančno perspektivo izdelujejo novo strategijo. V tem primeru ga zanima kdo jo izdeluje in kateri projekti so načrtovani. Vprašal je še ali delajo na tem, da bi določili nova degradirana območja.

Odgovor:

Trajnostna urbana strategija je bila sprejeta v prejšnjem mandatu in velja do leta 2030. V njej je začrtan razvoj Mestne občine Slovenj Gradec. Omenjena strategija je pogoj za črpanje sredstev znotraj mehanizmov CTN in velika verjetnost je, da bo tak mehanizem CTN obstajal tudi v naslednji finančni perspektivi. Zaenkrat je še ne bi spreminjali, mogoče bi bilo pa smiselno, da jo v jesenskem času pregledamo in v kolikor bi se pokazalo do konca leta  dopolnimo in pa spremenimo. Glede degradiranih območij bo Združenje mestnih občine Slovenije podalo predlog, da bi skozi ta CTN mehanizem lahko financirali celotna območja znotraj mestnih občin, ne samo mestna jedra in tudi za to črpali finančna sredstva. Ko bo potrjen  nov mehanizem, bo imenovana posebna komisija, ki bo potrjevala degradirana območja in do takrat bomo pripravili degradirana območja in jih tudi predlagali tej komisiji v potrditev.

Vprašanje:

Janez Potočnik je izrekel kritiko glede Oddelka za okolje in prostor, vedno ne deluje dovolj strokovno, niti transparentno in skriva informacije tako pred svetniki, kot tudi pred javnostjo. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so člani večkrat izrazili željo, da bi jih ažurno seznanjali z nastajanjem novih prostorskih dokumentov in jih morda vključili tudi pri njihovem nastajanju. Vendar strokovna sodelavka vedno znova najde izgovore, da to ni možno, ker za to ni zakonske podlage, da stvari še niso tako daleč in da niti ne ve kdaj bodo in da se nenehno spreminjajo in tako naprej. Čemu potem imajo odbore, čemu služi tak odbor, če so zato tam, da štempljajo gradivo za seje. To se mu ne zdi smiselno in če bi vsi skupaj delovali na drugačen način, ne bi prišlo pred kratkim do blamaže občine in njene pravne službe, ko je urad informacijske pooblaščenke moral posredovati, da je občanka prišla do informacije javnega značaja. Povedal je, da je občanka, ki bi ji mi z novim prostorskim aktom odvzeli velik del zemljišča, s katerimi se preživljajo, za umestitev južne obvoznice. Seveda ji ni bilo vseeno, najprej so geodeti hodili po njenem zemljišču, ni vedela zakaj in brez njenega dovoljenja. Potem je prišla vprašat na mestno občino in so ji povedali, da gre za nastajanje novega prostorskega akta in je želela vpogled vanj. Seveda so ji z odločbo to zavrnili. Pritožila se je in je bila znova zavrnjena, zato je poiskala pomoč pri Uradu informacijskega pooblaščenca. Občina je pravzaprav njej kršila pravice do informacij javnega značaja in Urad informacijskega pooblaščenca je odpravil to odločbo. Ko prihajajo občani po nasvete, dovoljenja in napotke v to pisarno za prostor, so mnogokrat odpravljeni z veliko razlogi kako se nekaj ne da narediti in niti z enim samim kako bi se pa nekaj dalo narediti. V tem primeru, ki ga je opisal, je bilo enako. Menil je, da morajo to delovanje spremeniti, delo mora biti bolj transparentno. Vendarle so tukaj zaradi občanov in so se zavezali, ko so nastopili svoje mandate, da bodo delali v njihovo dobro.

Odgovor:

Strokovne službe so zagotovo dolžne občanom posredovati informacije, je pa res, da so včasih postopki v taki fazi, da to ni možno. V konkretnem primeru je šlo za traso južne obvoznice, ki še ni potrjena. Informacijski pooblaščenec je samo deloma dovolil dostop do informacij javnega značaja, ne pa v celotnem zahtevku, kot je stranka želela.

Strinjamo pa se, da Odbor za urejanje in gospodarjenje s prostorom bolj aktivno vključijo pri pripravi prostorskih aktov.

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je dejal, da je na spletni strani Komunale prebral kako je treba ravnati z valovito kritino, to je salonitko, ki vsebuje azbest. Kar nekaj navodil je potrebno upoštevati, da takšno kritino pripeljejo na deponijo Komunale in ustrezno oddajo. To je odlaganje na paleto, primerno povito zaščitno folijo, prevoz s tovornim vozilom, ki ima dvigalo, predhodni telefonski dogovor s pooblaščeno osebo  za prevzem kritine in nazadnje tehtanje ter plačilo le te. Verjetno pri tem ni nobenih težav kadar gre za večje količine kritine, ko se na primer nekdo odloči za obnovo celotne strehe in se že prej pripravi na ta poseben protokol in tudi za plačilo. Pa še tukaj domneva, da marsikoga zbode v oči plačilo za prevzem in se odloči za kakšno drugo, povečini nelegalno pot, na primer zakop ali odvoz na divje odlagališče, ki jih je v okoli Slovenj Gradca kar nekaj. Večja težava se najbrž pojavi pri ljudeh, ki imajo doma zgolj nekaj kosov takšne kritine, še vedno je namreč zelo popularna za pokrivanje suhih drv ali za sušenje na prostem. V tem primeru se večina odloči, da se zaradi celotne kolobocije v zvezi s pripravo  za prevzem in še plačilom ne bo ubadala in tako večina takšnih nekaj kosov izgine tam, kjer ne bi smela, to je v naravi. Zanima ga ali so na Komunali, ki se že nekaj časa zavzemajo za čim bolj trajnostno in zeleno naravnano okoljsko politiko, razmišljali tudi o tej problematiki. Nekatere občine na primer subvencionirajo prevzem azbestne kritine in drugih nevarnih odpadkov iz gradbeništva vsaj do določene količine in menil je, da je tudi v mestni občini vredno razmisliti v tej smeri. Na spletnih straneh Komunale je zasledil tudi, da vsako leto v mesecu maju organizirajo brezplačno akcijo odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstva. Zanima ga zakaj podobna akcija ni tudi za nevarne gradbene odpadke, oziroma vsaj za valovito azbestno kritino. Tega na spletnih straneh nisem zasledil. Menil je, da bi s predlaganim pristopom občanom in predvsem naravi naredili zelo veliko uslugo in korist.

Odgovor:

Na spletni strani Komunale Slovenj Gradec je napisano na kašen način je določeno ravnanje s salonitko v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Najprej bi pojasnili, da Komunala Slovenj Gradec v okviru javne službe in obstoječe cene za uporabnika prevzema komunalne odpadke, to so odpadki, ki so uvrščeni pod št. 20 iz seznama odpadkov v skladu z zakonodajo. Med te odpadke spadajo npr. mešani komunalni odpadki, embalaža, kosovni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, nevarni odpadki iz gospodinjstev (baterije, čistila, olja, ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Salonitka pa spada pod št. 17 iz seznama odpadkov, to so gradbeni odpadki, zato tudi niso vključeni v ceno ravnanja s komunalnimi odpadki in jih je potrebno plačati po veljavnem ceniku. Od Komunale Slovenj Gradec te odpadke, proti plačilu prevzame pooblaščen odstranjevalec, to je podjetje Saubermacher d.o.o. ali Kocerd d.o.o.

Ravnanje z odpadno salonitno kritino ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest  (Uradni list RS, št. 34/08).

Strinjamo se, da je ravnanje s salonitko nekoliko bolj zapleteno,  vendar je to zaradi tega, ker salonitka spada med nevarne gradbene odpadke in so ti ukrepi potrebni zaradi zaščite zdravja uporabnikov in delavcev. Kar pa zadeva, da je ravnanje za tiste uporabnike, ki so se odločili za zamenjavo celotne strehe lažje, kot za tiste, ki imajo samo nekaj te kritine, se ne strinjamo. Ravnanje z nevarnimi odpadki mora biti pravilno in odgovorno tako do družbe in okolja, pa naj gre za večje količine odpadkov ali pa samo za eno kritino. V podjetju nikakor ne toleriramo nepravilnega ravnanja z odpadki in delamo vse kar je v naših pristojnostih, da uporabnike

 

 

vzpodbujamo glede pravilnega ravnanja z odpadki. Seveda pa je še kar nekaj uporabnikov, ki se odločijo za napačno pot in odlaganje odpadkov v naravo. Vse te primere, ki jih odkrijemo sami, ali pa nas o tem obvestijo uporabniki, posredujemo v obravnavo Medobčinskemu inšpektoratu Koroške.

