V Koroški galeriji likovnih umetnosti je 29. januarja potekalo predavanje Mir kot zgodovinski proces, ki ga je izvedel dr. Milan Mrđenović, zaposlen na Oddelku za kulturno zgodovino Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Ni naključje, da je bilo takšno predavanje izvedeno prav v Slovenj Gradcu, mestu, ki že več desetletij nosi simbolno vlogo prostora miru, dialoga in povezovanja. Ta usmeritev se jasno odraža tudi v delovanju galerije, ki je v prejšnjem stoletju pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov organizirala štiri mednarodne razstave, posvečene miru, človekovim pravicam in kulturnemu dialogu, ter se uveljavila kot ena redkih slovenskih institucij s tako dosledno mirovno usmeritvijo. V času globalnih konfliktov in naraščajočih napetosti so razmisleki o miru in njegovem pomenu danes še posebej nujni.
Predavatelj, sicer rojen v Slovenj Gradcu, ki je dolga leta živel na Ravnah na Koroškem, se je preselil na Primorsko in je po izobrazbi zgodovinar. Predavanje je zasnoval kot dolg pregled zgodovine človeštva – od neolitika do sodobnosti –, skozi katerega je pokazal, da mir ni naravno ali trajno stanje, temveč zgodovinski in kulturni dosežek, ki zahteva nenehen trud, odgovornost in budnost. Zgodovina je namreč pokazala, da so organizirane družbe mir pogosto razumele preozko: bodisi kot odsotnost vojne bodisi kot vsiljen red po koncu spopadov. Takšno razumevanje miru je krhko in varljivo ter pogosto vodi v
ponavljanje konfliktov. V tem okviru je dr. Mrđenović predstavil razliko med t. i. negativnim mirom, pri katerem se nasilje sicer ustavi, a neenakosti, krivice in nezaupanje ostajajo ter sčasoma sprožijo nove napetosti, ter pozitivnim mirom, ki temelji na pravičnosti, zaupanju, delujočih institucijah, kulturnem dialogu in odgovornem odnosu do zgodovinskega spomina. Odsotnost takšnega razumevanja miru je po njegovem mnenju usodno zaznamovala tudi naš prostor v zadnjih desetletjih.
Umetnost, izobraževanje, javni prostor in odprta razprava imajo pri negovanju kulture miru ključno vlogo. Galerija kot »središče sveta«, prostor refleksije in srečevanja, zato ni le umetniško razstavišče, temveč tudi pomemben akter pri oblikovanju zavesti, da mir ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe, temveč proces, ki se gradi in utrjuje z vsako novo generacijo. Prav takšno neprekinjeno negovanje zavesti o miru predstavlja enega temeljnih izzivov in hkrati naloge sodobne družbe, da ideje solidarnosti in demokracije ne ostanejo zgolj na ravni deklaracij, temveč postanejo žive in odgovorne kulturne prakse.
Več o samem dogodku si lahko preberete TUKAJ.