Podeljevanje subvencij glede ravnanja s salonitko je v pristojnosti občin in ne izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je povedal, da so v Slovenjgraški listi za mesto in podeželje zasledili razpis za gradnjo enot za dnevno varstvo in začasne namestitve vseh starejših od 65 let. Razpisuje ga ministrstvo za delo. Razpisana so sredstva v višini maksimalno 1,4 mio eur za dve enoti, ena za dnevno varstvo, druga za začasne namestitve. Krije se 100 % v upravičenih stroškov. Glede na to, da je bilo za gradnjo bivalne enote za starejše osebe z motnjami v razvoju v prejšnjem mandatu celo pridobljeno še zmeraj veljavno gradbeno dovoljenje, daje pobudo, da se vpogleda v že pridobljeno dokumentacijo in pristopi k nadaljevanju ustavljenega projekta ter konkretno razmisli o prijavi na trenutno aktualni razpis. Zadnji rok prijave naj bi bil oktober 2020. Prav bi bilo, da natančno proučijo nove razpisne pogoje in razmislijo o tej možnosti, občina namreč takšno enoto potrebuje.

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec se je skupaj z CUDV Črna že prijavila na ta razpis za gradnjo bivalnih enot na Ozarah. Ministrstvu so ponudili celotno območje, ki je bilo za to predvideno, vseh pet parcel. Čeprav je zdaj praksa ministrstva, da bodo gradili manjše enote in na tem območju bodo zgradili samo dve enoti. V eni enoti lahko biva samo šest varovancev in tako bi na tem območju lahko bivalo 12 varovancev v dveh ločenih enotah, ostale tri parcele pa bi spremenili v park oziroma v neke druge površine zraven teh bivalnih enot.

Vprašanje:

Franjo Murko je prav tako omenil Trajnostno urbano strategijo in predlagal, da se resno lotijo ureditve tržnice na Meškovi ulici. En projekt je že obstajal in ga je treba prilagoditi ali na novo pripraviti, skratka to gre tudi v program TUS, prav tako bi se morali pogovarjati o garažni hiši. Prav je, da se ta dva projekta čim prej začneta.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je dejal, da je v poročilu Komunale zasledil, da so organizirali druženje delavcev Komunale po načelu spodbujanje zmanjšanja uporabe plastičnega pribora na javnih prireditvah ali zmanjševanje plastičnega onesnaževanja. Prav bi bilo prav in da se tudi mestna občina tega loti in pripravi odlok s to problematiko. Nekatere mestne občine že imajo te odloke in se tega  držijo.

Odgovor:
Vprašanje:

Franjo Murko je omenil pot ob Suhodolnici in če gredo čez nov most v Starem trgu, je proti pokopališču drča. Predlagal je, da to drčo ustrezno uredijo, prav tako uredijo stopnice za ljudi, ki morajo precej naokrog, da pridejo do vhoda na pokopališče.

 

Odgovor:

V omenjenem delu je predvidena nova kolesarska steza proti Podgorju. Stopnice se bodo izvedle v sklopu ureditve pokopališča - raztros pepela.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je dejala, da so že lani v jeseni na VS Podgorje podali pobudo za ureditev vodovoda na pokopališču v Podgorju. Pokopališče ima namreč le eno pipo na začetku pokopališča, zato bi prosili, če se lahko namesti še ena pipa na koncu oziroma na drugem delu pokopališča.

Odgovor:

Po pregledu pokopališč v Mestni občini Slovenj Gradec ugotavljamo, da je dostopnost do vode iz skrajnih krakov pokopališča v Podgorju primerljiva z ostalimi lokacijami. Investicija v dodatno fontano, ki nebi bila mala, po našem mnenju ni smiselna.

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je predlagala, da se na cesti mimo cerkve v Podgorju uredi cona 30 km/h, za zmanjšanje hitrosti.

Odgovor:

Pobuda realizirana.

Objavljeno:2020-06-24T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 14. SEJA MESTNEGA SVETA, 3.6.2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da ga krajani Starega trga sprašujejo kako je z ureditvijo hudournika v Starem trgu. Že v lanskem letu je načel to temo in bilo je obljubljeno, da bodo vodarji v letu 2020 izvedli sanacijo. Zanima ga ali bo to v letošnjem letu, gre za to, da so ogrožene kapelice križevega pota. Tam se je pojavilo plazišče oziroma udor in bi bilo to treba nujno sanirati, preden bo nastala večja škoda.

Odgovor:

Omenjen hudournik je v upravljanju VGP Drava in v kratkem bomo z njimi imeli sestanek glede urejanja vodotokov. Na Mestni občini Slovenj Gradec nismo najbolj zadovoljni z višino finančnih sredstev, ki jih nam namenjajo. Vztrajali bodo pri tem, da se tudi ta hudournik uvrsti v njihov plan, vendar bo to najbrž v naslednjem letu.

Vprašanje:

Peter Cesar je dejal, da ga krajani iz območja Turiške vasi oziroma živeči krajani ob kolesarski stezi opozarjajo, da je slabo vzdrževan sadovnjak ob kolesarski poti. Prav bi bilo, da se tudi to uredi oziroma, da nekdo prevzame vzdrževanje le tega.


Odgovor:

Martina Šisernik se je pridružila pobudi svetnika Petra Cesarja glede ureditve sadovnjaka ob kolesarski stezi. Tudi v Ekološkem društvu so opozorili, da je omenjen sadovnjak neurejen in so apelirali, da se dogovorijo kako bi ta sadovnjak vzdrževali. Mora povedati, da je župan z občinsko upravo odredil, da za ta sadovnjak skrbi Komunala. 

Vprašanje:

Boris Raj je najprej pohvalil Komunalo, ki je v zadnjih nekaj dneh v Mestni četrti Polje zelo kvalitetno uredila zelene površine in igrala. Istočasno pa je seveda zelo zadovoljen, da je strokovna služba mestne občine pripravila dodatno ureditev igral na glavnem igrišču na Tomšičevi ulici, kar bodo realizirali v naslednjih dneh. Postavili bodo nekaj novega za igranje in posedanje otrok poleg igral.


Odgovor:

Odgovor ni bil podan. 

Vprašanje:

Boris Raj je iznesel pobudo občanov iz Legna, da si strokovne službe ogledajo dovozno pot na igrišče pri vrtcu na Legnu. Treba bi bilo proučiti in ga ta dovoz urediti, da bo uporaben.

Odgovor:

Na tem dovozu je prejšnji teden Komunala zamenjala tlakovce,  tako, da je dostop za mamice z vozički in s kolesi normalen, z avtom pa je po brežini, ker zaenkrat ni druge možnosti.

Vprašanje:

Boris Raj je dejal, da na Partizanski cesti v Slovenj Gradcu želijo občanke in občani pred stolpnico številka 10 in pred stolpnico številka 11, da se jim uredili dovozna pot z asfaltno površino na način, da ne bo ob vsakem dežju blato in onemogočeni dohodi do blokov. Strokovne službe naj uredijo, da bodo strokovne službe Komunale kot vzdrževalec poiskale predstavnike teh dveh hišnih in se dogovorile kako bodo to uredili.

Odgovor:

Predlog bomo posredovali Komunali, da bodo opravili ogled in pripravili predlog, kako je možno to urediti.

Vprašanje:

Andrej Breznik je pohvalil župana in zaposlene na Mestni občini Slovenj Gradec ob tej krizi, saj so opravili veliko delo za vse občane. Pri tem je posebej izpostavil Civilno zaščito, zaposlene v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, izredna pohvala tem, ki so zaposleni v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Predlagal je, da svetnica Danica Repas kot predstavnica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec javnost seznanil, da je ta virus resna zadeva.

Odgovor:

Danica Repas se je zahvalila za vse pohvale v zvezi z delom v času epidemije in v kratkem predstavila kako je potekalo delo v tem času in kako poteka trenutno.

Vprašanje:

Andrej Breznik je dejal, da občani, ki imajo pripravljene parcele ali željo graditi na območju Ozar sprašujejo, kako bo regulirano plačilo in pa izvedba te infrastrukture.

Odgovor:

Na mestni občini v kratkem načrtujemo sestanek z lastniki zemljišč, na katerem se bomo dogovorili glede izgradnje komunalne infrastrukture.

Vprašanje:

Franjo Murko je vprašal kdaj bo zagledala luč sveta idejna zasnova obnovitve ulic okoli Glavnega trga.

Odgovor:

Idejna zasnova glede ureditve ulic Glavnega trga v Slovenj Gradcu bo predvidoma predstavljen na seji občinskega sveta 1. julija 2020. 

Vprašanje:

Franjo Murko je ugotavljal, da je v rebalansu nekaj finančnih sredstev za izvedbo Slovenjegraškega polega. Letos je namreč 20 obletnica teh prireditev. Sam je optimist in verjame, da bodo razmere ugodne in bodo lahko v mestnem središču izvedli kakšen kulturni program.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Janez Potočnik je predlagal, da se Šolska ulica od bivše čevljarske delavnice proti mestu uredi in bo izgled mesta lepši. Na tej ulici je pred časom že bil en del minimalistične urbane opreme po vzoru Židovske ulice v Ljubljani in zdi se mu, če bi tja postavili kakšno lončnico, mogoče klopco, bi takoj ta ulica zgledala prijaznejša. Menil je, da bi se to z minimalnim vložkom dalo urediti.

Odgovor:

V zvezi z ureditvijo Šolske ulice od bivše čevljarske delavnice proti mestu, podaja Svet za invalide naslednje mnenje:

 

Za potrebe gibalno oviranih je potrebno zagotoviti minimalno 100 cm in maksimalno 150 cm praznega prostora po širini, da se lahko le ti z invalidskimi vozički oziroma drugimi pripomočki neovirano gibljejo po ulici. Prav tako je potrebno zagotoviti prav toliko praznega prostora še za kolesarje, ki so na tej ulici precej frekventni.

Za potrebe slabovidnih ljudi je potrebno s kontrastno barvo označiti vodilno pot, po kateri se lahko le-ti gibljejo, za popolnoma slepe ljudi pa označiti vodilno taktilno pot ob steni stavbe z minimalnim razmikom, da s palico lahko zaznajo ovire na poti (gre za urbano ureditev in ureditev taktilnih oznak, ki vodijo slepe ljudi po tem območju).

Podesta pred obojimi vhodnimi vrati je potrebno ustrezno (kontrastno) označiti in zaščititi. Če je mogoče, predlagamo, da se vsaj tega v stanovanjski del odstrani, saj je moteč tako za gibalno ovirane, kakor tudi za slepe in slabovidne ljudi.

V kolikor bodo v ulici načrtovane kakršnekoli označbe, je pri tem potrebno upoštevati ustrezne smernice za ljudi z oviranostmi.

Vprašanje:

Simon Smolak je izrekel pohvalo, da je mestna občina uredila igrišče za kužke. Nadalje je občane pozval naj ne nastavljajo strupa in hkrati vse ostale, da pobirajo pasje iztrebke.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan. 

Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da so se na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom pogovarjali, da bi članom odbora predstavili OPN. Mogoče bo zanimalo tudi koga od ostalih svetnikov.

Odgovor:

Strokovne službe bomo tako svetnikom kot članom Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom predstavile OPN, prav tako njegove spremembe in dopolnitve.

Vprašanje:

Silvo Gros se je najprej zahvalil županu in občinskim službam za opravljeno delo v času krize, prav tako tudi ostalim službam na območju Mestne občine Slovenj Gradec.

Odgovor:

Odgovor posebej ni bil podan.

Vprašanje:

Silvo Gros je opozoril na tržnico na Meškovi ulici. Vsak dan spremlja ponudnike, ki tam prodajajo svoje izdelke. Tam so sicer postavljene hišice,  vendar niso vse funkcionalne. Ti ponudniki imajo probleme in si sami postavljajo mize, jih vsak dan umikajo in imajo težave s tem. Predlagal je, da bi mogoče stojnice, ki jih ima mestna občina, postavile tam, pa dam jim omogočijo malo bolj funkcionalne pulte. Največji problem je, ko je slabo vreme.  

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec iščemo ustrezno rešitev kako bi ponudnikom bolje uredili prodajni prostor in s tem tudi izboljšali izgled tržnice.

Objavljeno:2020-06-16T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA, 11. 3. 2020
Vprašanje:

- Peter Cesar je opozoril, da v teh dneh občani kurijo zeleni odpad, vrtni odpad, kadi se skratka po celi dolini, ponekod bolj, ponekod manj. Podjetje Koceord zeleni odpad pobira in si želijo, da ga občani vozijo tja, tudi Komunala ima zbiranje le tega urejeno. Predlagal je, da apelirajo na občanke in občane, ki kurijo kar ne bi smeli in opozarjajo na škodljivost tovrstnega kurjenja, ampak ni pa kontrole, nadzora in neke rešitve. Tudi to je en mali prispevek razogljičenju, mali prispevek k zdravju v tej dolini in pa k izboljšanju pogojev življenja.

Odgovor:

Občane v medijih in ostalih sredstvih javnega obveščanja vseskozi seznanjamo in osveščamo o skrbi za čistejše okolje in tako bomo postopali tudi vnaprej.

Vprašanje:

- Vinko Vrčkovnik je pripomnil, da po dolgih letih lahko v menda Šmartnem pričakujejo, da bodo pričeli z gradnjo krožišča. Prebivalce iz zaselka Nadhomec zanima, ne glede na vse predstavitve, ki so jih imeli, kako in na kakšen način bi se naj to krožišče gradilo. Najbolj jih zanima kako se bodo navezovali na ta rondo, torej kako bodo prihajali iz stranske ceste na cesto G1. Po nekaterih kartah zanje naj ne bi bilo spremembe, na to cesto naj bi se navezovali prav tako kot se sedaj. Seveda se s tem ne strinjajo, ker bodo enake imeli probleme z čakanjem na vključitev na obstoječo cesto. V zvezi s tem je želel pojasnilo.

Odgovor:

Krožišče Šmartno je državni projekt, ki ga pelje DRI – Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. in pogodba o začetku gradnje krožišča je že podpisana.

Projekt in opis si lahko občani ogledajo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

Vprašanje:

- Simon Smolak je dejal, da je na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec v načrtu dobrodelni koncert za novo dvigalo. Predlagal je, da se denar zagotovi iz proračuna.

Odgovor:

Po letošnji analizi šolskih objektov in seveda že pred tem smo zaznali tudi to potrebo. Ker že imamo grobo oceno investicije in le-ta ne bo zanemarljiva, bomo situacijo dobro proučili (moramo pa poudariti, da 1.osnovna šola že ima dvigalo in da se otroci s PP lahko vključijo tudi na to šolo), poskušali bomo  najti vire in projekt vključiti v katero izmed naslednjih proračunskih obdobij.

Vprašanje:

- Zvonka Marhat je vprašala kako je z rekonstrukcijo ceste Černivnik-Slemenik v Golavabuki. V proračunu za leto 2020 so za omenjeno cesto zagotovljena finančna sredstva v višini 50. tisoč eur.

Odgovor:

Trenutno smo v fazi projektiranja obnove vseh desetih cest, ki so načrtovane v letošnjem letu. V roku največ dveh mesecev bodo projekti zaključeni, izdelani popisi in objavljen bo javni razpis za izvajalce del. Predvidoma v mesecu maju bodo znani izvajalci in v začetku poletja bodo pričeli z gradnjo na vseh desetih lokacijah.

Vprašanje:

 - Urška Štumpfl Prevorčič se je najprej tako v svojem imenu kot tudi v imenu ravnatelja OŠ Podgorje zahvalila, da so pričeli z obnovo sanitarij na POŠ Razbor in upajo ter pričakujejo, da se bo obnova začela tudi na OŠ Podgorje.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je omenila obnovo ceste in izgradnjo pločnika od odcepa za Raduše proti Podgorju.  Občani in občanke smatrajo, da bi to cesto morali obnoviti pred začetkom gradnje tretje razvojne osi, ker je zelo nevarna. Še pred tem bi moral biti zgrajen pločnik, urejeni prehodi za pešce in opozorilni znaki, skratka poskrbljeno mora biti za varnost. DARS je zagotovil, da bo poškodbo ceste, ki bi se morebiti zgodila med gradnjo tretje razvojne osi, saniral. 

Odgovor:

Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec smo dale pobudo, da se DRI sestane z DARS-om in se dogovorijo o gradnji tretje razvojne osi in obnovi ceste proti Podgorju. Vsekakor se strinjamo, da mora biti ob gradnji tretje razvojne osi na tej cesti poskrbljeno za varnost.

Vprašanje:

 Dr. Peter Pungartnik je iznesel vprašanje v imenu svetnice Danice Repas. Dejal je, da 18 otrok na območju Šmartna zaradi zasedenih kapacitet nima možnosti, da bi se vpisali v vrtec Šmartno. Starši so sicer dali vloge, pa so zavrnjeni, ker ni prostora oziroma bi bilo potrebno organizirati dodatni oddelek. Ali je sploh možnost, da tudi te otroke sprejmejo v vrtec.

Odgovor:

Strokovne službe VVZ Slovenj Gradec sporočajo, da imajo trenutno v vrtcu še 12 prostih mest po različnih enotah, vendar so to oddelki drugega starostnega obdobja in so prosta mesta v bistvu za starejše otroke, katerih pa trenutno ni na čakalnem seznamu. Na čakalnem seznamu je 19 otrok, rojenih leta 2018 in leta 2019, ki so bili vpisani med letom, nekateri šele januarja in nekateri februarja in niti niso izpolnjevali pogojev za vključitev v vrtec. Po zadnjem poročilu je izpolnjevalo pogoje 1. februarja  12 otrok, 1. marca pa vsi ti otroci izpolnjujejo pogoje za vključitev v oddelek prvega starostnega obdobja. Menimo, da bodo vsi otroci lahko sprejeti.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je povedal, da so na Podgorski cesti pri Zadrugi postavili dodatno tablo za merjenje hitrosti. V delu pa je idejni projekt za ureditev križišča in upa, da bo dokončan do jeseni, realizirali pa ga bodo v naslednjem letu.

 

- Nato je prisotne obvestil, da bodo na Podružnični osnovni šoli v Pamečah na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu uredili dovoz za prevoze otrok oziroma uredili prometni režim pred osnovno šolo.

 

- Prisotne je še seznanil, da so uspeli prepričati občana, lastnika ceste na relaciji od Raduš do zaselka Sv. Duh, da je ta cesta ponovno odprta za promet in bodo v teh dneh postavili prometne znake.

Odgovor:
Vprašanje:

 - Boris Raj je omenil, da prihaja pomlad in s tem sezona na igriščih. V ČS Polje imajo kar nekaj igral in igrišča so posuta s peskom oziroma  z drobnim kamenjem. Predlagal je, da si jih pristojne službe ogledajo in zamenjajo kar je potrebno oziroma jih počistijo in igrala ustrezno uredijo.

Odgovor:

Za otroška igrišča skrbi JZ Spotur. V lanskem letu je bilo narejeno A testiranje vseh obstoječih igral v Mestni občini Slovenj Gradec in nekaj igral bo treba odstraniti, ker niso več primerna. Seznam igral, ki jih bodo odstranili ali obnovili, je že pripravljen. Pridobljena je bila tudi že ponudba in izdana naročilnica za obnovo obstoječih in za odstranitev igral. 

Na eni prihodnjih sej bo predstavljena tudi analiza športne infrastrukture in otroških igral v Mestni občini Slovenj Gradec. 

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da župan pove kdaj bo začetek gradnje mostu pri domu starostnikov.

Odgovor:

Predvidevamo, da bo začetek gradnje konec meseca avgusta 2020.

Objavljeno:2020-05-04T00:00:00+02:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

12. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 12. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

- Boris Raj je opomnil, da je v soseski S8 trenutno v teku kar nekaj gradenj. V povezavi z gradnjama obeh stanovanjskih blokov pa je prišlo do zapore dela ceste, ki je med obema gradbiščema, kar je tudi prav. Že v preteklosti pa je tekla diskusija o tem, da je premalo parkirišč in da je spor glede uporabe parkirišč med stanovalci stanovanjskega bloka Tomšičeva 45 in 43, ker so pač prvi v enem pomembnem deležu lastniki parkirnega prostora pred svojim blokom. Zdaj se je povezovalna cesta naredila ravno preko tega območja, čemur seveda ne nasprotujejo, ker je to potrebno, vendar vidi v tem tudi možnost, da se razmišlja proti zaključku gradnje v tej smeri, da se ob sistemu ureditve dovoza in parkirišč v povezavi z obema gradbiščema pozneje upošteva tudi ta problematika na območju med številkama 43 in 45. Naj se povezovalno najde opcija za zagotovitev potrebnih parkirnih prostorov za stanovalce, ki so sedaj ostali brez teh parkirišč. Tu v Četrtni skupnosti Polje so se pripravljeni vključiti v ogled in izraziti  svoja stališča in predloge, ki jih v tej zvezi imajo. V preteklosti so to zgodbo že obravnavali na občinskem svetu in zdaj vidi, da je tu podana možnost, da se ta problem dolgoročno tudi razreši.

Odgovor:

Glede zapore ceste so občanom podali opravičilo in bodo tudi reševali nastalo problematiko. Žal je pogosto ob gradnji moten cestni promet in poskušali bodo skupaj iskati rešitve.

Vprašanje:

- Boris Raj je predlagal, da nabavijo ustrezen koncertni klavir in ga postavijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti za izvajanje različnih glasbenih programov. Klavir, ki ga v galeriji trenutno imajo, ne ustreza visokim standardom. Še posebej pa bo to pomembno v letošnjem letu, ko bodo prireditve ob 160-letnici rojstva Huga Wolfa in se bodo odvijale različne prireditve.  

Odgovor:

Zavedamo se smiselnosti postavitve koncertnega klavirja tudi v KGLU, vendar nam pomanjkanje sredstev v proračunu za nujne in evropsko vezane investicije trenutno onemogoča nabavo le-tega.

Vprašanje:

Boris Raj je omenil, da se jih nekako zima izogiba in vsi gledajo našo okolico. Vsako leto enkrat si vzame čas in opravi ogled mesta, kar je storil tudi letos. V zvezi s tem je podal pobudo, da se formira delovna skupina, ki se naj sprehodi od gostišča Murko pa do ruševine na Celjski cesti. Pripravi naj popis stanja. Sam ga je že naredil in ni preveč optimistično. Želel bi, da ključne anomalije v dveh mesecih popišejo in pripravijo rešitve, da bodo pomlad pričakali z ustreznimi ukrepi za izboljšanje. Skoraj vsako leto v preteklosti je na to opozarjal in nikamor se ne premaknejo zadeve. Prepričan je, da bodo zdaj znali vsaj tiste najbolj sramotne, med katere šteje bivšo policijsko postajo, križišče nasproti pošte itd., primerno urediti.  

Odgovor:

Stanje je evidentirano, za obnovo bivše policijske postaje bomo z rebalansom poskušali zagotoviti sredstva, zemljišče nasproti pošte pa je v privatni lastnini.

Vprašanje:

- Peter Cesar je dejal, da so ga občani opozorili na nujnost izgradnje pločnika od krožišča Colatio Stari trg do naselja na Klancu. Tam je manjši zaselek in ljudje hodijo peš po tej prometni cesti. Ob robu je še površina, ki je v lasti cestnega podjetja in predlagal je, da se razmisli v okviru varnih poti, v okviru trajnostne mobilnosti ali na kakem drugem področju, da bi uredili ta pločnik.

Odgovor:

Cestni odsek predstavlja državno cesto, ki je izven območja naselja, tako, da je to v celoti v pristojnosti države oz. upravljavca državne ceste Direkcije RS za infrastrukturo.

Vprašanje:

- Peter Cesar je vprašal kako se rešuje problematika glede cesti pri kmetiji Prevalnik iz Zgornjega Razborja.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec iščemo skupno rešitev za sanacijo in v ta namen je bilo že kar nekaj sestankov. Ker bo sanacija zahtevala visoka finančna sredstva, iščemo tudi možnosti za sofinanciranje. 

Vprašanje:

Peter Cesar je opozoril na vzdrževanje podpornega zidu ob kolesarski poti, to je nad industrijsko cono v Pamečah, nad podjetjem Nieros. Tam je star železniški podporni zid, ki se močno kruši. Kot prvo  je lahko to nevarno, kot drugo pa je to kulturna dediščina, ki jo morajo ohranjati in vzdrževati. Predlagal je, da si pristojne službe to ogledajo in pripravijo rešitev za sanacijo.

Odgovor:

Za sanacijo zidu je potrebno pridobiti pogoje ter soglasje Zavoda za kulturno dediščino in predračun za sanacijo. Je pa javno podjetje komunala v fazi čiščenja zidu – odstranitev vej.

Vprašanje:

Silvo Gros je omenil, da so okrog dreves na Glavnem trgu pozidave in na teh leseni podstavki ali klopce, ki pa so zelo dograjane. Predlagal je sanacijo le teh.

Odgovor:

Dotrajane klopce se bodo v pomladnem času zamenjale z novimi.

Vprašanje:

 Andrej Breznik je omenil, da je na Iršičevi ulici, ki pelje od krožišča proti Športni dvorani, izvoz na parkirišče za potrebe zdravstvenega doma in bolnice. Vendar je ta izvoz na parkirišče bil zgrajen že pred časom in takrat je bil načrtovan za precej manjša vozila. Danes opažajo, da se tam velikokrat ustavlja promet, ker so pač težave z izvozom na parkirišče. Predlagal je, da bi se izvoz razširi.

Odgovor:

Ob Iršičevi ulici je predvidena izgradnja kolesarske steze (kolesarska povezava sklop 3), zato zaenkrat rekonstrukcija ceste v tem delu ni smiselna.

Vprašanje:

- Andrej Breznik je iznesel pobudo krajanov, da bi skladba ansambla Štirje kovači »Luči Slovenj Gradca«  postala himna Mestne občine Slovenj Gradec.  

Odgovor:

Lokalna skupnost lahko ima svojo himno. Vendar je potrebno to najprej zapisati v Statut Mestne občine Slovenj Gradec, kjer so opredeljeni simboli mestne občine. Nato pa mora občinski svet sprejeti Odlok o himni Mestne občine Slovenj Gradec. V odloku se zapiše katera skladba se določi za himno oziroma morda samo del te skladbe in kdo je njen avtor. Avtor pesmi mora podati posebno pisno izjavo, da se s tem strinja in tudi navesti ali želi materialno povračilo za uporabo skladbe oziroma se temu odreka. Najprej pa se občinski svet mora odločiti ali bo Mestna občina Slovenj Gradec imela svojo himno.

Vprašanje:

- Simon Smolak je opomnil, da je v mesecu decembru poslal pobudo občane, da bi se na odseku ceste med pokopališčem v Starem trgu in med Kmetijsko zadrugo, en pločnik rezerviral za kolesarje. Če gredo iz smeri pokopališča proti centru desna stran ni primerna, ker je preozka. Na levi strani pa je pločnik in levo od pločnika je travnik. Večine zemljišč je lastnica mestna občina, razen manjšega dela pred Kmetijsko zadrugo. Če se ta pločnik malo razširi, bi lahko kolesarje usmerili na to stran.

Odgovor:

Odgovor (Bine Bevcl, univ. dipl. ing. grad., projektant):

Izvedba kolesarske povezave na odseku od pokopališča v Starem trgu do Zadruge

1. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na LEVI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev , ureditev kolesarskega prometa ob parkiriščih Zadruge)

- urediti dodatni prehod za pešce na cesti R1-227 pri izvozu ceste, ki poteka ob pokopališču (navezava do brvi čez Suhadolnico), kar pa bo težko utemeljiti, ker je obstoječ prehod že pri izvozu iz pokopališča.

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na desni stran ceste, kar pa bo težko uresničiti.

 

2. V primeru, da bi potekala enosmerna kolesarska pot po obstoječem pločniku na DESNI strani ceste (kolesarski promet bi potekal v smeri od Zadruge proti pokopališču) bi bilo potrebno izvesti naslednje dodatne ukrepe:

-  zagotoviti varno prečkanje kolesarske poti s cestnimi priključki ,

- izvesti dodatna prehoda za pešce -2x, za prehod pešcev iz priključnih cest do pločnika na nasprotni strani ceste,

- urediti promet pešcev do avtobusnega postajališča pri Zadrugi (razširitev postajališča in razširitev pločnika v smeri do semaforjev)

- preurediti cestno signalizacijo,

- zagotoviti, da se bo ves promet pešcev preusmeril na pločnik na levo stran ceste.

 

3. V primeru izvedbe obojestranskih pasov na vozišču je potrebno vozišče razširiti za širino 2x1.00m in izvesti vsa potrebna gradbena dela, vključno z ureditvijo prometne signalizacije.

V vsakem primeru je potrebno predhodno izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti mnenja vseh pristojnih soglasodajalcev in pridobiti zemljišča.


Vprašanje:

Simon Smolak je povedal, da ga je občan Raduš vprašal, če bodo zgradili igrišče pri gasilskem domu. Zemljišče menda imajo pripravljeno in ga je lastnik pripravljen prodati.

Odgovor:

Pri gasilskem domu je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, kjer ni dovoljena gradnja športnih igrišč. Predsednik GD je s tem seznanjen.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je že pred enim letom predlagal, če bi se članom odbora in svetnikom predstavil OPN, predvsem zato, da vidijo kakšna je vizija za naprej, kakšno stanje imajo na terenu, kje so problemi. Prav tako bi sami podali kakšne predloge in bi se lahko OPN spremenil, da bo za vse bolje.

Odgovor:

Veseli smo predloga gospoda Smolak-a, da se svetnikom predstavi Občinski prostorski načrt  in jih na ta način seznani z njegovo vsebino tako v strateškem kot tudi izvedbenem delu. Da bi bilo srečanje čim bolj učinkovito, bi v kolikor bi bilo sprejemljivo, predlagali, da bi združili tako predstavitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec s seznanitvijo zakonodaje, ki ureja to področje kot tudi glede na številna odprta vprašanja v naši občini s področja kmetijstva, še predstavitev strokovne podlage Analize kmetijstva v naši občini in njegova prihodnost, ki jo bomo v kratkem prejeli s strani izdelovalca. Danes je vloga kmetijstva prepoznana  v povsem novi luči.  Navkljub zmanjševanju gospodarskega pomena kmetijstvo ohranja svoje prostorske in socialne razsežnosti, hrana pa ostaja strateška dobrina. Poleg gospodarske (strogo predelovalne) se kmetijstvu vse bolj pripisujejo tudi druge družbeno pomembne funkcije kamor sodijo ohranjanje biodiverzitete, številne ekosistemske funkcije, vplive na socialno ravnovesje, na podobo kulturne pokrajine, na ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot. 

Vprašanje:V okviru tega je Simon Smolak tudi opomnil, da so v Podjetniški coni Pameče že dve seji nazaj predlagali, da se načrtovano krožišče premakne čim bolj proti odcepu Fuks. Z lokacijsko preveritvijo se je dalo urediti pri mostovih in sam meni, da bi se verjetno dalo tudi to. Na Odboru za urejanje in gospodarjenje s prostorom so dobili odgovor, da to ni možno, sam pa bi vseeno rad argumente, zakaj to ne gre na takšen način.«
Odgovor:

Pri gradnji krožišča v Pamečah na območju EUP SG-51 in SG-52 gre za vzdrževalna dela v javno korist, ki se jih izvaja v skladu s Pravilnikom za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).

S tem pravilnikom so za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist natančno določeni način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsta in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda ter način in postopek prevzema.

 

Na odboru smo člane odbora seznanili s tem podatkom kot tudi s podatkom, da je upravljalec ceste Direkcija za infrastrukturo RS, ki načrtuje celotno rekonstrukcijo te ceste in vseh priključkov nanjo vse od meje z občino Dravograd, pa do odcepa k Pamečam in da je predhodno lego krožišča bilo potrebno uskladiti z upravljalcem. Pri čemer je potrebno posebej izpostaviti, da je pri zasnovi krožišča potrebno ne le upoštevati vse omejitve v prostoru, ki so razvidne iz izseka Prikaza območij enot urejanja prostora ter območij varovanj, omejitev in regulacij OPN MOSG, ki ga prilagamo zgoraj, temveč je v skladu z zakonom o cestah, potrebno v to območje zajeti in na primeren način urediti tudi vsa priključevanja na glavno cesto in to ne zgolj priključek proti odcepu Fuks, temveč tudi vsa priključevanja na glavno cesto, ki so v njegovi neposredni bližini, kar konkretna rešitev krožišča tudi upošteva.

 

Glede predloga gospoda Smolak, da bi se z lokacijsko preveritvijo dalo urediti kot smo to naredili pri mostovih tudi prestavitev krožišča podajamo naslednji odgovor.

Lokacijska preveritev je nov zakonski instrument prostorskega načrtovanja, ki ga je prinesel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZUreP-2) in je zajet od 127. do 133. člena tega zakona, z jasno zapisanim namenom in postopkom, kot tudi veljavnostjo lokacijskih preveritev in je pod strogim nadzorom Ministrstva za okolje in prostor in ga torej ni možno uporabiti prosto. 

Lokacijsko preveritev lahko občina izvede zgolj:

-        za namen izvajanja gradenj prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi;

-        za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev kot so določeni v tem aktu;

-        za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoča začasno rabo prostora.

 

Konkretno se krožišče ureja in sama gradnja bo potekala v okviru vzdrževalnih del v javno korist na osnovi Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12) in v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi v ta namen izvedli postopek lokacijske preveritve.

 

Da bomo lahko podali natančnejši argumentiran odgovor glede ustreznosti načrtovanega krožišča na glavno cesto, prosimo gospoda Smolak-a, da nam posreduje grobo skico, kje naj bi po njegovem bila bolj ustrezna lega krožišča in kako bi potekal potek ostalih cest vključno s priključevanji na glavno cesto, da bomo lahko predlog predali izdelovalcu projektna dokumentacije, da ga pregleda in se opredeli do predlaganih rešitev. Na osnovi prejetega stališča projektanta, bomo lahko tudi podali natančnejši odgovor glede ustreznosti lege predlaganega krožišča.  

Vprašanje:

Simon Smolak je opomnil, da so v predstavitvi dela župana videli tudi pridobitev gasilske lestve, ta teden so slišali tudi, da se financiranje gasilstva nadaljuje. V zvezi s tem je vprašal ali obstaja načrt opremljanja gasilskih društev. Interes mestne občine mora biti, da gasilska društva zagotavljalo najboljšo požarno varnost.

Odgovor:

Branko Smrtnik je prisotne seznanil, da so vsa gasilska društva opredeljena po kategorijah. V Mestni občini Slovenj Gradec imajo kategorijo 1,2 in 4. Gasilsko društvo Slovenj Gradec je v četrti kategoriji in je temu primerno tudi opremljeno. Gasilska avtolestev pripada četrti kategoriji za reševanje ljudi iz višin in je bila nabavljena ne samo za Slovenj Gradec, ampak za celo Mislinjsko dolino, kakor tudi širše. Določeno je tudi kakšna vozila imata prva in druga kategorija. Na podlagi tega se na občinskem poveljstvu gasilske zveze natančno držijo tega kako se nabavljajo zaščitna oprema in ustrezna gasilska tehnika.

Vprašanje:

- Simon Smolak je omenil, da je zraven zemljišča, kjer se gradijo novi stanovanjski bloki, stara stanovanjska hiša. Vprašal je kaj bo s tisto hišo, ko bodo bloki dokončani.

Odgovor:

Hiša je v privatni lastnini. Bo pa v kratkem na sestanek na MOSG povabljen lastnik zaradi urejanja nekaterih drugih razmerij z MOSG.

Vprašanje:

- Simon Smolak je vprašal še ali bo javna predstavitev projekta izgradnje kotlarne na biomaso na Štibuhu.

Odgovor:

Predstavitev projekta bo na Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec in na Četrtni skupnosti Štibuh. O terminih predstavitve se bomo dogovorili z županom.

Vprašanje:

- Boštjan Rigelnik je omenil,  da se je na Legnu v vrtcu pojavil smrad iz kanalizacije. Šlo naj bi za napake pri izgradnji kanalizacije, ki jih mora odpraviti koncesionar. Zanimalo ga je, če to že poteka.

Odgovor:

Na Mestni občini Slovenj Gradec smo s problemom seznanjeni in smo koncesionarja o tem že obvestili. Napak je več in zahtevali bomo, da jih bo koncesionar v čim krajšem možnem času odpravil.

Vprašanje:

- Martina Šisernik je dejala, da je svetnica Lea Čegovnik opozorila na problem odtoka za smeti na Cankarjevi ulici in njo pozvala, da pomaga razrešiti to problematiko. Povedala je, da se je že povezala z Komunalo in si bodo to ogledali. Nato se je navezala na prejšnje pobude s tega področja in dejansko se bodo morali dogovoriti na kakšen način bodo osveščali občane. Očitno jih v preteklosti niso dovolj naučili in ta problematika odlaganja smeti na otokih je prisotna po vsej mestni občini.

Odgovor:
Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič se je dotaknila sprememb in dopolnitve OPN. Gre za popravke tekstualnega dela, ki bi moral biti že končan, saj sedanje besedilo predstavlja oviro za določene gradnje. Zanima jo v kakšni fazi so posamezni postopki dopolnitve in kaj je vključeno v osnutek. Sama opaža, da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij. Vprašala je zakaj in s kakšnim namenom, ali zato, da bi te kmetije sčasoma ugasnile in se bodo lahko te površine stanovanjsko pozidale, ali z namenom širitve trajnostnih nasadov. Kajti druge možnosti kmetu, ki je trenutno na takem območju, ni dane.

Odgovor:

Pred odgovorom želimo ponovno podati splošno pojasnilo glede priprave prostorskih aktov:

 

Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. V sistemu prostorskih aktov je vgrajeno načelo hierarhičnosti prostorskih aktov, kar pomeni, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju državnimi in morebitnimi skupni prostorskimi akti države in občin, kakor tudi, da izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov. V postopku sprejemanja poleg pripravljavcev, izdelovalcev različnih gospodarskih in drugih subjektov ter javnosti, sodelujejo tudi nosilci urejanja prostora in s svojimi zahtevami , usmeritvami in pogoji varujejo javne interese.

 

Veljavni Prostorski red Slovenije zlasti v poglavju "Načrtovanje območij namenske rabe v sistemu poselitve", določa splošna pravila, kako naj občine in izdelovalci prostorskih aktov občin načrtujejo zelene površine in druga območja namenske rabe. V 33. členu je natančno zapisano, da se morajo na stiku območij proizvodnih dejavnosti, kamor se lahko šteje tudi primarno kmetijsko pridelavo (vzpostavitev hmeljišč)  in območij stanovanj zagotoviti ustrezni odmiki in zeleni pasovi. (3. odstavek 33. člena), ki se lahko na kmetijskem zemljišču prikažejo s pomočjo EUP ter ustreznimi PIP glede dopustnih posegov v njej.

Občine so dolžne načrtovati odmike/zelene pasove kot ločevalne pasove v prostorskih izvedbenih aktih občin, zaradi varovanja zdravja ljudi ter ohranjanja ustreznih bivalnih razmer v naseljih. Z vidika ohranjanja zdravja v poselitvenih območjih/ naseljih, ki mejijo na območja kmetijskih zemljišč, na katerih se izvaja intenzivna kmetijska proizvodnja ter uporabljajo fitofarmakološka sredstva,  je potrebno na teh zemljiščih dosledno načrtovati in vzpostavljati  zelene varovalne pasove med naselji in intenzivnimi kmetijskimi območji. V teh zelenih varovalnih/ varstvenih/ ločitvenih pasovih se dopušča manj intenzivna, sonaravna, ekološka kmetijska pridelava, brez uporabe FFT sredstev. V kolikor smeri vetra potekajo neposredno proti naselju, bo potrebno zagotoviti učinkovit ločitveni zeleni pas tudi z zasaditvijo dreves v primerni širini. Načrtovati ga je potrebno na podlagi ustreznih strokovnih podlag in analiz ustvarjenih in naravnih lastnosti prostora.

 

Omejitve, ki jih vključujemo v Spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 1) zgolj upoštevajo zahteve, ki so podane v hierarhično nadrejenemu prostorskemu aktu na nivoju države in smo jih dolžni vključiti v naš odlok. Ker pa v postopku SD OPN 1 ne spreminjamo namenskih rab prostora, le to na ustrezen način vključujemo v tekstualni del odloka.

 

V teh stičnih območjih gre zgolj za omejevanje intenzivne kmetijske predelave, ki sodi med proizvodne dejavnosti in še to v skladu z omejitvami, ki so podane v PRS. Občina znotraj tega postopka ne spreminja namenskih rab zemljišč, zato v nobenem primeru ne drži trditev ».., da se z novim OPN na območjih živinorejskih kmetij v bližini mesta omejuje širitev in razvoj kmetij.« Nasprotno Mestna občina Slovenj Gradec, je v sklopu izdelave SD OPN (tako 1, 2 in 3), pod sedanjim županom, se zavedajoč pomena kmetijstva, odločila in pri KZ Območni enoti Celje, naročila posebno strokovno podlago, za področje kmetijstva. S pridobljeno strokovno podlago Analiza kmetijstva v Mestni občini Slovenj Gradec in njegova prihodnost, bomo prvič imeli jasno sliko kmetijstva v naši občini in bomo na osnovi te analize lahko pri SD OPN, ki so v teku in kasneje, zelo natančno predvideli širitve zemljišč z jasnim namenom, da bomo omogočili nadaljnjo rast in širitev teh kmetij. Sami kmetje se vse premalokrat zavedajo pomena stavbnih zemljišč za nadaljnji razvoj kmetij. Vse prevečkrat jih je strah obdavčitev, ki so vezana na stavbna zemljišča, zato se zelo poredkoma odločajo in dolgoročno planirajo rast in usmeritev kmetovanja in v odprtih postopkih za zagotovitev ustreznih površin vlagajo pobude za spremembo rabe prostora. Vse prevečkrat je še v glavah ljudi prisotna miselnost, da lahko na svoji zemlji postavim kar želim. Žal pa ni več tako. Že sprejeta zakonodaja na področju prostora, je precej stroga in počasi bo prišlo v zavest ljudi tudi, da si bodo morali za objekte pridobiti ustrezna dovoljenja, saj bodo drugače precej omejeni.

 

Sam postopek izdelave prostorskih aktov je precej vezan na hitrost pri pridobivanju mnenj s strani nosilcev urejanja prostora. Konkretno načrtujemo še en usklajevalni sestanek na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in le tega bomo lahko izvedli, ko bomo prejeli s strani KGZ OE Celje naročeno strokovno podlago. Predaja gradiva nam je bila obljubljena koncem leta 2019, a so nam sporočili, da jo bomo prejeli konec tega meseca. Takoj po uskladitvi bomo predali dopolnjen osnutek SD OPN 1, ki je v zaključni fazi izdelave, v javno razgrnitev. V okviru javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava, na katero vljudno vabimo vse svetnike, da se je čim bolj številčno udeležijo, saj bodo na obravnavi prisotni strokovnjaki, ki prostorski akt izdelujejo in bodo lahko na zastavljena vprašanja tudi podali ustrezne odgovore.  

Vprašanje:

- Urška Štumpfl Prevorčič je ob dejstvu, da se jih zima izogiba letos predlagala, da se finančna sredstva, ki jih ne bodo porabili za pluženje, porabijo za obnovo sanitarij v Osnovni šoli Podgorje.

Odgovor:

Za prepotrebno obnovo sanitarij bomo sredstva zagotovili z rebalansom.

Vprašanje:

Franc Pečovnik je v razmislek predlagal, da bi se renovirala cesta skozi Kaštel in bi tako razrešili problem pri kmetiji Prevalnik v Zgornjem Razboru.   

Odgovor:

Omenjena cesta je bila po ujmi zelo uničena. Njena obnova bi zahtevala ogromna sredstva. Trasa je dolga, poleg tega bi morali pridobiti številna soglasja. Zato ne vidimo smiselnosti v izvedljivosti tega predloga.

Vprašanje:

- Dr. Peter Pungartnik je omenil cesto Bukovska vas – Sele. Dejal je, da bomo morali urediti nove smernike ali odsevnike. Le ti so izjemno pomembni, predvsem v tistih obdobjih, ko je zmanjšana vidljivost.  Predlagal je, da v bližnji prihodnosti to realizirajo in s tem zagotavljajo ne tej cesti večjo varnost.

Odgovor:

Strokovne službe bodo na terenu preverile stanje in podale poročilo oz. izvedle ukrepe.

Objavljeno:2020-03-02T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

11. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

Na 11. seji občinskega sveta ni bilo pobud in vprašanj. 

Odgovor:
Objavljeno:2020-01-06T00:00:00+01:00
  Prikaži vprašanja in odgovore

10. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Odgovori na pobude in vprašanja, ki so bili podani na 10. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Vprašanje:

 

- Boris Raj je predlagal, da stroka, ki pripravlja načrt kolesarskih poti in pešpoti po Slovenj Gradcu, posebej prouči povezanost soseske S8 z območjem, kjer sta Trgovski center Mercator in Lidl. Pločnik na mostu čez reko Mislinjo je zelo ozek in po njem na drugo stran komaj pridejo pešci, kaj šele kolesarji. Na tem območju je čez reko Mislinjo potrebno urediti nemoteno kolesarsko pot oziroma je potrebno zgraditi dodaten most ali razširiti že obstoječega.

Odgovor:

Izgradnja novega mostu in s tem tudi širši pločnik ter kolesarka steza pri TC Mercator je že načrtovana v projektu.

Vprašanje:

Boris Raj je predlagal, da novoletno okrasijo tudi naselje S8 in mogoče še kakšno bližnje naselje v bližini Glavnega trga v Slovenj Gradcu.

Odgovor:

Razmisliti bi bilo potrebno, da se v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za novoletno okrasitev zagotovi več finančnih sredstev

Vprašanje:

- Franc Pečovnik je vprašal ali je gradnja mostu čez reko Mislinjo v Pamečah načrtovana v projektu za regulacijo reke Mislinja oziroma je mogoče načrtovana v projektu izgradnje kolesarskih poti. Vprašal je kdaj bo prišlo do izgradnje?

Odgovor:

Izgradnja mostu v Pamečah žal ni del državnega projekta oz. regulacije reke Mislinje in bo finančna sredstva potrebno zagotoviti v proračunu mestne občine.

Vprašanje:

- Janez Potočnik je kot predsednik Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom opomnil, da so že na enem od prejšnjih sestankov sprejeli sklep, da jim strokovne službe predstavijo načrt sonaravnega urejanja brežine reke Mislinja oziroma projekt regulacije reke Mislinje. Vprašal je kdaj se bo to zgodilo.

Odgovor:

Projekt bodo pristojne službe predstavile takoj ko bo pripravljen do takšne faze.

 

Vprašanje:

- Janez Potočnik je povedal, da so člani Odbora za urejanje in gospodarjenje s prostorom na zadnjem sestanku predlagali tudi, da bi zaradi vsesplošnega interesa širše javnosti, pristojne službe, ki so izvajale meritve vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja v mesecu avgustu 2019, predstavile rezultate in odgovorile na vprašanja, ki se porajajo v zvezi s tem. Menil je, da bi ta  informacija družbenega značaja bila potrebna ta hip, ker vedo, da so kar nekaj denarja za te meritve namenili iz proračuna.

Odgovor:

Kolegij svetniških skupin je na svojem sestanku soglasno sklenil, da v tem trenutku na seji občinskega sveta ne bi predstavljali rezultatov meritev vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja.

Vprašanje:

Simon Smolak  je podprl predlog svetnika Borisa Raja, da se čez reko Mislinjo uredi širša pot za pešce in kolesarje. Nadalje pa je predlagal, da se spremeni prometni režim v križišču pri TC Katica tako,  da ne bo več prednostna cesta v smeri proti TC Mercator, ampak naprej po Celjski v smeri Mislinje.

Odgovor:

Ker je to državna cesta, smo predlog posredovali Direkciji za ceste in čakamo na odgovor.

Vprašanje:

Simon Smolak je opozoril, da je v Uredniškem odboru SGlasnika tudi lastnik portala Koroške novice in vprašal ali morda za njega ne velja omejitev poslovanja. 

Odgovor:

Omejitev poslovanja ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije - ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/11–uradno prečiščeno besedilo) in po vsebini pomeni prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali prepoved podeljevanja koncesij subjektom, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član v njih udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je funkcionar udeležen pri ustanoviteljskih pravicah v več kot 5 odstotnem deležu (35. člen ZIntPK). V primeru imenovanja člana uredniškega odbora torej ne gre vsebinsko za naročanje blaga in druge oblike pridobivanja sredstev oziroma podeljevanjem posebnih ali izključnih pravic (koncesij). Prav tako član uredniškega odbora ni funkcionar, namreč občinski funkcionarji so v skladu s 34. a členom Zakon o lokalni samoupravi-ZLS (Uradni list RS, št. 94/07–uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12–ZUJF, 14/15–ZUUJFO, 11/18–ZSPDSLS-1 in 30/18) člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Odlok o izdajanju javnega glasila Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 26/14, 52/15 in 22/19 ) določa, da Glasilo ureja uredništvo glasila, ki ga sestavljajo uredniški odbor in odgovorni urednik (8. člen Odloka). Pri čemer predmetni odlok med drugim ureja vprašanje katera oseba ne more biti odgovorni urednik. Tako odgovorni urednik ne sme biti politični funkcionar ali član politične stranke ter ne sme sodelovati pri pripravi in izdajanju publikacij in gradiv političnih strank. Odgovorni urednik ne sme biti družinski član občinskega funkcionarja. Pojem družinski član se presoja v skladu z določili zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po katerem so družinski člani funkcionarja zakonec, otrok, posvojenec, starš, posvojitelj, brat, sestra in oseba, ki s funkcionarjem živi v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti (12. člen Odloka). Navedene omejitve se tako ne nanašajo na člane uredniškega odbora.

 

Vprašanje:

Simon Smolak je v rebalansu proračuna zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

Odgovor:

V rebalansu proračuna je zasledil 129. tisoč eur namenjenih za južno obvoznico in vprašal kaj vse je v tej postavki zajeto, če sem dobro ujel, naj bi bile tudi tiste geodetske meritve za Legensko obvoznico.

 

V okviru te postavke je zajeto tudi:

-          Idejna zasnova za pridobivanje projektnih pogojev za navezovalno cesto Legen na hitro cesto;

-          Geodetski načrt za navezovalno cesto Legen;

-          Obrazložitve in opredelitve posebnih PIP za navezovalno cesto Legen na hitro cesto.

Vprašanje:

Albert Kotnik je omenil, da se zmeraj več otrok vozi v srednjo šolo v Velenje in niti v Tomaški vasi in niti v Turiški vasi avtobusno postajališče na desni strani ni pokrito. Dijaki čakajo na levi strani in ko pripelje avtobus, gredo čez cesto. Prav tako čez cesto ni prehoda za pešce, zato je cesta zelo nevarna.

Odgovor:

Gre za državno cesto G1/4, ki je v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Za rekonstrukcijo križišče v Turiški vasi so pred tremi leti že izdelali projektno dokumentacijo in jo predstavili lastnikom zemljišč, vendar se nekateri lastniki zemljišč niso strinjali z rešitvijo in niso želeli odstopiti svojih zemljišč za ureditev križišča. Po nam znanih podatkih pri Spobjanu DRSI zaenkrat ne načrtuje kakšnih večjih rekonstrukcij. Večja investicija, ki se obeta na navedeni cesti je rekonstrukcija križišča v Šmartnem.

Vprašanje:

 

- Albert Kotnik je dejal, da so ga pred sejo obvestili, da s 1.1.2020 zapirajo trgovino v Turiški vasi. Povedal je, da je ta trgovina edina od Mislinje do Šmartna in pokriva celo Vaško skupnost Turiška vas, pa še del  Šmartna. Ne ve zakaj je prišlo do tega, zavedati pa se morajo, da je zmeraj več ljudi, ki so starejši in hodijo v to trgovino peš ter se ne morejo voziti v Slovenj Gradec. Predlagal je, da se strokovne službe o tem pozanimajo.

Odgovor:
Vprašanje:

- Danica Repas je dejala, da so že pri osnutku proračuna za leto 2020 kar nekaj časa razpravljali o monitoringu zraka v mestu oziroma v tej dolini, zelo malo pa so naredili tako posamezniki kot občina za čistejši zrak. Že pet let sedi v tej sobi in opozarja kako pristopiti do občanov, da bi bil zrak čistejši. Predlagala je, da bi mogoče občina pristopila z kakšno finančno spodbudo posameznikom, da se priključijo na daljinsko ogrevanje oziroma da si vgradijo ogrevanje iz obnovljivih virov, nadalje bi lahko namenili finančni spodbudo, da zamenjajo stare kurilne naprave, predvsem tisti, ki kurijo na drva v individualnih hišah, pa seveda večji nadzor nad tem kaj ljudje mečejo v peči. Sama živi v naselju, ki je v kotlini in res dihajo slab zrak.

Odgovor:
Vprašanje:

Danica Repas je vprašala kako daleč so z živilsko trgovino v mestnem jedru. Že v prejšnjem mandatu je večkrat izpostavila, da se naj v mestnem jedru uredi trgovina. V mestu je ogromno ljudi, predvsem je veliko starejših, ki težko pridejo do trgovskih centrov.  

Odgovor:

Mestna občina Slovenj Gradec namerava v proračunu rezervirati finančna sredstva za spodbujanje tako živilske trgovine v mestnem jedru, kot tudi zapolnitev vseh praznih lokalov.

Vprašanje:

Ponovno kot pri proračunu je Danica Repas predlagala, da se v proračun umesti izdelava projektne dokumentacije za ureditev prostorov za Fakulteto za zdravstvene vede in sicer za rekonstrukcijo in adaptacijo stare stavbe šolskega centra, ki bo ostala prazna ob dokončanju prizidka k šolskemu centru. Že več let govorijo o tem, da bo ta stavba namenjena tej fakulteti.

Odgovor:

Strinjamo se, da ima Fakulteta za zdravstvene vede slabe prostorske pogoje za svoje delo in jim je  potrebno čim prej zagotoviti ustrezne prostore. V proračunu je postavka A754, splošna postavka za projekte in v kolikor bodo dorekli, da bo Fakulteta za zdravstvene vede imela prostore v stari stavbi šolskega centra, bodo finančna sredstva za ureditev namenili iz te postavke. 

Vprašanje:

Boštjan Rigelnik je prosil za informacijo kaj se dogaja s projektom izgradnja pločnika od odcepa Raduš do Gostilne Rogina, o katerem se pogovarjajo že tri leta in je projektna dokumentacija že pripravljena. Ali se ve kdaj torej pričakovati nadaljevanje projekta ali izgradnje?

 

Odgovor:

Dokumentacija še ni v celoti pripravljena, prav tako se nekoliko spreminja ta projekt, verjetno pa bo zaključen v kratkem. Direkcija za infrastrukturo bo s tem postopkom nadaljevala in prosila za izdajo gradbenega dovoljenja.

Vprašanje:

Urška Štumpf Prevorčič  je vprašala ali je na pokopališču v Starem trgu pri mrliški vežici že oživela cvetličarna, ker naj bi bilo zanimanje za te prostore. Nekdo bi rad imel, pa baje ni posluha za to.

Odgovor:

Na pokopališču v Starem trgu žal ni več prostora za ureditev cvetličarne, saj je omenjeni prostor zaseden za dejavnost Komunale.

 

Vprašanje:

Urška Štumpfl Prevorčič je izpostavila predel Velunja Razbor in vaščani so ji dejali, da naj bi že pred leti Termoelekrarna Šoštanj izplačala odškodnino za degradacijo gozdov. Lastniki gozdov iz Občine Šoštanj so neposredno prejeli plačilo te odškodnine, za lastnike gozdov iz Mestne občine Slovenj Gradec pa naj bi odškodnino prejela občina. Ampak z namenom, da jim bodo s tem denarjem asfaltirali ceste na območju Razborja in Velunje.  Vprašala je če to drži in kam naj bi ta denar bil namenjen.

 

Odgovor:

MO SG je res prejela odškodnino s strani termoelektrarne Šoštanj. Iz preglednice v nadaljevanju je razvidna višina vlaganj na območju Razborja po letih in višina prejete odškodnine. Vse vrednosti so preračunane v evre. Poraba je evidentirana na proračunski postavki A405 Zgornja vas – Razbor oziroma Podgorje – Velunje.

 

 

Leto:

Odhodki:

Prejeta sredstva s strani Termoelektrarne Šoštanj:

1998

91.804,37 €

 

1999

88.827,41 €

 

2000

65.303,12 €

 

2001

120.759,20 €

 

2002

77.114,46 €

 

2003

195.217,18 €

 

2004

144.645,47 €

62.593,89 €

2005

13.231,63 €

20.864,63 €

2006

69.616,32 €

 

2007

51.514,69 €

 

 

Iz preglednice je razvidno, da je Mestna občina Slovenj Gradec prejete odškodnine vložila v obnovo cest na območju Razborja, obenem pa še dodala svoj del iz proračuna.

Vprašanje:

Dr. Peter Pungartnik je omenil zapiranje trgovin v Podgorju, na Selah in v Turiški vasi. Težko je razumeti, da tistim, predvsem kmetom, ki jih financirajo in zagotavljajo obstoj, zapirajo trgovine.  Koroška kmetijsko gozdarska zadruga jih ukinja svojim ljudem, ukinja jim možnost nakupa nujnih osnovnih potrebščin, pa tudi gnojil, krmil in seveda vsega ostalega. Mestna občina se trudi, da bi na Glavnem trgu zagotovili tem ljudem, ki niso toliko mobilni, neko dostopnost. Tu pa gre za podeželjske kraje in za kmetije, ki so pa še bistveno bolj oddaljene kot pa nekdo na Glavnem trgu do TC Špar. Zato je nerazumljivo in tudi nepravično do vseh tistih, ki so desetletja vlagali v Kmetijsko gozdarsko zadrugo. Kot podžupan se je najavil pri direktorici Koroške kmetijske zadruge in upa, da bodo našli skupni imenovalec. Na Selah, v Turiški vasi in v Podgorju je revolt teh uporabnikov res velik.  Če bi mestna občina na tak način gledala občane Podgorja, se zagotovo ne bi zgodilo, da bi namestili bankomat. Zakaj bi ga pa v Podgorju imeli, če pa morajo krajani itak v mesto po nakupih.

 

Odgovor:
Vprašanje:

Zvonka Marhat je vprašala ali imajo strokovne službe mestne občine v povezavi s Centrom za socialno delo podatke o občanih, ki so v tej občini onemogli in pomoči potrebni. Še posebej v tem času, ko se bližajo prazniki, bi jih bilo potrebno obiskati. Pogosto berejo v časopisih, da ti ljudje ostajajo v stanovanjih ali v hišah in si ne morejo sami nič pomagati.  Zato morajo pristojne službe pogledati na starejše ljudje, če so bolni, sami, ali imajo vse kar potrebujejo. Na tem področju bi želela, da bi nekako vstopili v stik.

Odgovor:

Odgovor, ki je bil podan na seji, je bil sledeč: Center za socialno delo, Zdravstveni dom preko patronaže in tudi Dom starostnikov preko oskrbe na domu lepo skrbijo za te onemogle, vsekakor pa bodo podali še kakšno spodbudo vsem, ki opravljajo to dejavnost, da v mesecu decembru še posebej pogledajo na njih.  Glavni vzrok, zakaj se informacije o občanih in občankah, ki se nahajajo v različnih socialnih stiskah (bodisi zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ipd.), ne pretakajo prosto med posameznimi institucijami, organizacijami in društvi je vezan na varstvo osebnih podatkov oziroma na uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba namreč zavezuje vse institucije, ki razpolagajo z osebnimi podatki posameznikov, na kar se nanašajo tudi podatki o osebnem in socialnem položaju posameznikov, ki se nahajajo v stiski, da le-teh ne posredujejo tretjim osebam, če se dotični posamezniki s tem pisno ne strinjajo. To je tudi razlog, da se različne institucije, organizacije, društva in posamezniki vsak na svoj način spopadamo s tem, kako na zakonit način pristopiti k posameznikom, za katere vemo, da se nahajajo v zares hudih socialnih stiskah in ki so kakršne koli pomoči in pozornosti, ne samo v teh prazničnih dneh, v glavnini tudi zelo veseli. Ko govorimo o ljudeh, ki prebivajo v institucionalnem varstvu, predvsem v domovih za starejše, si lahko predhodno pridobimo le informacijo o temu, koliko naših občanov prebiva v njihovi ustanovi. Ko jih pridemo s predstavniki društev upokojencev na vnaprej določen dan nato obiskati, našega obiska do danes ni zavrnil še nihče. Ko pa govorimo o ljudeh, ki živijo na terenu, imajo najboljšo, pa čeprav nepopolno evidenco o temu, koliko in kateri občani ter občanke se nahajajo v socialni stiski, center za socialno delo, patronažna služba, služba pomoči na domu, različna društva upokojencev, Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec, župnijska Karitas ipd. Na njih se njihovi člani in članice obračajo prostovoljno, zaradi česar še vedno obstaja zelo velika verjetnost, da v občini obstaja še kar precej ljudi, ki si pomoči drugih bodisi ne želijo ali pa sploh ne vedo zanjo.  Zavedamo se, da je vprašanje, ki ga je postavila gospa Zvonka Marhat, zelo na mestu, po drugi strani pa smo vse institucije zavezane k spoštovanju določil uredbe EU o varstvu osebnih podatkov, zato tudi osebnih podatkov o posameznikih v stiski ne smemo brez njihovega pisnega soglasja, pa čeprav za dobrodelne namene, posredovati tretjim osebam, organizacijam in ne nazadnje tudi posameznikom.

Vprašanje:

Zvonka Marhat  je podprla svetnika Alberta Kotnika, da je avtobusno postajališče v Turiški vasi zelo nevarno.

 -  Podprla je tudi svetnika dr. Petra Pungartnika, da se trgovine ne smejo ukinjati. Kmetje zjutraj ko peljejo mleko gredo po blago, ki ga potrebujejo. Tam se zberejo in družijo, tako da to veselje tem podeželjskim ljudem ne bi smeli vzeti. Predlagala je, da strokovne službe mestne občine apelirajo na lastnika, to je Koroška kmetijska zadruga, da trgovine v omenjenih krajih ostanejo odprte.  Tudi starejši ljudje hodijo v te trgovine.